Ljubno in Predmeja Tako na zemljevidu Slovenije, kot Iskrinem zemljevidu sta v soboto zasvetim dve novi točki, dve novi Iskrini tovarni. Prva v Ljubnem, v Zgornji Savinski dolini, sicer znanem partizanskem kraju, kjer je Iskra že Imela svoje mesto na tem zemljevidu, vendar so z otvoritvijo nove tovarniške zgradbe (In seveda z novo opremo) v tem kraju dobili tudi zaras novo in moderno tovarno, ki bo bližnji In širši okolici tega predela Savinjske doline pomenila pomemben korak naprej v razvoju tega območja. Čisto na drugem koncu Slovenije, na Primorskem ali konkretno, v Predmeji, središču prav tako znamenitega partizanskega Trnovskega gozda pa je istega dne zasvetila druga nova točka — nov obrat novogoriške Iskre, obrat, ki bo prav tako v te partizanske zgodovinske kraje prinesel razvoj, napredek In delo. Tako sta torej dve naši delovni organizaciji, Industrija elementov za elektroniko in Industrija avtoelekt-ričnih izdelkov, vsaka na svojem območju, prva v severovzhodni Sloveniji, druga pa na Primorskem, tako razširili Iskrin zemljevid v smislu policentrične politike našega razvoja, hkrati pa oba nova omenjena obrata pomenita ne samo delo in kruh na naših manj razvitih območjih, temveč tudi sodobno In moderno proizvodnjo, ki se še kako vključuje v sedanje In prihodnje strateške razvojne načrte celotne Iskre. Z novo tovarno rešujemo problem nezafiknosti v Gomjesavinjski dolini V temeljni organizaciji Feri ti pravkar zaključujejo pomemben investicijski projekt — Razširitev in modernizacija proizvodnje terrtov in navitih komponent —II. faza. Tudi po realizaciji I. faze leta 1982 in 1983 niso mogli več zadovoljivo pokrivati naraščajočega povpraševanja iz tujine in dosegati ustrezne kvalitete. Nova pridobitev jim omogoča dopolnilne zmogljivosti pri pripravi feritnih mas, povečano zmogljivost in kakovost oblikovanja, sintranja in brušenja. Avtomatizirali so posamezne faze in izdelavne operacije po lastni zasnovi. Z uvozno opremo pa so avtomatizirali proizvodnjo dela navitih komponent. Kupili so tudi nujno potrebno razvojno opremo in instrumentarij za potrebe razvoja, službe za kvaliteto in proizvodnje. Po strokovnih analizah, ki so jih izdelale strokovne službe m zunanje institucije, se bo fizični obseg proizvodnje povečal za 54%, po teži pa za 85%. S takim obsegom proizvodnje te-ritov in drugih navedenih elementov bodo bistveno prispevali k nadomestitvi uvoza. TOZD Feriti ima sedež v Ljubljani, sestavljata pa jo tudi dva dislocirana obrata In sicer na Ljubnem in Solčavi. Najbolj obsežen del investicijskega projekta obsega zgraditev nove tovarne v Ljubnem, ki so jo slavnostno predali namenu 13. septembra. , (Vse o slavnostni otvoritvi objavljamo na naslednjih straneh našega glasila) omogoča nadaljnji razvoj moderne 'ndustrije v zgornjem delu Savinjske doline. Elektronika je prav gotovo perspektivna industrijska dejavnost, program navitih komponent pa bo ostal med delovno intenzivnejšimi in ekološko čistimi, kar ta del doline potrebuje. Objekt je arhitektonsko izredno dobro vključen v alpsko okolje in ne kazi izgleda kraja kljub relativni velikosti(2200 m2). Funkcionalno vključuje tudi oba stara objekta. Je trdna osnova za nadaljnji razvoj proizvodnje na tem področju, saj vključuje vso infrastrukturo, ki jo 'ndustrijski objekt mora imeti, od skladišč, vseh vrst energije do restavracije. Obe poslovni enoti Iskre — Feriti na Ljubnem in v Solčavi sta primer Policentrične, postopne rasti industrije na nerazvitem obmejnem območju Slovenije, primer, ko je uspelo delo približati ljudem v zaprti alpski dolini in s tem preprečiti že začeto razseljevanje prebivalstva. Poslovni enoti sta tudi Primer, kako smotrno je, razvoj industrije na manj razvitih področjih, nasloniti na matično organizacijo združenega dela, ki ima močnejši strokovni potencial. Razvoj poslovnih enot Iskre — Feriti je bil v Zgornje savinjski doli- Iskra Avtoelektrika — PREDI" ni postopen, a nanehen in trden. Kar 14 let je bilo potrebnih, da seje število zaposlenih podeseterilo, vendar v vsem tem času ni bila nikoli ogrožena njihova socialna varnost, nikoli ni prišlo do ekonomskih težav, ali drugih pomembnejših kriz, kar se pri nas tako" pogosto dogaja ob porajanju novih obratov. Kljub temu pa poslovni enoti postopno prevzemata vedno nove funkcije proizvodnega procesa. Od enega priučenega mojstra pred 14 leti, danes enoti zaposlujeta inženirja, 6 tehnikov in 10 kvalificiranih delavcev. Slavnostna otvoritev Otvoritev novih proizvodnih prostorov navitih komponent na Ljubnem ob Savinji je bila v okviru praznovanja občinskega praznika občine Mozirje in 34. letnice proizvodnje feritov v Iskri. Nove, sodobno opremljene prostore so odprli 13. septembra. Po uvodni pesmi mla- dinskega pevskega zbora osnovne šole Prešernove brigade na Ljubnem, je udeležence prireditve pozdravil namestnik predsednika delavske ga sveta TOZD Feriti Darko Ermenc. Nato pa je zbranim spregovoril direktor TOZD Feriti Dušan Dolničar: »Danes, ob prazniku občine Mozirje in 34. obletnici začetka dela na feritnih materialih v Iskri, slavimo, za naš kolektiv in za celotno DO Elementi še pomembnejši praznik: zaključujemo II. fazo naložbe v razširitev in modernizacijo proizvodnje feritov in navitih komponent. V tem primeru je — kot največja pozicija — zgrajen tudi ta, v okolje tako lepo vključen in funkcionalen objekt, ki smo si ga pravkar ogledali in ga danes slavnostno odpiramo. Omogočil je razmestitev nove opreme za proizvajanje feritov v Ljubljani, saj smo vse stroje za navite komponente lahko preselili na Ljubno, nudi pa tudi normalne delovne pogoje in možnost Iskrašem In gostom je spregovoril direktor TOZD Feriti Dušan Dolničar Predmeja je oživela f jskffislsto Tak je bil napis na enem izmed številnih transparentov, ki so rahlo plapolali v valovih prihaiaiočega vetra z Gore, razprostrti po vasici Predmeja in naznanjali, da bo sobota, 13. september 1986 veliki dan. Dan, ki bo pomenil novo rojstvo Predmeje, dan, ki bo z zlatimi črkami zapisan v knjigo bogate zgodovine Predmeje, Gore kot celote in njenih simpatičnih prebivalcev, dan, ko bodo slavnostno odprli nov industrijski obrat, »da-rilo«novogoriške Iskre Av-toelektrike, njene temeljne organizacije, tovarne specialnih električnih rotacijskih strojev. 2. stran št. 32., 22. september 1986 Otvoritev novega obrata Iskre Avtoelektrike Slavnost se je začela točno °b 10. Pred novo tovarnico, ki s Ponedeljkom 15. septembrom ualje daje delo številnim do-Riačinom, ki so morali doslej na delo daleč v dolino, so se zbrali domala vsi prebivalci krajevne skupnosti Predmeja, Dtlica, Kovk, Gozd, številni 90stje„ med njimi tudi Rudi Sepič, republiški sekretar za' finance, Janko Kušar, republiški sekretariat za ljudsko obrambo, ter predstavniki družbenopolitičnih skupnosti novogoriške in ajdovske občine, Predstavniki jugoslovanske ljudske armade, delavci TOZD ERS, številni drugi Iskraši, Pavle Gantar, pomočnik KPO SOZD Iskra, Robert Žerjal, glavni direktor Avtoelektrike, Silvo Spačal, predsednik DS b>0 Avtoelektrika, Miloš Vodopivec, predsednik sindikata DO Avtoelektrika in številni drugi. Slavnost je otvoril pevski zbor Razpotje iz Cola, nato pa J6 besedo povzel predsednik sveta Krajevne skupnosti Slavko Vidic. (Njegov nagovor °biavljamo v celoti). V kulturni Program so se čudovito vklju- 32., 22. september 1986 čili tudi najmlajši, učenke in učenci celodnevne osnovne šole Otlica ter dramska skupina mladine iz njihove krajevne skupnosti. Naj omenimo iz kulturnega programa le delček doživetega, to je bila pesmica »Na gori je moj dom«, marsikdo izmed navzočih domačinov pa je tiho pripomnil: »Poleg njega pa tudi tovarnica«... Zbranim pred obratom je nato spregovoril v imenu izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Sepič, republiški sekretar za finance. (Tudi njegov govor obljavljamo v celoti). Prispevek k slavnosti je podal tudi direktor TOZD in novega obrata specialnih električnih rotacijskih strojev, Gabrijel Pelikan in med drugim dejal: »Spoštovani gostje, dovolite, da vas v imenu vseh delavcev Iskre Avtoelektrike prisrčno pozdravim in se vam zahvalim za vašo udeležbo na današnjem slavju Želja krajanov Predmeje, da (Dalje na naslednjih straneh) stran 3 za še nadaljnjo rast proizvodnje navitih komponent na tem področju. Ko smo se pred 14 leti na občini Mozirje sestali tov. Šurc, pokojni Ivo Jeraj in tov. Čop kot prvi pobudniki tega obrata ter se dogovorili za zaposlitev 15 delavk v improvizirani Podlesnikov'! delavnici na Ljubnem, si nismo predstavljali, da bosta iz tega zrasli v tej prelepi dolini, v okviru Iskre, dve poslovni enoti s 150 zaposlenimi in z vsemi proizvodnimi funkcijami, do kontrole kvalitete in tehnologije. Da bo na Ljubnem, ob robu samega kraja, stala tovarna z vso infrastrast-rukturo, od vseh vrst energije do restavracije. Ob tem, ko smo v okviru naložbe, prenovili tudi prostore v Solčavi, so ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj moderne industrije v Zgornji Savinjski dolini. Elektronika je prav gotovo ena perspektivnih industrijskih dejavnosti, program induktivnih komponent pa tudi ekološko čist, kar ima za to območje poseben pomen. Ne nazadnje je delovanje poslovnih enot prispevalo k razvoju nerazvitega obmejnega področja Slovenije in k ustavitvi razseljevanja prebivalstva, kar ima svoj pomen tudi s stališča splošnega ljudskega odpora. Ta pomen bo še povečan, ko bomo ob sodelavi krajanov KS Solčava zgradili malo hidroelektrarno, ki bo proizvajala dovolj energije za obe poslovni enoti v dolini. Projektiranje in priprava finančne konstrukcije je že v teku in upamo, bi imeli v domačem kraju delo, je stara kot sam kraj. Veliko upov je šlo mimo, dokler ni le prišel čas, ki bo v kratkem omogočil delo večini delavcev, ki bodo delo želeli. Prvi pogovori in nato priprave za izgradnjo obrata Iskre v vasi Predmeja, so se pričeli že v letu 1983. Potrebni sta bili dve leti, da smo pripravili vse potrebno za pričetek gradnje. Upoštevati smo morali vse pogoje in potrebe kraja, v prvi vrsti odpreti potrebno število ustreznih delovnih mest, upoštevati vodne, elektroenergetske, cestne in vremenske razmere, kakor tudi popolno zaščito pred onesnaženjem okolja. Ob vsem tem smo morali najti ustrezen proizvodni program, ki, bo omogočal trajno uspešno poslovanje obrata, kakor tudi njegovo nadaljnjo rast. Dne 3. 4. 1985 je delavski svet delovne organizacije Iskra Avtoelektrika v Novi Gorici potrdil razvojni program in sprejel sklep o izgradnji obrata Predmeja s proizvodnim programom — prozvodnja sestavnih delov za specialne elektromotorje, hkrati pa tudi, da bo nosilec realizacije projekta TOZD EPS — Tovarna specialnih električnih rotacijskih strojev, v okviru katere naj bi tudi 4. stran Iskra Elementi — LJUB i — LJUBM da bo v prvi polovici naslednjega leta že stekla. Do konca tega leta bomo pognali še nekaj manjkajočih strojev in opreme v vseh 3 delih TOZD in tako zaključili to 1,2 milijardno investicijo. Dobra tretjina vrednosti odpade na gradnje, ostalo na opremo, precej od te pa na uvoženo merilno in računalniško opremo, ki sicer ne daje količinskih proizvodnih efektov, je pa pogoj za doseganje ustrezne kvalitete. Kvaliteta pa je najpomembnejši element konkurenčnosti, posebno pri proizvodnji profesionalnih izdelkov in na tujih tržiščih. Investirati v sedanjih gospodarskih pogojih je težka in tvegana poteza za vsak kolektiv, a če je izpeljana premišljeno in gospodarno, zagotavlja njegovo rast in ugodnejšo perspektivo. Če bomo zvesti tradiciji naših preteklih naložb, bomo dosegli in presegli pričakovane učinke tudi iz te investicije. Povečanje izvoza od 2,5 na 5 milj. dolarjev, čemur je naložba v veliki meri namenjena pa kljub temu — celo za nas, dolgoletne izvoznike — ni lahka naloga. Delavci v vseh delih tovarne se zavedamo, da je izvedba te naloge največ odvisna od nas samih: od hitrosti osvajanja novih izdelkov, kraktih dobavnih rokov, konkurenčni produktivnosti, brezhibne kvalitete in vsestranske poslovnosti. Toda vsa gospodarska gibanja, na katera nimamo vpliva sami, v zadnjem času niso naklonjena izv- oznikom. Tudi mi nosimo posledice. Upamo in zahtevamo, da se to stanje spremeni! Zavedamo se, da se razvoj nikoli ne sme ustaviti, da nimamo časa za oddih po naporih za hitro rast tovarne v zadnjih letih. Res pa je, da se moramo konsolidirati, privaditi na druge dimenzije tovarne, da moramo iz vsakega stroja in naprave potegniti maksimum preden nabavimo novega. Prvi dohodek pa moramo potegniti tudi od prodaje znanja: prodaje naših izkušenj. Pravkar podpisano pogodbo o postavitvi tovarne feritov v tujini moramo uspešno realizirati. Možnost imamo ponudbo razširiti z dobavo specifične opreme za proizvodnjo feritov, ki smo jo razvili v sodelavi z V Imenu SOZD Iskra je zbrane pozdravil član kolegijskega poslovodnega organa Miloš Kobe Iskra Avtoelektrika — PREDIVI domačimi podjetji. Strokovne delavce, ki so sposobni prenesti znanje drugim, imamo. Izkušnje so pridobili prav ob burnem razvoju zadnjih let. Učinki sedanje naložbe in razpolaganje z znanjem, nam bodo dali moralno in finančno moč, da bomo tudi v bodoče sledili potrebam nadaljnjega razvoja elektronike in elektrotehnike s programom našega segmenta komponent. Le nenehen razvoj novih magnetnih materialov in racionalnih konstrukcij novih izdelkov ter nenehno postopno vlaganje v produktivnejšo opremo, nam bodo tudi v bodoče zagotovili ekonomsko varnost podjetja in s tem socialno varnost sedaj že kar 500 članom kolektiva. V preteklosti se nam je tak pristop obnesel, saj zadnjih 15 let v Feritih nismo doživeli nobene resnejše krize. Tudi sedanje krizno obdobje naše družbe in posebej kriza gospodarstva pa tudikrizicaSOZD Iskra in DO Elementi, nas ne sme omajati. Imamo jasno začrtano Pot: vemo, da smo del celote, a da ie naša usoda odvisna predvsem od nas samih, od naše delavnosti, sposobnosti in poslovne spretnosti. V vseh delih Feritov se bomo bodli tudi proti motnjam iz okolja, ki bi nas hotele odvrniti od te poti. tee ovire na naši poti k uspehu in s tem zagotovitvi solidnega standarda naših delavcev, bomo obšli, preskočili, ali pa podrli, kot radi rečemo v Feritih, kadar ob vsak- danjem operativnem delu naletimo na »objektivne probleme«. Sicer pa vemo tudi to, da bomo uspešni v vseh okoljih sprejeti — neuspešni pa povsod odklonjeni. Naj se ob koncu v imenu vodstva zahvalim predvsem požrtvovalnim delavcem enote Ljubno, ki ste v času gradnje, v nemogočih prostorskih razmerah z velikimi napori dosegli skoraj normalne delovne učinke ter prispevali k hitri preselitvi in proizvodni usposobitvi novih prostorov. V imenu vseh delavcev Feritov pa naj se zahvalim vsem podjetjem in drugim organizacijam in institucijam, ki nam na naši poti k uspehu in s tem napredku celotne družbe pomagate. Nekaj teh posameznikov in predstav- nikov vas je zbranih na današnji slavnosti, mnogo pa je še tudi drugih, ki niso prisotni. Prav gotovo pa imate veliko zaslug za napredek TOZD Feriti in s tem celotne družbe, vsi današnji odlikovanci, prejemniki plaket in priznanj ter jubilanti, ki se vam posebej zahvaljujem in že vnaprej čestitam.« Goste in Iskraše je pozdravil tudi član Kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Miloš Kobe: »Dovolite mi, da vas v imenu sestavljene organizacije Iskra lepo pozdravim in, da predvsem vam, Iskrašicam in Iskrašem iz zgornje Savinjske doline iskreno čestitam k pomembni pridobitvi — novim proizvodnim prostorom in opremi v Ljubnem. Ob tej priložnosti bi rad najprej izrazil priznanje kolektivu Tovarne feritov in navitih koponent na vseh treh lokacijah, ki že vrsto let z dinamično, hkrati pa premišljeno in realno politiko naložb skrbi za svoj razvoj in poslovno uspešnost. Pri tem trdno sledi dolgoletnim usmeritvam SOZD Iskra kot so opiranje na sodobno tehnološko znanje, vlaganje v raziskovalno dejavnost in sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami, hkrati pa podpira policentrični razvoj z odpiranjem in izgradnjo obratov v manj razvitih delih Slovenije. Skladno s to poli- »V P. epeeape Pevski zbor delavk poslovne enote Iskra Ferltl Iz Solčave je zapel pod vodstvom zborovodkinje Martine Štlttar dve pesmi, Kernjakovo Pojdan u Rute In Pahorjevo Pozdravi - Slavnostni govornik Rudi Šeplč, republiški sekretar za finance novi obrat v Predmeji posloval. Danes 13. septembra stojimo pred lepim obratom, ki ga je projektiral atelje iz Idrije, zgradilo podjetje SGP Primorje Ajdovščina, tehnološko zasnovo pa pripravili strokovnjaki Iskre Avtoelektrike, ki v celoti dosega projektno postavljene cilje. Še več, omogoča zaposlovanje do štirideset delavcev, brez pomembnih dodatnih investicij. Vrednost naložbe pa je kljub dobri volji in zalaganju vseh udeleženih v izgradnji novega obrata narastla na 200 mio. Iskra Avtoelektrika je ponosna nad novozgrajenim obratom, saj v določenem pogledu le-ta simbolizira in še naprej potrjuje njeno vitalnost, odprtost in posluh za širše družbene potrebe, predvsem pa vero v uspešno prihodnost. V Iskri vemo, da so naša prihodnost novi razvojni programi, -nova tržišča in kupci, nova tehnologija in nova delovna mesta, ki bodo dala in zahtevala od našega delovnega človeka več znanja in izobrazbe, večji in boljši kos kruha, večjo socialno varnost, svobodo in ponosno življenje. Danes se v velik seznam SOZD Iskre in Iskre Avtoelektrike vpisuje tudi TOZD ERS, št. 32., 22. september 1986 Obrat Predmeja in prepričani smo, da bo le-ta uspešen, saj sposobnosti in pripravljenosti ža delo pri delavcih iz teh krajev ne manjka.« -Pred prerezom traku smo bili Priča še enemu prijetnemu dogodku. Svet Krajevne skupnosti Predmeja je namreč sklenil, da simbolično nagradi najzaslužnejšega, da danes stoji ta tovarnica sredi partizanske Predmeje. To sta Gabrijel Pelikan, direktor Iskrine TOZD in Stanislav Bačar, ob pričetku gradnje obrata predsednik izvršenega sveta SO Ajdovščina. Nagrado jima je podelil predsednik sveta KS Slavko Vidic, nato pa so se vsi trije napotili Pred vhod v obrat, prerezali trak in tako dali znak za Pričetek novega poglavja zgodovine. Sledil je ogled obrata ln tovariško srečanje. Marko Rakušček Gabrijel Pelikan, direktor TOZD Tovarna specialnih električnih rotacijskih strojev •s* Govor Rudija šeplča, republiškega sekretarja za finance Tovarišice in tovariši, krajani Predmeje, dragi gostje, današnja slavnost ob odpiranju novega industrijskega obrata nas navdaja s posebnim zanosom. Ne stojimo pred mogočnimi tovarniškimi poslopij z visokimi dimniki in ne napovedujemo zaposlitve tisočerim delavcem, ki bodo ustvarjali dohodek v stotinah milijard dinarjev. Pa vendar začenjamo s to slavnostjo proizvodnjo v skrbno načrtovanem obratu, ki se ponaša z vsemi značilnostmi vzorne investicijske naložbe. Pri tem gre posebno priznanje investitorju — Iskri Avtoelektriki iz Nove Gorice, kjer so delavci pri določanju svoje razvojne politike upoštevali tudi razvojne potrebe širšega okolja, v katerem ustvarjajo in živijo. Odločitev o izgradnji obrata na Predmeji pomeni za krajane podporo v njihovih prizadevanjih, da ohranijo svoje stoletne domove in se hkrati tvorno vključijo v proizvodna in razvojna prizadevanja naše celotne družbene skupnosti. Odpiranje novih delovnih mest v neposrednem življenjskem ok- Iskra Elementi - LJUBIČ ti ko prav danes odpira Iskra A vtoe-lektrika tudi nov obrat v Predmeji nad Ajdovščino. Glede proizvodnega programa obrata v Ljubnem bi rad izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da gre za proizvodnjo, ki je ekološko čista in se po svojih značilnostih pa tudi po zunanjem izgledu obrata lepo vključuje v to lepo dolino. Hkrati pa menim, da bodo induktivne komponente še dolgo nepogrešljive v vseh sodobnih elektronskih sistemih m napravah, kljub prodoru mikroelektronike. Še več — prav razvoj mikroelektronike je tisti, ki postavlja nove zahteve po vedno manjših, zmogljivejših in zanesljivejših induktivnih elementih — to pa bo tudi nadalje terjalo nenehno razvojno delo in nenehno povečevanje produktivnosti. Prepričan sem, da bosta Tovarna teritov in njen obrat v Ljubnem tem zahtevam tudi v bodoče sledila v prid razvoja naše Iskre in celotne družbe in vam na tej poti želim veliko uspeha.« Na srečanju so podelili kar veliko nagrad. Prejeli so jih jubilanti In državni nagrajenci Ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov in praznovanju občine Mozirje je zbranim pred Iskrinimi novimi prostori spregovoril tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Ivo Kos: »Občani Zgornje Savinjske doline počastimo vsako leto spomin na 12. september leta 1944, ko so partizanske enote osvobodile to območje izpod nemške okupacije, posebno pa smo veseli, če lahko ob tem praznovanju slavimo tudi delovne zmage, zmage, ki pomenijo nove korake v razvoju naše doline, zmage, ki pomenijo življenjsko eksistenco našim občanom. Povojni razvoj našega območja je bil vsekakor zaskrbljujoč. Pred vojno gospodarski potencial ni bi zgrajen, razen nekaj zaposlitvenih možnosti v gozdarstvu in lesni predelavi je prebivalstvo bilo povsem odvisno od tega, kar je kmetu dajala zemlja. Po vojni pa so napori širše družbe bili usmerjeni v izgrajevanje večjih industrijskih centrov, zato so bila to težka leta za naše prebivalstvo, kar je imelo odraz v izredno visoki stopnji kmečkega prebivalstva in v velikem izseljevanju za delom in kruhom v velike centre. Še posebno je to prišlo do izraza z zgornjem delu doline, v Solčavi, v Lučah in tudi v Ljubnem. Odseljevali so se pred- Iskra Avtoelektrika PREDME^ olju zaposlenih predstavlja po- ter vnaša vzpodbudne spre- gotrajno potovanje na delo in z membno zmago na poti v hu- membe v utrip vsakega kraja, dela, kar pomeni več prostega manizacijo delovnega procesa Delavcem bo prihranjeno dol- časa, večjo sproščenost pri de- Prerez traku pred vhodom v obrat lu in večje možnosti za uresničevanje skrbi pri varstvu in urejanju življenjskega in delovnega okolja. In nenazadnje, z novimi delovnimi mesti v kraju samem se bo bistveno zmanjšalo, ali povsem prenehalo nemirno in vedno tako vabeče razmišljanje o odhodu v velika industrijska središča, ki pa žal potem, ko se uresniči, povzročijo prepogosto velika razočaranja, nerazrešljive težave in nepremagljivo odtujenost. Veselje ob izgradnji novega prozvodnega obrata pa nas navdaja tudi zato, ker predstavlja uspešen zaključek dolgoletnih prizadevanj, dela in ustvarjalnih snovanj. Krajani Predmeje so v težkem obdobju našega narodnoosvobodilnega boja nudili varno zatočišče partizanskim borcem. Zaradi prijetnih spominov na gostoljubje domačinov in njihovo neomajno narodnostno zavest so se nekdanji borci v dneh svobode pogosto vračali v ta prijazni kraj, ki pa je zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih in gospodarskih tokov vedno bolj zaostajal za hitrim razvojem občinskega središča in širše regije. Ta srečanja so tudi privedla do prvih pobud za usposobitev kraja, da z lastnimi proizvodnimi prizadevanji vsem mladi, tisti, ki bi morali biti nosilci hitrejšega gospodarskega razvoja v svojem kraju pa tudi v dolini nasploh. Pravi razvoj se je v naši dolini pričel šele po letu 1960 s hitrejšim razvojem lesne industrije, da bi v letih med 1965 in 1975 dosegel svoj vrhunec. Pravzaprav je bil to čas našega velikega razvojnega podviga, ko smo zastavili nove temelje razvoju zasebnega kmetijstva, zgradili tovarno konfekcije Elkroj, zgradili tovarno malih gospodinjskih aparatov Gorenje, zgradili tovarno Kovinarstvo Ljubno, zgradili vrsto predelovalnih zmogljivosti v lesni industriji in zastavili tudi nove proizvodne temelje v Smreki Gornji grad in Kemiji Mozirje. V ta čas pade tudi odločitev Kolektiva Iskre Feriti, ki je leta 1973 to s 15 zaposlenimi, zelo hitro, še tata 1977 pa je na Ljubnem že Pridobila svoje prostore in povečala število zaposlenih na 80, odprla Pa tudi poslovno enoto v Solčavi z 20 zaposlenimi. Vsi ti razvojni dosežki imajo za našo dolino več pozitivnih učin-Kov, predvsem se je zmanjšalo odseljevanje, velik učinek pa je tudi to, da se je iz bivše kmetijsko-lesne monokulture razvila v raznoliko dejavnost na sodobnih industrijskih temeljih. To omogoča tudi raznoliko in kompleksno kadrovsko strukturo, vključevanje občanov tudi v najzahtevnejše sodobne poklice. Zato ima vaša današnja otvoritev novih proizvodnih prostorov večkratni pomen. Prihaja v času, ko so gospodarske naložbe spričo cene kapitala postale pravi čudež, prihaja v prostor, ki gospodarsko in industrijsko ni razvit in v svoji vsebini prinašate stroko, ki je vpeta v kompleks elektronike in je prav gotovo perspektivna. Dograditev tovarne v Ljubnem omogoča nadaljnji razvoj moderne industrije v zgornjem delu doline, program navitih komponent pa bo ostal med delovno intenzivnimi in ekološko čistimi, kar ta del doline tudi potrebuje. Objekt je arhitektonsko izredno lepo vključen v okolje in ne kazi izgloda kraja kljub relativni ve- likosti 2.200 m2. Za to gre zahvala projektantom, ki so našli prave odgovore na velik izziv. Obe poslovni enoti Iskre-Feriti na Ljubnem in v Solčavi sta primer vključevanja razvitih industrijskih sistemov v razvoj manj razvitih območij. To je primer, kako je uspelo delo približati ljudem v oddaljeni alpski dolini in s tem preprečiti odseljevanje hribovskih in obmejnih območij. In prav to je ta, posebna kvaliteta odločitve in naporov Iskre-Feriti pri prizadevanjih za realizacijo usmeritev, ki jih tolikokrat v naši družbi poudarjamo, redko pa prihaja do realizacij. Razvoj poslovnih enot Iskre-Feriti je bil v Zgornji Savinjski dolini postopen, a nenehen in trden. Kar 14 let je bilo potrebnih, da se je število zaposlenih podeseterilo, vendar v vsem tem času ni bila nikoli ogrožena njihova socialna varnost, nikoli ni prišlo do večjih ekonomskih težav. Poslovni enoti postopno prevzemata tudi vedno nove funkcije upravljanja proizvodnega procesa, od enega mojstra pred 14 leti, danes enoti zaposlujeta že 1 inženirja, 6 tehnikov in 10 kvalificiranih delavcev. Verjetno pa bo v prihodnjem obdobju prav organizacijski in samoupravni organiziranosti potrebno posvetiti še več pažnje. Tovarišice in tovariši! Ko danes praznujemo vašo veliko delovno zmago, moramo omeniti tudi, da letošnje praznovanje občinskega praznika poteka v znamenju nekaterih uspehov, zlas- Udeležencem je spregovoril tudi predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Ivo Kos krajanov odpravi nastali zaostanek in, da se enakopravno vključi v dinamični gospodarski razvoj naše širše družbene skupnosti. Za uresničitev teh Pobud so se odgovorno in z vso zavzetostjo prizadevali organi, organizacije in skupnosti pbčine Ajdovščina, ki so ob izjemno tvornem in st roko v-nem sodelovanju delavcev Av-toelektrike v nekaj manj kot dveh letih privedli celotni projekt do njegove uresničitve. Ob tern nam bo vsem ostalo v spominu prizadevno in neumorno delovanje Sveta Krajevne skupnosti Predmeja, kot svetel vzor zavzete in nenehne skrbi 'n aktivnosti za razvojne potrebe kraja in njegovih prebivalcev, da ne glede na odmaknjenost od velikih središč ln ne glede na čas našega zgodovinskega potrjevanja venomer ostajajo dejavni tvorec razvpja in napredka naše širše družbene skupnosti. Značilnosti proizvodnje, ki bo v naslednjih dneh stekla v novem proizvodnem obratu, so nadvse obetavne. Proizvodnja le zasnovana na rezultatih skrbno izdelanega investi-Pijskega elaborata ob izredno racionalnem izkoriščanju surovinskih in energetskih virov. Za celotni obseg načrtovane Proizvodnje je zagotovljena ta- kojšnja prodaja, kar je še zlasti pomembno za nove industrijske obrate, ki jih v prvem obdobju bremenijo visoke obveznosti za izvršena investicij- Gostje In krajani med slavnostjo ska vlaganja. Del načrtovane proizvodnje bo vgrajen v končne izdelke, namenjene za izvoz na konvertibilna tržišča, kar je vsekakor eden izmed pomembnih rezultatov prizadevanja Iskre, da poveča obseg in kakovost svojega vključevanja v mednarodno menjavo. V pripravah na začetek »Pozdravljam vas v imenu DPO, skupščine občine in njenega izvršnega sveta. Čestitam vam ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov in prazniku občine Mozirje,« je dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Peter Hočevar ti na gospodarskem področju, saj se mozirska občina uvršča v nekaj redkih občin v Sloveniji, ki ob polletju niso beležile izgub. Letošnje praznovanje mineva tudi v znamenju številnih pridobitev; poleg vas so odprli nove proizvodne kapacitete v GLIN Nazarje, v Solčavi smo te dni odprli nov be-nzinski.servis, v Lučah nov stanovanjski blok s prostori za novo ekspozituro Ljubljanske banke, odprli smo tudi veliko pridobitev — posodobljeno asfaltirano cesto Radmirje—Gornji grad in še nekaj manjših objektov. l/se te pridobitve so nam v dokaz, da kljub ekonomskim težavam, kljub krizi, v kateri se nahaja naš družbeno-ekonomski sistem, pošteno delo rodi dobre rezultate. To ste s to veliko pridobitvijo dokazali tudi vi, zato se vam v imenu družbeno-politične skupnosti zahvaljujem za vložene napore in iskreno čestitam k veliki delovni zmagi.« Na sobotni slavnosti so podelili tudi državna odlikovanja, ki jih je predsedstvo SFRJ podelilo trem delavcem iz ljubljanske temeljne organizacije Feriti, trem delavcem iz poslovne enote Ljubno in delavki iz poslovne enote Solčava. Za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošni na- Opis naložbe, ki jo zaključujejo: Vrec nost naložbe je 1.175 milj. din, od tega 402 milj. za gradnjo, ostalo za domačo in uvozno — predvsem merilno — opremo. Tretjina je lastnih sredstev, ostalo pa združenih na ravni Iskre in raznih kreditov. Učinki naložbe so delno že vidni v rasti proizvodnje tega leta, v celoti pa bodo v 1.1987, ko bo za 30% povečan fizični obseg proizvodnje, za toliko pa tudi konvertibilni izvoz. Uvedeni so novi kvalitetnejši feritni materiali, novi izdelki in produktivnejša tehnologija izdelave. Tržišče — tako domače, kot tuje — to dopušča, oz. terja, ker trenutno tovarna ne zmore zadovoljiti potreb vseh kupcev. Iskra Avtoelektrika PREDME^ obratovanja so se delavci te-■meljito usposabljali v Iskrinih tovarnah v Novi Gorici ter si s tem pridobili potrebno strokovno znanje in kvalifikacije. Tako vse doslej izvršene priprave potrjujejo naša pričakovanja, da bodo v obratu že v obdobju poizkusnega delovanja doseženi nadvse ugodni rezultati, tako s tehničnega, kot tudi z ekonomskega vidika. Pomen prizadevanj in rezultatov pri snovanju in graditvi objekta, ki ga danes predajamo svojemu namenu pa še povečujejo sedanje neugodne gospodarske razmere. Trenutek je zares težak, saj na vseh področjih uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ugotavljamo znatna odstopanja in zaostajanja. Ker so ocene razlogov za te neuspehe še dokaj različne, obstaja tudi dokajšnja neenotnost stališč pri sprejemanju ukrepov, ki naj bi odpravili neugodna gospodarska gibanja in preprečili naraščanje temeljnih nesorazmerij pri razporejanju družbenega proizvoda in zlasti pri redistribuciji ustvarjene akumulacije. Dejstvo je, da bo še v nekaj naslednjih letih takšno prerazporejanje neizogibno zaradi posledic preteklih odločitev glede zadolže- vanja v tujini, vendar se v posledic neustrezne razvojne be instrumentarija in meha- zadnjem času srečujemo z politike. Ob tem pa še ni prave nizmov dosedanje razvojne povedno pogostejšimi in glasne- zavzetosti za odkrit in temeljit litike, ki so se očitno potrditi jšimi zahtevami za sanacijo razgovor o nujnosti spremem- kot neučinkoviti. Ogled nove pridobitve predek države je Alojz Smolnikar prejel red republike z bronastim vencem. Za prizadevanje in uspehe pri delu pa so medaljo dela prejeli Branko Dolinar, Dragič Bonč, Frančiška Ateljšek, Pavla Grudnik, Amalija Jurjevec in Ivanka Sem. Predsednik delavskega sveta 'OZD Feriti pa je podelil plakete Poslovnim partnerjem, ki so pomembno prispevali k hitrejšemu oapredku in rasti tovarne. Prejeli so jih SOZD Gorenje, Iskra Elektr-ozveze, Železarna Ravne na Kolškem, mariborska obrtna delav-nica Ledinek, predstavništvo Iskra Elektronik iz Stuttgarta, ljubljanski Slovenija projekt, Vegrad iz Titovega Velenja in ljubljanski LIZ Inženi-ring. Vodja investicij v TOZD Lojze perko in vodja proizvodnje v enoti Ljubno sta prejela priznanje za organizacijo in hitro izvedbo objekta Pa za usklajevanje gradnje in Proizvodnje. Hkrati pa so podelili priznanja in fagrade pa spominska darila tudi Jubilantom za desetletno delo v Iskri, Slavnostni del prireditve je za-kliučil pevski zbor delavk poslovne 6hote Iskra Feriti iz Solčave in mladinski pevski zbor. Po uradnem slavnostnem delu prireditve pa se Drugo področje, ki ga še vedno ne obvladujemo, niti s sistemsko ureditvijo, niti z ukrepi tekoče ekonomske poli-Vke, so proizvodni stroški ter nesorazmerja in rast cen. Na tern področju pa ne bo mogoče Preusmeriti neugodnih gibanj, vse dokler se ne bo bistveno Povečala uspešnost gospodar-lenja z družbenimi sredstvi v vseh njihovih pojavnih oblikah. korenitem odpravljanju vz-r°kov inflacije pa se vedno Pogosteje srečujemo z odpo-r°m tistih posameznikov in skupjn, ki so utrjeni v prepričajo, da je mogoče v nestabilnih gospodarskih razmerah, ob Pidih in nepričakovanih dinamičnih gibanjih kratkoročno Posegati ugodne nominalne dohodkovne rezultate. Bitko Prpti inflaciji je potrebno zatoki začeti s preseganjem takšnih pojmovanj in z odločnim Pveijavijanjem kakovostnih delavnikov gospodarjenja, ki bodo znova vrnili veljavo z druž-dpnimi sredstvi. Tako posta-/a/o protiinflacijska prizadeva-nia neposredna naloga nas 'meh posameznikov, vsakega delovnega kolektiva in vsake dPužbenopolitične skupnosti. Zmotno je pričakovati, da Pomo samo s hitrimi ukrepi in s sPremembami zakonskih pred- je popoldne nadaljevalo družabno srečanje. Delavci o novem objektu Nov, sodoben objekt, ki meri 2200 m2 predstavlja za kraj in okolico precejšnjo pridobitev. Kaj več o tem so nam povedali sami delavci tovarne in vodja investicijskega projekta. Jože Šuster, vodja proizvodnje: Že leta 1973 je bil na Ljubnem us- tanovljen obrat Iskre — TOZD Feriti. da bi predvsem ženskemu delu prebivalstva omogočili zaposlitev v domačem kraju. Začetki so bili skromni, v manjši delavnici je takrat delalo 15 delavk. Pozneje so odkupili star obrat Gradbenega podjetja na Ljubnem, v Solčavi pa smo v proizvodne prostore preuredili spodnji del osnovne šole. Danes nas je v obeh obratih skupaj zaposlenih 150. V novi tovarni bomo letos potrebovali še30 novih delavcev in tako je v zgornjem delu doline problem nezaposlenosti re- šen. Pričakujemo, da bomo v bodoče lahko sproti zaposlovali naravni prirastek iz krajevnih skupnosti Ljubno in Solčava. Če gledamo s proizvodnega vidika, ugotavljamo velik napredek, saj smo v začetku delali predvsem ročno, postopno smo nabavljali strojno opremo in v novi tovarni že uporabljamo visokoproduktivne računalniško krmiljene stroje. V naš proizvodni program sodijo elementi za telefonske centrale (translatorji) in visokonapetostni transformatorji, ki jih vgrajujejo v Otvoritve so se udeležili tudi Iskrini upokojenci, saj se še vedno počutijo Iskraše t V kulturnem programu so sodelovali tudi najmlajši pisov dosegli neposredne strukturne spremembe v gospodarstvu in v rezultatih gospodarjenja. S temi odločitvami, ki jih v zadnjem času popularno imenujemo paketi ukrepov, se sicer vzpostavljajo pogoji in okoliščine za preseganje sedanjega stanja, vendar ne sme izostati zavzeto delovanje nas vseh pri izvajanju ter pri naporih za bistveno povečanje učinkovitosti gospodarjenja. V juliju so bili uveljavljeni ukrepi, ki so imeli za cilj zlasti oživiti industrijsko rast in povečati obseg izvoza na konvertibilna področja. Ti ukrepi so v izvajanju in pričakujemo lahko, da se bodo nekoliko izboljšali letošnji poslovni razultati. Ukrepi, ki naj bi jih sprejeli do konca letošnjega leta pa so usmerjeni v doslednejše uvajanje nekaterih ekonomskih in tržnih zakonitosti v naš gospodarski sistem. Tako naj bi z dopolnitvami v obračunskem sistemu spremenili dosedanji način obračunavanja obresti in z valorizacijo neodplačanega dela glavnice kredita ob vsakem plačilu anuitete preprečili razvrednotenje sredstev, ki so v obliki kreditov, posojil in depozitov vključeni v proces družbene reprodukcije. Hkrati naj bi s tem ukrepom prepreči- no se je izboljšala tudi kvaliteta izdelkov. Program smo sedaj razširili tudi s proizvodnjo dušilk, ki smo jo preneseli iz ljubljanskega dela temeljne organizacije. Moram poudariti, da je selitev v novo tovarno stekla izredno hitro, saj so bili naši delavci pripravljeni delati tudi pozno v noč. Potrebe, oz. povpraševanje po naših izdelkih pa nam narekujejo tudi uvedbo tretje izmene. Darko Ermenc — tehnolog in podpredsednik DS TOZD: Nova tovarna za nas resnično predstavlja TV sprejemnike. V Solčavi je glavni proizvodni program korektor linearnosti, ki ga vgrajujejo predvsem v barvne TV sprejemnike in z njimi pokrivamo precejšen del evropskega povpraševanje. Naš proizvodni program se hitro spreminja, saj se moramo stalno prilagajati zahtevam trga, pri tem pa se usmerjamo k vse večji profesionalizaciji in kvaliteti naših izdelkov. Velika večina naše proizvodnje je namenjena izvozu. Novi proizvodni prostori in oprema nam bodo tako omogočili kar najboljše pogoje za uresničevanje teh ciljev. Največjo pridobitev predstavlja računalniško vodeni stroj za navijanje tuljav, ki je dvignil produktivnost vsaj za dvajsetkrat v primerjavi z ročnim delom. Bistve- Jože Šuster izredno pridobitev, posebno, če jo primerjamo s starimi proizvodnimi prostori. Zame je prvo in najbolj bistveno to, da so se izboljšali pogoji za delo in vodenje. Prej smo imeli proizvodne prostore razdrobljene na 6 delov, najmanjši so merili tudi po 10 m2. Zdaj ima vsak vodja popoln pregled nad potekom delovnih operacij. Tudi sama urejenost delovnih mest je končno ustrezna, tako osvetlitev, klima in prostornost delovnega mesta. Dobili smo nov obrat družbene prehrane, prej smo na malico hodili v hotel. Darko Ermenc Iskra Avtoelektrika — PREDMEJ /z, da se del obresti, ki je namenjen za ohranjanje realne vrednosti kreditnih sredstev v inflacijskih pogojih, ne bo prelival v kakršnokoli obliko končne porabe. Takšna sprememba v ureditvi bo vsekakor povzročila bistvene spremembe v strukturi kreditojemalcev in namenov, za katere se uporabljajo kreditna sredstva, saj bodo po njih posegali lahko le tisti investitorji, ki bodo v vsem obdobju odplačevanja kredita dosegli realno enako donosnost vloženih sredstev. Prav tako ocenjujemo, da bo ta sprememba vzpodbudila vse oblike varčevanja, s čimer se bo zmanjšal tudi obseg čezmernega domačega povpraševanja. S spremembami v sistemu sanacije in pokrivanja izgub naj bi pospešili zlasti sprejemanje odločitev o uvedbi stečaja in likvidacije tistih organizacij, za katere je ugotovljeno, da jih dolgoročno ni mogoče usposobiti za uspešno poslovanje. Tovarišice in tovariši, prav je, da se ob takšnih slavnostih, kakršna je današnja, kljub težavnim družbenim in gospodarskim razmeram zaustavimo ter najdemo čas in priložnost, da izrazimo priznanje vsem, ki nam s svojimi prizadevanji in delom v preteklosti vlivajo zaupanje v bodočnost. Kajti sedanje razmere nas navajajo k odločnemu ukrepa- nju, da brez omahovanja in odkrito pokažemo na razloge in dejanja, ki so nas privedli do stanja, ki ga označujemo z razsežnostmi družbene in gospodarske krize in. da hkrati zavestno in z učinkovito družbenopolitično akcijo podpre- Med nastopom učinek in učencev Osnovne škole Otlica Osnovni pokazatelji tovarne v I. 1986' Celotni prihodek Izvoz konvertibilni Uvoz konvertibilni Akumulacija Število zaposlenih Stegne število zaposlenih Ljubno število zaposlenih Solčava Son/a Fuilm 4,5 mrd. din 2.5 mio 1.5 mio 0,4 mrd din 360 delavcev 100 delavcev 45 delavcev Alojz Perko Tako so končno izpolnjeni najvažnejši pogoji za kvalitetno proizvodnjo in za lažje prilagajanje naročilom in potrebam trga.« Sonja Fužinar, delavka v proizvodnji: »Zelo smo zadovoljni, ker smo v novih prostorih. Delo je veliko lažje, prej smo bili razdrobljeni po raznih temačnih prostorih. Sama sem to precej občutila, ker sem zadolžena za raznašanje materiala in stalna hoja po stopnicah res ni bila prijetna. Selitev je bila res precej naporna, vendar smo vsi z veseljem delali. Zdaj smo v novih prostorih mesec in pol in vedno znova ugotavljamo, da starega in novega skoraj ni moč primerjati, ker je razlika velikanska.« Alojz Perko, vodja investicije: »Novi objekt na Ljubnem meri 2200 m2, starih proizvodnih prostorov je bilo le za 350 m2. V tej fazi so dokončana energetska postrojenja (kompresorji, toplarna), ki so grajeni tudi za drugo fazo, ki se bo širila tako v dvoriščni del in v že obstoječi nizki del objekta. Energetsko je tako objekt pripravljen za gradnjo 2. faze. Posebnost je racionalno projektiranje kotlarne (sistemacentralne-ga ogrevanja). Montirali smo velike akumulatorje energije tako, da se višek energije iz standardnih kotlov shrani v akumulatorjih in ti še naprej temperirajo prostore, potem, ko so kotli že ugasnjeni. To je nov pristop, ki ga pri nas doslej še nismo praktično uporabili. Nalo- žba se je na ta račun sicer minimalno povečala, če pa gledamo na bodoči prihranek energije, je to vsekakor racionalna odločitev. Poleg velike in svetle tovarniške hale smo zgradili tudi jedilnico in sanitarni del. Že obstoječe, stare objekte smo adaptirali tako, da ni bistvenih razlik med starimi in novimi proizvodnimi prostori. Gradnja je potekala eno leto. Uradno smo začeli 5. 7. 1985., tehnični pregled objekta pa je bil izvršen 13. 6. letos. Pogodbo z izvajalcem smo tako zaključili celo dva dni pred rokom. Gradnja objektov je stala cca 42 mrd, s tem, da bistvenih prekoračitev pri tej investiciji ni bilo. Skupno je vrednost investicije cca 117 mrd. Nabavljena oprema je zelo sodobna, vključuje računalniško krmiljene navijalne stroje in pa precej merilne opreme, ki je delno še na carini in upamo, da jo bomo dobili konec tega meseca. Celotna investicija je bila razdeljena na tri dele: ljubljanski, Ijuben-ski in solčavski. Izvajali smo jo hkrati. V Ljubljani smo razširili proizvodnjo z dodatno opremo, na Ljubnem smo zgradili proizvodne prostore, adaptirali stare in v proizvodnjo vpeljali strojno montažo. Tudi v Solčavi se pripravljamo za vgraditev nove strojne opreme. Pri nabavi opreme pa se še srečujemo s finančnimi težavami zaradi zavlačevanja uvoznih postopkov.« Pripravili Irena Stok in Vesna Žunič m° razvoj tistih organizacij in skupnosti, ki so s svojimi preteklimi razultati in uspehi potrdile naše skupno zaupanje, da so sposobni uresničevati razvojne cilje naše družbene sku-Pnopsti. Med temi je prav gotovo Iskra Avtoelektrika in mladi kolektiv novega proizvodnega °brata, ki ga danes predajamo svojemu namenu. Za prizadevno in požrtvovalno delo vsem, ki ste sodelovali pri snovanju projekta in pri uspešni izgradnji obrata, sporočam iskrene čestitke Izvršne-9a sveta Skupščine SR Slovenije, hkrati pa njegove najboljše želje za uspešno poslovanje v prihodnosti, za hitrejši in ugodnejši razvoj Predmeje 'n za nadaljnje ustvarjalno delovanje celotne občine. Govor predsednika Sveta KS Predmeja Slavka Vidica: Dolgoletne želje krajanov Gore se danes uresničujejo. Desetletja so domačini hodili s trebuhom za kruhom, se izseljevali in tako ni čudno, da jih danes najdemo po vsej ožji in Slrši domovini, domačije pa so °stajale prazne. Naši kraji so v času druge svetovne vojne dali velik prispevek k NOB in socialistični revoluciji, tu so se odvijale številne bitke. Zaradi sodelovanja domačinov z našo vojsko in odhodov velikega števila ljudi v partizane, je okupator izvajal kruta maščevanja nad domačim prebivalstvom. Samo na Predmeji je bilo požganih 119 hiš, v internacijo je bilo odpeljanih 33 oseb, od teh se jih šest ni nikoli vrnilo, padlo je 48 domačinov. O hudih borbah, ki so se odvijale na tem področju, je dovolj zgovoren dokaz grobnica, kjer počiva 365 borcev. Na podlagi celotnega prispevka tega kraja v končni zmagi nad fašizmom, si je naša vas upravičeno pridobila naziv Partizanska Predmeja. Kljub temu, da so Predme-jčani prvi v Sloveniji zgradili zadružni dom in obnovili po- žgano vas, se Predmeja in celotna Gora ni razvijala v koraku s časom. Sicer imamo elektriko, asfaltirano cesto, skupno OŠ na Otlici, nimamo pa še zdrave pitne vode, razvitega telefonskega omrežja. Današnji dan pa nam pomeni prelomnico v razvoju vasi. Obrat bo dajal zaposlitev za mlade ljudi, kar bo zaustavilo izseljevanje in siromašenje vasi. S tem se uresničujejo največji cilji srednjeročnega programa KS, v katerem smo si zastavili razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva in turizma. V imenu vseh krajanov Predmeje se še enkrat iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji naše največje želje in s tem k novemu rojstvu Predmeje in Gore kot celote. Še posebna zahvala pa gre investitorjem — Iskri, Gabrijelu Pelikanu in njegovim sodelavcem. Krajani ne bomo nikoli pozabili neizmernih zaslug, ki jih ima za ta obrat tudi Stanislav Bačar. Zahvaljujemo se tudi izvajalcem del SGP Primorju za opravljeno delo. Ob vsem tem pa je velik delež tudi Vide Čibej, ki je za postavitev obrata odstopila zemljišče. Še enkrat vsem najlepša hvala! Iskra SOZD Sedma seja predsedstva KOS SOZD Iskra Potrebna analiza o prekor Pregled Iskrinih poslovnih rezultatov v prvem polletju, usklajevanje osebnih dohodkov in dohodka in obravnava dnevnega reda naslednje seje delavskega sveta so bile najpomembnejše teme, o katerih so razpravljali Iskrini predsedniki sindikata na petkovi sedmi seji predsedstva KOS, ki jo je vodil Avguštin Ciuha. Kot je že v uvodu povedal strokovni sodelavec SOZD Janko Šavli, je Iskra v prvem polletju dobro poslovala. Zabeležili so uapešno rast dohodka, znižanje izgub, porast proizvodnje in domače prodaje. Medtem pa je kar precej kritično pri izvozu, kjer se že odražajo vplivi naše zakonodaje. Kakor vse kaže bomo do konca leta realizirali le 90% načrtovanega izvoza. Osebni dohod- ki so rasli z indeksom 241, kar pomeni hitreje kot dohodek. Toda v glavnem pričakujejo, da se bodo delitvena razmerja poravnala in, da bodo dohodek in osebni dohodki usklajeno rasli. Prav tako tudi zakon o usklajenosti dohodka in osebnih dohodkov ne nastopa preveč ostro, kot so vsi pričakovali. Res je, da do sedaj ni bilo hujših težav, lahko pa se bi zaostrilo ob zaključku tretjega tri- mesečja. Zato je predsedstvo KOS že na julijski seji kritiziralo poslovodno vodstvo in zahtevalo, da le-to izdela konkretne ukrepe za izboljšanje situacije. Ker so ti pomanjkljivi, je predsedstvo zahtevalo od vodstva, da naredi konkretno poglobljeno analizo v Iskri, predvsem o posameznih porastih in prekoračitvah osebnih dohodkov. Ker, če se bo situacija oktobra res zaostrila, bodo Iskraši le na podlagi argumentov in pripravljenih številk enotno in skupno obvladovali zadevo. To se pravi, da je treba pripraviti konkretne ukrepe, z vidika operacionalizacije njihove izvedbe in mobilizacije delavcev, hkrati pa napraviti poglobljeno analizo. V nadaljevanju seje so predsedniki sindikata govorili o skrajšanem delavniku, saj je v Iskri vse več pobud za 40 urni delavnik. Zato je predsedstvo KOS predlagalo strokovnim službam, da do konca letošnje- Kolegij sekretarjev DO Iskra Cimprej sprejeti SaS o Iskrini interni banki To pot je bil kolegij sekretarjev delovnih organizacij SOZD Iskra v Novi Gorici in sicer v prostorih novega Deltinega šolskega centra. Najprej so udeležencem kolegija predstavili zasnovo Iskrinega koledarja za prihodnje leto, ki temelji na reprodukcijah šestih starih zemljevidov Slovenije in šestih starih vedutah slovenskih mest. Pri tem velja opozoriti, da bo imel koledar poleg čisto likovnih in oblikovalskih kvalitet tudi izredno zgodovinsko vrednost, saj bodo na njegovih straneh to pot prvič sploh objavljene reprodukcije nekaterih starih zemljevidov in mestnih vedut, ki doslej sploh še niso bile publicirane in so doslej tičale v arhivih in deponijah naših muzejev in študijskih knjižnic. Po predstavitvi koledarja je stekla razprava o osnutku SaS o združitvi v Iskrino interno banke ter o uvedbi postopka za ocenitev sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra. Glede osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi' v interno banko je Žare Kokotovič zbranim pojasnil, da je potrebno sprejeti omenjeni akt tudi zato, ker mora biti prilagojen novemu zakonu o bankah, sprejetje omenjenega SaS pa je tudi pogoj za registracijo interne banke do konca tega leta. Sekre- tarji so sorazmerno podrobno razpravljali o tej temi, dajali pripombe in sugestije ter se strinjali, da bodo vse pripombe in sugestije glede tega akta podali ustrezni komisiji pri Iskrini interni banki. Glede postopka sprejema obravnavanega ŠaS pa so menili, da naj osnutek SaS o združitvi v interno banko obravnavajo in sprejmejo na zborih delavcev ali pa na način, kakor imajo posamezne TOZD zapisano v. svojih samoupravnih aktih. V nadaljevanju kolegija so ugotovili, da je potrebno pospešiti sprejemanje, oziroma sklepanje samoupravnih sporazumov SIS materialne dajavnosti za komunalno skupnost, železnice in ljubljansko cestno skupnost. Ugotovljeno je namreč bilo, da obstojajo v tem smislu še neporavnane obveznosti za nazaj, da ponekod v Iskri teh SaS sploh ni še podpisali, pri čemer pa je bilo tudi upravičeno in kritično ugotovljeno, da tudi same omenjene SIS materialnih dejavnosti niso storile vsega, da bi svoje potrebe in načrte obrazložile in pojasnile na zborih delavcev, ki bi v tem primeru zagotovo zavzeli pozitivno stališče in prispevali v tem smislu materialna sredstva za skupne potrebe kot so to prav železnice, ceste in komunalni objekti. Ob koncu kolegijaso obravnavali še gradivo za zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra in poslušali informacijo o spremembah v organiziranju delovnih organizacij v SOZD Iskra. Po kolegiju so si sekretarji ogledali še Delfin izobraževalni center v nekdanjih Argonavtih in se seznanili z njegovim delovanjem in učnim programom. D. Ž. . M V ^LV v - Iskra Iskra Banka, n. sol. o., 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 Osnutek Samoupravni sporazum o ustanovitvi Interne banke Iskra SOZD elektrokovinske industrije Ljubljana Poslovni odbor Iskra banke daje po sklepu z dne 11.9.1986 v 30 dnevno javno obravnavo Osnutek Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Interne banke Iskra — SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana. Vsebina stran I. Temeljna načela in cilji II. Ime, sedež, zastopanje, predstavljanje in podpisovanje III. Dejavnost Iskra banke IV. Pravice in odgovornosti ustanoviteljic za obveznosti in Riziko Iskra banke ter način kritja izgub 10 V. Ukrepi in odgovornosti za zagotavljanje likvidnosti 10 VI. Pogoji in način združevanja sredstev 11 VII. Planiranje in poslovna politika 12 Vlil. Oblikovanje, uporaba in razporejanje prihodkov 13 IX. Skladi v Iskra banki 14 X. Upravljanje in odločanje 16 XI. Združevanje sredstev v temeljne banke 21 XII. Pogoji za pridobivanje in prenehanje pravice ustanoviteljstva v Iskra banki in pogoji za izstop 22 XIII. Način obveščanja 22 XIV. Poslovna tajnost 23 XV. Samoupravna delavska kontrola 23 XVI. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita 24 XVII. Delovna skupnost 25 XVIII. Arbitraža 26 XIX. Način sprejemanja sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Iskra banke 26 XX. Odločanje o statusnih spremembah in prenehanju dela Iskra banke 27 XXI. Prehodne in končne določbe 28 m m >voyager« dva motorja, spredaj in zadaj. Poprečna hitrost je 218 km na uro. Da bi bilo letalo izredno lahko, sta opustila vse nepotrebno, kot npr. zaganjalnik, tako da je treba letalo pognati ročno. Do sedaj sta opravila poskusni let na progi dolgi 18.562 km, ki pomeni nov rekord v non-stop letenju brez vmesnega tankanja. Let je trajal štiri dni in pol. Podgane Podgane veljajo za gnusno žival. Ko se je leta 1.343 vrnila ladja z .dišavami v pristanišče Genovo, so podgane prinesle v Evropo kugo, za katero je umrlo 25 milijonov ljudi, ena četrtina celotnega prebivalstva. Od takrat do danes veljajo podgane za največje prenašalke bolezni in jih je treba zatirati. Sedaj pa prihaja nova moda — imeti podgane kot domače živali. Seveda jih ne dobe iz kanalizacij, temveč jih vzgajajo gojitelji. V Hamburgu jespecialnatrgovina, ki proda vsak mesec 50 do 60 podgan kot domače živali. Približno deset- krat toliko kot pred enim letom in precej več kot hrčkov, ki ves dan prespijo. Podgane so v gotovem oziru višje razvite kot človek. Če podganja mati pogine, se za mladiče pobrigajo druge podgane. Slepe podgane vodijo sorodniki. Mimo tega se dajo podgane zlahka dresirati. Ličijo se hitro, slišijo na ime in predvajajo »umetniški program«. Reagirajo na svetlobne in zvočne signale in so predmet velikih raziskav med znanstveniki. V Evropi velja podgana za ničvredno žival, medtem ko ima v Aziji velik pomen. Npr. v Indiji, kjer pride na 700 milijonov prebivalcev 4 milijarde podgan, velja za sveto žival. Za čim je trpel van Gogh Kakšne bolezni je imel slavni slikar Vincent van Gogh? Svoje prijatelje ih zdravnike je spravljal v obup s tem, da si je odrezal uhelj, jedel slikarske barve in pil razredčila za barve. V diagnozni spor zdravnikov se je sedaj vmešal tudi ameriški nevrolog Shahram Kho-shbin s hipotezo, da je van Gogh trpel zaradi epilepsije in nekega sindroma. Za paciente s temi bol- ezenskimi znaki je značilno, da trpe za maničnim pisanjem in slikanjem, se nagibajo k religiozni gorečnosti in so podvrženi spremembam v seksualnem življenju. Znakov za to bolezen je našel ameriški nevrolog dovolj v življenju znamenitega slikarja, razen v primeru drugovanja s slikarjem Gauguinom. Varnostni sistem s cepelini Znano je, da nizkoletečih letal radarji ne morejo odkriti. Zato so se ameriški marinci spomnili stare tehnologije, ki je bila dobro preizkušena v drugi svetovni vojni. Na 3.000 metrih bi imeli v cepelinih montirane radarje, ki bi opozarjali pravočasno na nizkoleteča letala. Američani so že naredili načrt za izdelavo 50 modernih cepelinov, ki bi veljali 3 milijarde dolarjev, vsaka v zraku »lebdeča opozorilna postaja« bi bila dolga 140 m, letela bi s hitrostjo 160 km na uro in bi prevzela 23 mož posadke za 30 letalnih dni. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Podlistek Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs Nagel vsakoletni razvoj »Sodobne elektronike« »Leto 4. sejma radia in telekomunikacij« je nadaljeval naš sogovornik, »sovpada s pričetkom nove dobe v naši civilizaciji. Malo pred sejmom (ki je bil to leto v začetku decembra) so v SZ izstrelili 4. oktobra 1957 Sputnik kot prvi umetni zemeljski satelit, 3. novembra pa drugega s prvim živim bitjem, psico Lajko. Z gotovostjo lahko trdimo, da je prav satelitska tehnika postavila pred elektroniko nove zahteve in, da je na drugi strani prav elektronika omogočila polete v vesolje. Jubilejna, 5. razstava predstavlja pomembno prelomnico v usmeritvi. To leto se je razstava preimenovala v 5. mednarodni sejem radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije, oz. skrajšano v SODOBNA ELEKTRONIKA. Število razs-tavljalcev je močno naraslo, predvsem iz tujine. Posvetovanja in strokovne konference so postale s tem letom stalni spremljevalci razstave Sodobna elektronika, oz. so v naslednjih 25. letih prerasle skupaj z njo v novo kvaliteto sinteze obeh elementov. To leto je bilo podanih okoli 50 referatov z raznih področij sodobne elektronike pa tudi domača in tuja podjetja so pričela prirejati seminarje in predavanja za svoje interesente. 6. razstava Sodobna elektronika leta 1959 je dobila novo, dopolnjeno opisno ime: mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike. V letu 1959 je postala domača proizvodnja elektronskih sestavnih delov že tako močna, da se je ob sejmu sodobne elektronike pokazala potreba organizirati I. jugoslovansko posvetovanje o sestavnih delih za elektronske naprave. Poleg strokovnega prikaza stanja domačih raziskav in proizvodnje je bil glavni namen posvetovanja pokazati bodočo pot in usmerjanje jugoslovanske industrije sestavnih delov, vključnos predlogi za delitev dela ter smotrnejša investicijska vlaganja. Prikazani so bili tudi prvi rezultati dela na domačih polprevodniških ele-mentnih in germanijevih tranzistorjih. Tudi naslednja leta kaže sodobna elektronika zvesto sliko porajanja novih področij, ki jih je elektronika omogočila pri nas in v svetu. Avtomatizacija je posegla k nam, računalniki so pričeli osvajati svet, delali smo že na nuklearni tehniki in tudi naši strokovnjaki niso stali ob strani. Strokovnjaki so se ob srečanjih na Gospodarskem razstavišču tudi organizirali in postavljali plane za bodočnost: ob7. sejmu Sodobna elektronika leta 1960 je bilo 3. posvetovanje o vakuumski tehniki združeno z ustanovnim občnim zborom Jugoslovanskega centra za vakuumsko tehniko; na posvetovanju o sestavnih delih za avtomatizacijo, prav tako ob priliki tega sejma, je bil poleg pregleda stanja pri domačih elektromehanskih, hidravličnih in pnevmatskil elementih predložen tudi skupni plan proizvodnje teh elementov za obdobje 1961 — 1966. leta. Še nekaj posebnega lahko povzamemo iz tega sejma: to leto je bila organizirana tudi specializirana kolektivna razstava sestavnih delov za elektroniko domače industrije, ki je bila urejena po izdelkih, razstava, kakršne pozneje niso več uspeli organizirati. Udeležba na razstavi je v tem letu že dosegla število 109 razsta-vljalcev iz 18 dežel. Tudi naslednja, 8. razstava je imela približno isti obseg, spremljali pa sta jo posvetovanji o električni merilni opremi in električnih meritvah ter o uvajanju avtomatizacije v jugoslovanskih železnicah. Na 9. razstavi leta 1962 je razstavljalo že prek 100 razstavljalcev iz 16 držav, več kot 4/5 je bilo tujih razstavljalcev. ZDA so za kolektivno razstavo zakupile celotno halo B (1700 m?); razstavljalo je nad 40 ameriških podjetij. Jubilejna 10. razstava leta 1963 nam je že pokazala lasersko tehniko in mikroelektroniko, kazale so se že nove perspektive v napredku jugoslovanske elektronike. Po sedemletnem načrtu je bilo predvideno več kot 100% povečanje obsega proizvodnje pa tudi bolj intenzivno usmeritev v profesionalno elektroniko. Tudi naš izvoz je pričel tedaj naraščati. Pogoji za kooperacijo naše elektronske industrije s tujimi proizvajalci so dozorevali; tega leta smo prvič zaključili tudi prodajo naših kompletnih tovarn in tehnologije za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov v inozemstvo. Modernizacija prometa je postala izredno aktualna, pričeli smo prve pionirske napore na področju domače računske tehnike. Zares se je pokazala »interakcija« sejma in domače proizvodnje in sejem je postal zvest in avtentičen odraz tega medsebojnega učinkovanja in napredka. Izrazito tehnična razstava prvih let je prerasla v pravi tehnič-no-komercialni sejem mednarodnega pomena. Jubilejni sejem je spremljalo tudi II. jugoslovansko posvetovanje o elektronskih sestavnih delih in materialih s prek 180 udeleženci ter II. simpozij o električnih meritvah in merilni opremi. Razstavi prostor Iskre na IV. mednarodnem sejmu radia In telekomunikacij decembra 1957. leta če si zaposlen v Iskri še ni tako hudo. Dosti hujše je, če sta oba, z ženo. Pa ne samo zaradi plače, ampak zlasti zato, ker ‘ale naš tednik prihaja tudi v Stegne in torej človek še pri delu nima ... miru. Ong pa kar v napad: »Ti, veš, ne delaj mi sramote. Krška vas s tistim tvojim veslaškim militaryem je med Brežicami in Krškim in nič drugače. Pa še to, če že Pišeš o potovanju po Jugoslaviji in o svojem preobračanju po Uni, se vsaj ne de|aj junaka. Bodi pošten pa napiši, da te ie bilo tam, pod slapom v Štrbcih, strah tot nikoli. Saj so te bile ene same velike oči.« No, lepa reč! Kaj naj pripomnim k tem “družinskim amandmajem«? Morda samo Nekoliko prikrojeni pregovor. Kdor molči, Pralcem odgovori. Pa še res je. Mislim na zemljepis in oči. Blhač ' Center Pounja. Ni mi treba posebej Poudarjati, da je Una najlepši del Bihača. Nekatere stvari so me v tem mestu izredno Prijetno presenetile, gledano v celoti pa ^e Bihač ni navdušil. Med tiste, prijetne stvari, naj uvrstim korzo pa spominski reljef na dobro ohranjenem obzidju iz 13. stoletja (Bihač, to trdnjavo Pounja, omenjajo zgodovinski viri prvič leta 1260), zatem Kapetanov stolp, ki je dve, tri stoletja P^ajši pa gotsko cerkev, ki so jo Turki “spreobrnili« v džamijo Fethijo, tu je še Muzej prvega zasedanja Avnoj itd. Izstopata tudi dva gostinska objekta, ki ju Priporočam tudi veslačem. To sta hotel Ada z bližnjim avtokampom in restavracija Sonce, oba pa sta ob Uni. Seveda je Bi-nač tudi izhodišče za različne izlete, med katerimi verjetno ni potrebno posebej °Pozarjati na bližnja Plitvice in Drvar. "Radirka za 2.b« Za Iskraša je center Bihača seveda — 'skrina prodajalna. Njen poslovodja Zvo- Velike %r m OCI Gravura Bihača Iz 1590. leta nko Babič mi je Bihač tudi na hitro razkazal, docela nekoristno pa je bilo najino romanje po turističnih agencijah, kioskih in knjigarnah, ko sva iskala nekak turistični vodič, oz. zemljevid Bihača in okolice. »Pa kaj vidva iščeta, saj nimamo niti zemljevida Beograda, kako pa naj bi potem imeli bihaškega, naju je pomilovalno učil poslovodja knjigarne. »Le v turistični agenciji bosta morda našla kakšen prospekt. Tukaj pa prodajamo bolj šolske potrebščine.« No, Zvonko kot trgovec se je takoj odrezal: »Če je že tako, mi pa dajte prosim radirko za 2. b razred in zvezke za 3. c...« Ko bo poslovodja knjigarne prihodnjič obiskal Iskrino prodajalno, se mu bo gotovo oddolžil. Morda s tole prošnjo: »Imate prosim telefonske aparate za basiste?« Una nižje od Bihača Pri Bihaču je Una šele nekako natretjini svoje poti do Save. V samem Bihaču je mirna, lahko bi jo primerjal tudi z Ljubljanico pred »ljubljanskimi pritoki«, ponovno pa se razigra takoj za hidroelektrarno. Tam smo drugi dan tudi štartali. Od gornjega toka se ta del razlikuje po tem, da na njem ni več izrazitih slapov, veslače pa privlačijo brzice, ko se mora Una umikati velikim gmotam sadre v njenem koritu. Domačini pravijo tem pregrajam sadri-šta. Vožnja med njimi zahteva kar precej spretnosti in tudi poguma, če si nepazljiv pa zaradi številnih protitokov tudi znanja plavanja, ali v boljšem primeru eskimuta-že. Kolikor toliko je Una razgibana le do Bosanske Krupe, morda do Otokov pa še med tema dvema mestoma je že več »atletike« kot uživaškega veslanja. (Se nadaljuje) kar trije blhaškl kulturni spomeniki Iz različnih obdobij na enem mestu. Iskra Invest servis Preselitev centra za mikrofilnj .Mikrofilirosifcveč v ljubljanskem PPG. Njegovo preselitev je zahtevala adaptacija menze. Sedaj je na Privozu 10, v prostorih, kjer je bila prej Iskra Avtomatika. Po dolgem obotavljanju se je izselil center za mikrofilm iz dosedanjih prostorov v PPC. V kleti 2 so namreč pričeli z adaptacijo prostorov in ker mikrofilm ni organsko povezan z dejavnostjo Invest servisa, so ga lahko preselili v izpraznjene prostore na Privozu iti'. Obiskal sem »preseljence«. Imeli so ravno malico, nekatere tovarišice pa so pred vrati kadile, kajti v prostorih mikrofilma je po novem prepovedano kaditi. Sgrejeia^rn^je-v odsotnosti šefa Saš&jljaičiJij bezniv pogovor sva kmalu prekinila zaradi tehničpijt.-Midatkgv in, ga pozneje nadafjevhlakarfjn nfe*] doma, kjer pa me je že čakal pismen sestavek o celotni dejavnosti mikrofilma. Zaposleni, 15 po številu plus trije odsotni, so z veseljem sprejeli ; '■ to odločitev, saj so prišlj predvsem do dnevne svetlobe, ki jo tako zelo rabi prav ta služba. Zasedli so ves spodnji del poslopja — zgoraj so ostala stanovanja — skupno pet sob. Na prejšnji lokaciji sot imeli samo en velik prostor, ki so ga za silo pregradili. V sedanjem so lahko razporedili vse stopnje dela ločeno po sobah tako, da ne motijo drug drugega. Selitev je trajala dva dni, namestitev aparatur pa še nadaljnja dva. Vse delo je bilo izredno hitro opravljeno. Upoštevati je namreč treba selitev obširne dokumentacije. Sedaj poteka delo v glavnem že normalno, čeprav nekatere malenkosti, kot npr. pojice v skladišču še manjkajo. S preselitvijo so pridobili poleg dnevne svetlobe še možnost prezračevanja in pa že prej omenjeno razporeditev procesa po stopnjah. Slaba stran selitve je, da ni urejena prehrana, za posamezne delavce je odročen prevoz in še nekaj — oddaljenost od centralnega arhiva, ki je ostala v kleti 2 PPC. Tu- di ni prostora za odlaganje posnete dokumentacije in še vedno je čutiti dokajšnjo prostorsko utesnjenost. Delovne organizacije se vedno bolj odločajo za sodobnejši način arhiviranja z mikrofilmom. Čezmerna količina arhivskega materiala po klasičnem načinu terja namreč mnogo prostora, hkrati pase manjša njena preglednost. S sistemom mikrofilma se zmanjša prostorski potencial za kar 90%. Omogočeno je varovanje pred uničenjem, možen je hiter prenos, krajši je čas za iskanje dokumentacije in obstaja možnost za izdelavo fotokopij. Mimo tega se osebje hitro privadi novemu načinu dela. Če upoštevamo dodatne stroške mikrofilmanja, so le-ti znatno manjši, kot bi znašali pri klasičnem arhiviranju stroški za papir, najemnina za prostor in izdatek za pohištvo. Arhiviranje na majhnem prostoru pa je tudi zelo ugodno, saj je treba hraniti- nekatere primerke tudi deset let. Oglejmo si sedaj potek klasičnega načina mikrofilmanja: Prevzeto dokumentacijo delavka kronološko uredi, odstrani vse kovinske predmete in zajepi raztrgane robove. Pripravljeno dokumentacijo nato posnamejo na pretočni kameri, ki snema ročno, ali pa avtomatično, odvisno od vrste dokumentacije. Na pretočni kameri snemajo dokumente do A3 formata, večje formate od A3 pa na koračni kameri. Posnete filme nato razvijajo. Naslednja stopnja je kontrola filmov. Posneta dokumentacija lahko ostane v zvitku, ali pa jo konfekciopirajo v mikrOtanke žepke. Iz mikrotankih Repkov lahko izdelajo poljubno število di-ozokopij, ali kopij iz mikrofilma na papir. Za Iskro hrani vse originalne mikrofilma arhiv (tov. Bajc). Delaje dosti, vsega še ne zmorejo. Kar najbolj moti, je dokajšen izostanek zaposlenih — bolniške, Poleg tega so še tri tovarišice mlade mamice. Marjan Kralj Mikrofilm na Privozu (foto: A. J.) —-------------------------------------------------------------------------------—------:---— 20. stran št. 32., 22. september 1986 Objave Iskra lekra-SOZD elektrokovlnske Industrije, n. sol. o. Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 8. Zunanjetrgovinska šola v Iskri v času od 3. 2. 1987 do 24. 4. 1987 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. Vsebina: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja in družbeno ekonomske poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. Pogoji za vpis: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, — ima višjo, ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne, ali izjemno tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov, — je star manj kot 35 let. Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit, ki je eden izmed pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka 8. ZT šole. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 29. 9. do 11. 10. 1986 v Portorožu, prvi izpitni rok bo v oktobru 1986. Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja. Nosilci programa: Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana Vodja programa: dr. Mitja Tavčar, dipl. ing. Strokovni koordinator programa: dr. Vekoslav Potočnik čas in kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, dne 3. 2. 1987 ob 8., v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 24. 4. 1987 ob 14. Prijave: Izoolniene prijavnice nai organizacije, v katerih sc kandidati zaposleni, pošljejo najkasneje do 17. oktobra 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl. Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s prijavami kandidatov za šolanje že v septembru 1986 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, uvajalni seminar). Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212. Iskra Iskra-SOZD elektrokovlnske Industrije, n. sol. o., Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno usposabljanje po programu: Izvajanje sistema IS 9000 v času od 14. do 16. 10.1986 Strokovno usposabljanje je skladno s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000 v Iskri in programom uvajanja tega sistema. Izobraževanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem preizkusnih laboratorijev v sistemu IS 9000, delavcem v razvoju, nabavi in prodaji. Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000 (skrajšano IS 9000), je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin izvoz elementov in sistemov višjega kakovostnega razreda. Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci je organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente in mora zato obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. To znanje pridobi na tem seminarju. Vsebina: 1. Osnove sistema IS 9000: Razvoj in vzpostavitev sistema Zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000 Zgradba zagotovljenih standardov Organizacija in funkcioniranje sistema 2. Postopki ocenjevanje kakovosti: Naloge proizvajalcev elementov Kvalifikacijska odobritev elementov Splošne zahteve za kontrolo Kontrola kakovostne ustreznosti Sistem spuščanja v prodajo Overjeni zapisi o preizkusih Vodja programa: Zoltan Zemljič, ing., Iskra IEZE, Ljubljana vas In kraj: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli dne 14.10.1986 ob 9. v Škofji Loki, v Hotelu Transturist. Zaključek seminarja predvidevamo 16. 10. 1986 ob 16. Prijave: Prijavnice pošljite najpozneje do 6. 10. 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije3/E-11. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zemljiču, tel. št.: 061/576-231, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO. Objave Iskra Iskra-lnvest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p. o. 61000 Ljubljana, Trg revolucije 3 Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. vodenje skladišča materiala za vzdrževanje — 1 delavec Pogoji: SS izobrazba tehnične stroke, opravljen tečaj skladiščnega poslovanja, 3 leta delovnih izkušenj na področju materialnega poslovanja, poskusno delo 3 mesece, OD okoli 140.000,— din. 2. izvrševanje zahtevnejših del strojne stroke na napravah — 1 del. Pogoji: VK specialist-strojni ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja naprav, poskusno delo 3 mesece, OD okoli 135.000,— din. 3. izvrševanje zahtevnejših del na elektro strojnih napravah — 2 del. Pogoji: KV elektromonter. oz. strojni ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja naprav, poskusno delo 2 meseca, OD okoli 125.000,— din. 4. čuvanje objektov — 1 delavec Pogoji: KV izobrazba poljubne smeri, opravljen tečaj iz varovanja premoženja, 6 mesecev prakse, poskusno delo2 meseca, OD okoli 120.000.— din, delo je v izmenah. 5. čiščenje objektov — več delavk Pogoji: OŠ in 3 mesece delovnih izkušenj pri čiščenju prostorov, poskusno delo traja 2 meseca, OD okoli 80.000,— din. Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov — Iskra Invest servis, kadrovska služba, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana. Iskra Iskra-lndustrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o. 61000 Ljubljana, Stegne 15 b Obveščamo vse organizacije združenega dela v Iskri, da lahko po izredno ugodni ceni kupijo naslednjo periferno računalniško opremo: OPREMA PRODAJNA CENA KOM. V DIN (brez prometnega davka) 1. magnetna tračna enota SM 5300.01 1.12n. b1 2. magnetna tračna enota SM 5302 3. disketa 8" SS SD 4. disketa 5,25 " SS DD 5. videoterminal SM 1604 Ml 1.309.760,— 1.100,— 1.400,— 982.320,— Interesenti se lahko oglasijo osebno v Iskri Avtomatiki, TOZD Trženje, Ljubljana, Stegne 15 b, pri Majdi Gerbec (II. nadstropje — soba št. 285), ali po telefonu 572-331, int. 378. V primeru nakupa večjih količin, nudimo tudi popust ISKRA-AVTOMATIKA LJUBLJANA TOZD TRŽENJE Iskra Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o. Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 V skladu s programom izobraževanja v Iskri in sklepom področnega kolegija kakovosti SOZD Iskra razpisujemo posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 3. šolo področja kakovosti v Iskri v času: od 20. do 24. 10. 1986 od 17. do 21. 11. 1986 od 8. do 13. 12. 1986 Vsebina: 1. Sistem integriranega zagotavljanja kakovosti 2. Tehnične osnove za zagotavljanje kakovosti 3. Pravna in tehnična regulativa ter metode za vodenje služb kakovosti Vsi trije deli tvorijo celoto, zato je nujno, da udeleženci šole obiskujejo redno vse tri dele. Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu, zato je potrebno, da udeleženci šole svoje obveznosti v zasebnem življenju v času šolanja prilagodijo programu šole. Med šolanjem je praviloma potrebna stalna prisotnost in bivanje v hotelu Transturist v Škofji Loki. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju, ki bo v skladu s samoupravnim sporazumom osnova za razporejanje na dela in naloge v službah kakovosti. Nosilec programa: Področje kakovosti SOZD Iskra v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Iskre. Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing. Čas In kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 13. 10. 1986 ob 11. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Prijave: Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 10.10.1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. E. Podrobnejše informacije glede udeležbe in organizacije lahko dobite pri Sonji Vrhovec, tel.: 061/222-212, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO. Zahvala Ob boleči izgubi moje mami Jožice Durič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, prijateljem in znancem v TOZD Števci za nudeno pomoč, podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni prerani zadnji poti. hčerka Vesna Efendič _______Mali oglasi I Prodam Z-101 Comfort letnik 1979. Telefon v službi (064) 22-221, interna 34-90, doma (064) 43-160. Ugodno prodamo tri nove nemške digitalne multimetre, telefon: 553-080 (Beškovnik) Kotiček za Iskraše Jesen Prav v spektru najlepših barv se spet pojavlja nova jesen. Hitro in brez Pravega prehoda so se jutra shladila in vsak dan sproti se sprašujemo, kako bo popoldne, ko bomo odhajale iz službe. Ali nam bo spet peklensko Vroče v pretoplih, ali ledeno mraz v prehladnih oblačilih. Nič ne pomaga tek naših mam, ki so trdile, da se je jeseni treba prav tako počasi obleči beri oblačiti), kot spomladi sleči (beri: slačiti). Le nekaj dni bi se držale tega pregovora, nato pa bi kar nekaj časa zdravile prehlad... No in vsaka takale prava jesen pa naj bo že zgodnja, ali ne, prinaša s seboj nove modne zahteve. Vse se jih rade držimo —vsaj malo, vsaj toliko, kolikor dopušča žep. Teže pa je z našimi šolarji — predvsem najstniki hočejo biti za vsako Peno oblečeni po modi. No, letos bo to morda malo laže, kot druga leta, tekaj večina nas je še, ki znamo prijeti za pletilke in kar na hitro splesti Pulover in pletenine vseh vrst so letos prava modna poslastica. In kaj pravijo modni kreatorji? Daje modna vsaka pletenina, ki je zgoraj telo ohlapna — skoraj prevelika — (pletite globoke, »reglan« rokave in sPodaj) pa naj gre že za krilo ali pleteni patent dolgega puloverja — zelo, telo ozka — skorajda bi rekle premajhna. Po možnosti naj bo dopolnjena z tedrgami, potrebnimi in tudi ne, pletena naj bo čim bolj grobo (najbolje Povsem navadno levo in desno pletenje) in čele gre, naj bo vsaj malo kombinirano s svetlikajočimi se nitmi. In barve: Prav nič jesenska je najbolj modna črna, prva za njo in visoko teodna predvsem v zahodnem modnem tisku je siva (vse nianse, najbolj Peščena in mišja) znova pa so stopile v ospredje fluorescentna vijolična in teočna zelena (ki se na čase približa že tirkizni) barva. Poleg pletenin so zelo modni materiali šejersej patvvid (najlepši so karo 'terci in ribja kost, vse lesivo-črno-belo) in ne nazadnje svila. Predvsem usta, težka, kakršne so nosile naše mame. Moderno in lepo je letos na Phfner plisiranosvileno krilo in čezenj usnjena, ali krznenajakna. Skratka, te bomo hotele, se bomo oblekle v kilogram spletene volne (v vsaj treh delih) ali pa bomo pobrskale po omarah naših mam in si oblekle njihove svilene obleke in krila. Ce pa katera ima možnosti globoko poseči v žep, naj si privošči teoderne, drage lažje svile, (težkih pri nas ni na razpolago) da bodo le čim bolj svetleče in krzna. Novo in nadvse moderno letos je barvano krzno. Najdražji so tako letos teodni izdelki vijoličnih in zelenih krzen na pravo krzneno podlago. Pa srečno roko! — Tovariši, čas ]e, da začnemo dosledno varčevati! — Kje?! — Povsod! — Oja, sem te mislil, da pri denarju. SESTAVIL MARKO NAPAST VODITELJICA PAKISTANSKE OPOZICIJE JAPONSKI FILMSKI REŽISER KUR0SAVA SESTRIN MOŽ AU MOŽEV BRAT LUKANA SEV. OBALI AZ0VSKE-GA MORJA OČE FEDERALNI TERIT0RU V BRAZILIJI KDOR VODI DRAŽBO KRIŽANEC, MEŠANEC ZEMELJSKI RAVNIK PO SLAPOVIH ZNANA REKA V SEV AMERIKI NOETOVA BARKA ADA ZGUR OTOK V PRESPAN-SKEM JEZ. PREDLOG LJUDSKI POSLANEC V ARABSKIH DRŽAVAH RIMSKA 1 IZDELOVA- LEC IRH0VINE PESNIŠKA MERA FILOZOF AST KOPAČ V VINOGRADU OBREŽJE REKA NA PELOPONEZU POGOST DEL ŠKOTSKIH PRIIMKOV FIGURA PRI ČETVORKI ORGAN SLUHA NAZIV, VZDEVEK TALIJ SOL VINSKE KISLINE USTNE HARMONIKE Ohranjamo tradicije NOB Slavnost pri spomeniku na Jezercih Slavnostni govornik je bil Boštjan Šefic, predsednik OK ZSMS Kranj (Foto: J. Kuhar) Cerklje — V nedeljo, 7. sep-tebmra jebilo pri spomeniku Poti in bojev 2. grupe odredov in Koroškega odreda na planini Jezerca pod Krvavcem na nadmorski višini 1430 metrov že 13. srečanje borcev, aktivistov in planincev. Srečanja se je v zelo lepem vremu udeležilo več kot 500 ljudi, med njimi preživeli borci 2. grupe odredov in Kokrškega odreda, številni praporščaki, predstavniki družbeno-političnega življenja kranjske občine in cerkljanskega območja, taborniki Gorenjskega odreda in več kot 60 planincev Planinskega društva Kranj ter številni krajani vasi pod Krvavcem. Delegacije so k spominskemu obeležju položili številne vence, bogat kulturni program pa so pripravili člani KUD Davorin Jenko in učenci OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj in člana Mestnega gledališča ljubljanskega Vera Perova in Janez Eržen, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske konference ZSMS Kranj Boštjan Šefic, ki je med drugič poudaril herojsko pot 2. grupe odredov, ki je prišla z Dolenjske prek Gorenj- ske, Krvavca na Štajersko, srečanje z borci Kokrškega odreda, oz. borci Krvavške čete in njenim razbitjem.« Nemška ofenziva pod Krvavcem kljub svoji razsežnsti ni dosegla pomembnega vojaškega uspeha. Avgustovski dnevi pod Krvavcem 1942. leta so bili najbolj tragični dogodek v vsej štiriletni narodno-osvobodilni vojni na območju Krvavca, med dolinama Kokre in Kamniške Bistrice. Davek je bil res velik. Domači izdajalci, sodelavci okupatorja in organizatorji bele garde na Gorenjskem so uničili veliko življenj zavednih in junaških borcev 2. grupe odredov, ki so na dolgi poti neprestanih bojev in nadčloveških premagovanj z Dolenjske na Štajersko za vedno omahnili na sončnih pobočjih Krvavca. Od 13. do 20. avgusta 1942. leta je padlo 24 borcev, od tega 16 iz druge grupe odredov, 14 pa so jih ujeli. Po slavnosti pri spomeniku je bilo partizansko srečanje, ki je trajalo do poznih popoldanskih ur. J. Kuhar Nasvet Konzerviranje jesenskega listja Jeseni se v naravi najdejo najlepše barve cvetov in listja. Če se ta čas sprehajate po gozdu, ali hodite na izlete, izberite najlepše primerke listov, ki jih lahko konzervirate in ohranite za poznejše zimske dni. Da bi listi obdržali svojo lepo barvo tudi čez zimo, jih je potrebno dati v vazo, v katero ste nalili tretjino glicerina in dve tretjini vode. V tako pripravljeni sestavini naj stoji šopek šest tednov. Nato listje postavite v prazne vaze. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Zeljeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.