SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27). Štev. (No.) 16
ES LOV KNIA LIBRE
BLENOf* AIRES 18. aprila 1974
KONGRES KOMUNISTIČNE MANJŠINE V SLOVENIJI
Semilla «le vida eterna
El domingo de Pascua, al impartir su bendición “urbi et orbi”, el papa Paulo VI dirigió a toda la cristiandad su mensaje de profundo sentido pascual.
“¿La victoria sobre la muerte? ¿Sería posible?” se pregunta el pontífice, para responder: “Si, este es nuestro anuncio pascual. Este es el motivo de nuestro gozo, que no tiene límites ni comparación”.
“Los valores modernos”, dijo el Papa, “no pueden satisfacer plenamente el espíritu humano. Permanecen relativos en la vida presente que todos conocemos como efímera y caduca. Fundamentar primaria y exclusivamente la construcción de la propia existencia sobre estos valores significa edificar sobre arena”.
Estas consideraciones las hace el pontífice especialmente “para quien hace del placer y del bienestar propio y egoístico, el objetivo supremo de su existencia. Pero el evangelio, es decir, la ley del deber, del servicio, del dolor, del amor, del sacrificio... es la interpretación sabia y verdadera de la vida humana. Y si esta desemboca en la muerte temporal, conserva no obstante en si misma la semilla inmortal del renacer, de la resurección, de la vida eterna”.
Ob 100-letnici rojstva generala Maistra
Rudolf Maister je bil pesnik in vojak. Kot pesnik manj pomemben, toda kot general je v svojem poklicu izvršil tako domprodno dejanje, da se sto letnice njegovega rojstva spominjamo na uvodnem častnem mestu.
Rodil se je 29. marca leta 1874 v Kamniku, kjer je bil njegov oče finančni preglednik, šest razredov gimnazije je študiral v Kranju in Ljubljani, nato pa šel v kadetnico, vojaško akademijo, na Dunaj. Kot častnik je služboval po več krajih —med prvo svetovno vojno jf bil kot narodnjak konfiniran nekaj mesecev v Gradcu—, toda konec vojne ga je zatekel kot majorja in poveljnika črn ovojniškega okrožja v Mariboru.
Do tega časa je bil poznan samo kot pesnik Vojanov, ki je izšel iz dijaške Zadruge obenem s slovensko Moderno, s Cankarjem, Murnom in Kettejem. Pred 70 leti je izdal pesmi Poezije (1904), ki so precej frivolne vojaško razposajene, včasih celo blasfemistične pesmi na prehodu Aškerčeve manire v moderno dekadenco, ki mu niso potrdile pesniškega imena. To si je pridobil šele četrt stoletja pozneje z novo zbirko Kitica mojih (1929), izmed katerih so nekatere postale klasične (Kraški piloti, Zilja in pevna Završki fantje). Toda Maistra kot pesnika vojaškega življenja, veselega fantovskega razposajenja, domoljubne lirike in nostalgije po izgubljenem in krajih ter pokrajinskih razpoloženj, pustimo ob strani, kajti Maister je za Slovence pomemben vse drugje, v svojem vojaškem revolucionarnem dejanju ob prelomu 1. 1918.
V Mariboru je v prevratnem letu 1918 obstajal Narodni svet, ki ga je vodil prof. dr. K. Vrstovšek. Takoj po osvoboditvi 29. okt. 1918, to je že 1. nov. je avstrijski nemški komandant mariborskega vojaške posadke sklical vse častnike na posvet, kako poklicati iz Gradca avstrijske čete, da bi delale mir v Mariboru. Maister, ki je bil zraven in je takoj slutil kakšno „vzdrževanje miru in reda“ ima v mislih avstrijski komandant, se je vzdignil in izjavil, da ni nobene potrebe po takih pomožnih četah, ker je on že prevzel po nalogu Narodne vlade Slovenije oblast v Mariboru in Slovenskem štajerskem. To je izjavil na svojo roko, ne da hi čakal na dovoljenje iz Ljubljane. Takoj je zapustil konferenco, šel na komando 26 avstrijskega polka in objavil, da je prevzel komando ter pozval vse neslovenske vojake, naj takoj zapuste mesto in gredo domov, Slovenci pa naj o s turnej o pod orožjem. Uspel je. Ostalo mu je 16 častnikov in 160 vojakov Slovencev. S temi je zasedel in zavaroval Maribor. 3. novembra že ni bilo v mestu nobenega tujega vojaka. Mestna uprava je bila še nemška in ona je zahtevala, da ustanovi „varnostno mestno stražo“, ki bi skrbela za red v tistih že precej zboljševiziranih časih.’ V to stražo (Schutzvvehr) so vstopali samo Nemci, ter je tako narasla na 1000 ljudi. V njej je videl Maister največjo nevarnost za Maribor in vso slovensko Spodnje Štajersko, zato je hitro —spet na svojo roko, za kar mu je ljubljanska vlada dala ukor!— zapovedal mobilizacijo (9. nov.). S temi mobiliziranci je ustanovil Mariborski peš polk s tremi bataljoni in nekoliko manjši Celjski pešpolk ter z njima 22. nov. razorožil Mestno zaščito, ki je pomenila največjo nevarnost za zopetno nemško oblast. Takoj nato je zasedel Radgono in vso severno mejo do Dravograda. Tako je s svojo lastno iniciativnostjo zasiguri-ral severno mejo in jo držal ves čas napadov ter jo tako ohranil za Slovence. Nato je posegel v boje na Koroškem ter sodeloval pri ofenzivi s srbskimi četami avgusta 1919 leta, ki so zasedle Koroško do Gospe svete. Toda politika zavezniških sil, predvsem nelegalno vmešavanje ameriškega pol. Milesa (kakor ga je po novih d ikumentih opisal v Zborniku SS. pokojni dr. A. Ku-
Po dolgotrajnih pripravah je 2. a-prila začel zasedati v Ljubljani 7. kongres ZKS (Zveze komunistov Slovenije). Ta komunistična zveza, ki si jemlje absolbitn.p1 oblast nad lavnim in zasebnim življenjem poldrugega milijona Slovencev v Republiki Sloveniji, je štela koncem lanskega leta vsega skupaj 67.069 članov. Od teh je delavcev le 29.6% (komaj 20.000), kmetov pa samo 0.6%.
Kongresa se udeležuje 618 delegatov. Tako iz propagande za kongres kakor iz govorov na kongresu samem pa je razvidno, da so v slovenskem narodu še vedno neuničljive težnje po svobodi in da ima z njimi komunistična manjšina neprestane težave. Kakor je v naravi človeka, tako je tudi pri narodu, da se brani, ko ga vežejo v okove. Med težavami komunistov je Šetinc v propagandnem pogovoru za kongres z urednikom „Dela“ 30. marca razkrival te težave in ni mogel mimo tega, da ne In' vsaj posredno napadel odstavljenega predsednika Kavčiča v zvezi z znano „cestno afero“. Ta je postavila pred leti Kavčiča v nemilost, iz katere ni bilo rešitve. Šetinc je namreč dejal, da je bila najpomembnejša preizkušnja za komuniste cestna akcija. Obžaloval je, da do tedaj ni bila jasno zarisana ločnica, kaj je socialistično in samoupravno jn med onim, kar je malomeščansko ali liberalno ali tehnokratsko. Nato je dejal:
„V takem ozračju se lahko pojavijo sile, ki dvignejo cesto kot zastavo, pod katero se potem razvrščajo vsi, ne glede na to, ali so rdeči ali beli. Cesta sama ni bila tako pomembna, kot je bilo pomembno spoznanje, da moramo izostriti razredno merilo v ZK, da ve-mo, kdo je resnično za socialistično samoupravljanje, kdo pa uporablja te fraze, drugače pa je pripravljen pristati na vsakršen koncept. Recimo, na koncept večstrankarskega sistema. Ali: ‘ZK naj se ukvarja le s splošnimi ideološkimi vprašanji, kajti če se bo vmešavala v podjetja, bo suspendirala ekonomske zakonitosti. Tudi SZDL je v redu stvar, samo da preveč pod vplivom ZK’. Te parole so prihajale od zunaj, pojavljale pa so se tudi v naši družbi.“ Tako Šetinc.
Politična emigracija, neuvrščenost, NATO, odprte meje
Vse te stvari in še marsikaj drugega je v obširnem uvodnem govoru na kongresu obdelal predsednik ZKS France Popit. Tudi ta je pokazal strah pred večstrankarskim sistemom. To je seveda razumljivo, ker hi komunisti v tem slučaju zgubili vsak pomen. Zato je tudi Ppjpit med zmagami komunistov naštel na prvem mestu poraz „djila-sovščine, ki je skušala uveljaviti načela, da je izhod iz socialističnega etatizma mogoč samo z izničenjem vodilne vloge ZK in vloge organiziranih socialističnih sil na sploh, s sprejemanjem meščanskega demokratičnega političnega sistema, torej z obnovo večstrankarskega sistema.“
har (1956), je vplivalo na Wilsona, da je Velika Petorica določila za Koroško plebiscit, ki se je konča1 nesrečno za nas. Na vso silo so Italijani skušali doseči plebiscit tudi za Maribor in okolico, toda trdno Maistrovo obvladanje tega področja že od vsega početka je pripomoglo, da je bilo brez plebiscita 29. avgusta 1. 1919 pridruženo Sloveniji.
To je takoimenovana Maistrova akcija, ki ni uspela samo po njegovi drznosti in pogumu, temveč tudi po uvidevnosti tedanjega predsednika Narodnega sveta v Mariboru dr. K. Vr-stovška, ki ga je takoj imenoval —tudi na svojo roko!— za generala ter mu s tem dal oporo in „rang“ da je lahko nastopal kot enakovreden na pogajanjih z nemškimi zastopniki. Danes —po 56 letih— lahko rečemo, da sta ta dva
Popit je govoril tudi o odprtih mejah. Pri tem seveda ni povedal, da je prepovedan uvoz svobodnega tiska, ni govoril o lovu na skromne podobice, da jih ne bi kak duhovnik nesel čez mejo, o novih spiskih Slovencev, ki ne smejo preko meje, četudi imajo dovoljenje in podobnih ukrepih, ki jih imajo diktatorski režimi v strahu za svoj obstoj. Posvaril pa je poslušalce, da so meje odprte tudi za vplivanje idej, „ki izvirajo iz kapitalističnega sveta, ki so protisocialistične, čeprav se sklicujejo na sodobnost in znanstvenost. Oprijem-ljejo se jih ljudje, ki možnosti za uresničevanje svojih interesov ne vidijo v samoupravnih socialističnih razmerah, za njimi pa večkrat stoje tudi obveščevalne službe in politična emigracija. Proti tem in še drugim negativnim pojavom gradimo in moramo negovati sistem množične družbene samozaščite,“ je pozival Popit.
Nehote pa je zašel tudi v protislovje, ko je govoril o neuvrščenosti Jugoslavije, obenem pa priznal Sovjete za „naravne zaveznike“. Motile so ga pa, ali celo prestrašile pomorske sile ZDA v Severnem Jadranu in je potožil: „Današnja politična vloga Jugoslavije v svetu je mnogim trn v peti. Neposrednim pritiskom, ki so naperjeni proti zemeljski nedotakljivosti in varnosti Jugoslavije, mednje lahko prištejemo tudi sedanje manevre pakta NATO v Severnem Jadranskem morju in severni Italiji, v katerih sodelujejo prvikrat večje pomorske sile ZDA, se priključujejo psihološko propagandni manevri, ki naj vzbujajo dvom v našo neuvrščeno zunanjo politiko in samoupravne socialistične notranje odnose. Poslužujejo se vseh mogočih idejnih zvez in direktnih agentur, da bi demoralizirali naše ljudi, da bi ustvariali notranje konflikte, ki bi služili kot dokaz za neuspeh socialističnega samoupravljanja. Od naravnih zaveznikov bi nas hoteli ločiti z geslom, ki so ga širili zlasti ob bližnjevzhodni krizi, češ da zahteva obramba naše neodvisnosti in miru v svetu kompromisarsko, prilagoditvijo in nenačelno zunanjo politiko.“
Popit je obširno govoril o pomenu socialističnega samoupravljanja in nakazoval, kot da bi bila to rešitev za ves svet. O uspehih samoupravljanja v Sloveniji pa je delegatom, ki poznajo samoupravljanje v praksi, govoril bolj previdno in dejal, da so to vse skupaj le „zarodki“. Takole se je zavaroval Popit spričo neuspelega samoupravljanja:
„V sedanjem trenutku moramo ugotoviti, kje smo v boju za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustavnih rešitev.
Sodbe in ocene tega, kar je bilo storjenega doslej, kakor tudi presoje kakovosti opravljenih sprememb so zelo različne. Segajo od skoraj povsem nekritične samohvale do uničujočega zanikanja, da je dosedanje delo dalo kakršnekoli koristne rezultate in prineslo kakršnekoli opazne spremembe v položaj delovnega človeka. Eno pa je goto-
človeka s svojo pravočasno odločnostjo rešila ta lepi svet Sloveniji.
Zato je več kot primerno, da se spomnimo ob stoletnici rojstva ' tega velikega slovenskega rodoljuba, pesnika in drznega vojaka, prvega generala svobodne Slovenije, Rudolfa Maistra, ki je s svojo prvo slovensko vojsko —z malenkostno posadko toda veliko drznostjo— rešil našo lepo severno mejo. Ne vemo, ali ima že dostojen spomenik v Kamniku, kjer se je rodil, in v Mariboru, ki ga je osvobodil, gotovo pa je, da ga ima v srcu ne samo slednjega Štajerca, temveč slednjega Slovenca v širnem svetu, pa tudi v slovenski narodni zgodovini kot osvoboditelj slovenskega Maribora in prelepih Slovenskih goric.
td
vo: da je bilo opravljeno pomembno delo in da so ustvarjeni zair.odki, ki se bodo šele v prihodnje v celoti razvili in na katerih je treba graditi dalje.“
Klerikalizem vsepovsod
Najhujši strah pa imajo komunisti pred klerikalizmom. Klerikalizem je zanje že to, če je duhovnik navzoč, ko mladina igra žogo. Tudi če gre duhovnik z družbo na izlet, je to že klerikalizem. Tudi oznanjanje življenja p.o krščanskem nauku je klerikalizem Popit je napovedal klerikalizmu pravo križarsko vojsko, ko je rohnel:
„Nič ne mislimo spreminjati našega odnosa do poskusov iskoriščanja religije za klerikalne politične cilje. Zgodovina dovolj zgovorno priča, kaj je klerikalizem za ves slovenski narod in še posebej za vernike, bodisi tiste, ki so se v nasprotju s cerkveno politiko odločali za zvestobo svojemu ljudstvu in se bojevali proti belogardistom, bodisi tiste, ki so se po cerkvenih napotilih oprijeli klerikalne politike iz izkoriščevalskih interesov ali zato, ker so bili zapeljani. Upravičeno smo zato poudarjali in poudarjamo, da boj proti klerikalizmu ni stvar ateistov ali samo Zveze komunistov, marveč stvar vseh ljudi, tudi vernih, ki jim socialistično samoupravljanje vrača moč in jim omogoča svobodno oblikovanje sedanjosti in bodočnosti.
Tudi danes se lahko verni ljudje upravičeno sprašujejo, v čigavem interesu iz marsikatere cerkve še danes izhajajo klerikalne pobude, ki so v očit-
Letos so komunisti proslavljali 50-letnico smrti Lenina, ki je bil glavni organizator oktobrske revolucije v Rusiji leta 1917. Razumljivo je, da so komunisti vsega sveta in njihovi sopotniki ob tej priložnosti pisali slavospeve njemu v čast. Sovjetska zveza se je zelo trudila, da bi se ves svet pridružil tem proslavam. Predlagal je celo Združenim narodom, da bi slovesno počastili začetnika sovjetske revolucije. Vse komunistične stranke po vseh državah so dobile naročila, da naj organizirajo proslave na kar najširši osnovi. Časopisom, ki jih komunisti javno ali tajno podpirajo, so bili iz komunističnih central poslani že izdelani članki o Leninu.
Vsi ti načrti se komunistom niso posrečili v celoti. Svetovno javno mnenje je ostalo precej brezbrižno ob tem jubileju.
Presenečenje je povzročil pisatelj Solženicin. V svoji — sedaj že svetovno znani knjigi „Otočje Gulag“ •— je namreč posvetil Leninu nekaj značilnih odstavkov, ki so prav v tem jubilejnem Leninovem letu razkrinkale Lenina kot nasilnika naj večjega kova. Solženicin pove v tej knjigi, da ni bil v Sovjetski zvezi Stalin začetnik množičnih krvavih nasilji, ampak da je bil Lenin tisti, ki je zasnoval in začel izvajati zločinsko uničevanje vseh političnih nasprotnikov in da je bil v tem pogledu Stalin le njegov verni učenec. Ta porazna ugotovitev ie šla po vsem
nem nasprotju z interesi vseh delovnih ljudi. Zakaj v posebnih socialnih, športnih, kulturnih in drugih dejavnostih, ki nimajo nikakršne zveze z religijo, organizirati delovanje vernikov? Zakaj razglašati religioznost za pogoj moralne zavesti in moralnega ravnanja človeka ter s tem obsojati kot nemoralne vse, ki ne sledijo cerkvenemu nauku in njeni politiki? Zakaj vsiljevati svoj socialni nauk, ki temelji na religiozni morali, za edino zveličavnega? Zakaj pozivati vernike, naj terjajo, da se bo celotna družba omejila na pozitivistično izobraževanje, odpovedala socialistični vzgoji in tako mlade generacije prepustila samim sebi oziroma cerkveni vzgoji?
Še enkrat naj poudarim, da smo se in se bomo komunisti zavzemali za svobodo veroizpovedi, bomo pa se zoperstavljali vedno in povsod poseganju cerkve v naše politično življenje.“
Ob vseh teh sofizmih nesigurnosti in teoretiziranju, ki prehaja že v prazno besedičenje, pa stopijo pred nas kot v kremen uklesane besede Solženicina:
„Jaz vidim, ldrščanstvo kot edino živo duhovno silo, ki je zmožna lotiti se ozdravljenja Rusije. Ne zahtevam in ne predlagam nikakih specialnih privilegijev, pač pa da naj se ravna z njim pošteno in ne z nasilovanjem.“
Te besede veljajo tudi slovenskim in jugoslovanskim komunistom.
M.	P.
svobodnem svetu in je na mah prekinila nameravane proslave v „Leninovem letu“, kakor jih je zasnovala moskovska komunistična centrala.
Presenetljivo pa je, da je koroški „Naš tednik“ zapisal v svojem članku dne 31. januarja, da je s smrtjo Lenina odšla z življenjskega prizorišča ena največjih osebnosti svetovne zgodovine, veliki strateg revolucije, veliki revolucionarni državnik in diplomat, e-pohalni mislec itd. Tudi to je zapisal „Naš tednik“, da so imeli in še imajo tlačeni narodi in narodne manjšine v Leninu še danes največjega in najdo-slednejšega zagovornika.
Zares smo začudeni nad tem pisanjem „Našega tednika“. Kdo mu je podvrgel to gnilo jajce? Verjetno mu je bilo poslano iz Ljubljane. Naj sedaj uredniki preberejo Solženicina, da bodo vedeli, kdo je Lenin. Ali ni prava burka govoriti o Leninu kot prijatelju tlačenih narodov in narodnih manjšin? Kdo je potlačil veliko število neruskih narodov, ki so bili prisilno vključeni v Sovjetsko zvezo, kdo je poslal milijone ljudi v Sibirijo? Za katere narodne manjšine pa se je potegoval Lenin? Morda za slovensko na Primorskem in Koroškem! — Ne moremo drugega reči kot to, da je to, kar je zapisal „Naš tednik“ o Leninu, zelo žalostno pisanje in skrajni oportunizem, česar bi list, ki stoji na krščanskih osnovah, ne smel storiti.
Sm R
Dvoje mnenj o Leninu
..Naš Tednik“ ne pozna resnice
TLAIIÎLOLCO - POTOMAC - ATLANTA
DISKRETNOST — Kako je ta človek prišel tako visoko? Hodil je po prstih.
Goethe, Maximen und Reflexionen
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Pred dvema mesecoma (od 21. 2.— 23.2.) so se zbrali ameriški zunanji ministri na skupni konferenci v Tlatelol-co, Mehiki, kjer naj bi se prvič temeljito pogovorili s Kissingerjem, ki je že od vsega početka svojega uradovanja nakazal z izjavami, da hoče urediti na boljših osnovah razmerje med ZDA in ostalo Ameriko.
Vse’ dni pred februarsko konferenco je Kissinger preživel v razgovorih z ministri in vojaki na Bližnjem vzhodu ter je šele na predvečer zasedanja mogel zapustiti arabsko-judovsko-sov-jetsko omizje. In nekaj ur po končani konferenci ter povratku v Washington je spet moral na pot v isto smer proti vzhodu: se pravi, konferenci v Tlatelol-co se ni mogel zadostno posvetiti.
Vendar so takrat sklenili, da bi se zun. ministri morali še enkrat sniti, preden se začne 4. redna skupščina Organizacije ameriških držav v Atlanti (Georgiji). To snidenje se je začelo v
Brandtova Zahodna Nemčija je na široko odprla vrata čilskim beguncem. Sprejemali so jih z rožami in jih gostili. Časopisi so na dolgo pisali njihove izjave, tudi na televiziji so se pojavljali. Razumljivo je, da so ti begunci pripovedovali naravnost neverjetne izmišljotine. Po njihovih poročilih je bilo lanskega septembra, ko je vojska prevzela oblast v Čilu, tam najmanj 1 milijon mrtvih, dočim sama vdova po Allendeju navaja številko 18 tisoč. Mednarodna komisija, ki je bila v Čilu, pa jih ni naštela niti 1000.
Čilski begunci pa so začeli iti Nemcem na živce. Delati se jim seveda ne ljubi in hočejo živeti na račun nemške države. Tiste pokrajine, kjer imajo socialisti večino, so jim dovolile, da se tam naselijo, dočim so jim ostale pokrajine, kjer imajo večino krščanski demokrati to zabranile. Sedaj pa je tudi socialistom žal, da so to dovolili, ker imajo s temu begunci silne nepri-like.
Nedavno je nemška televizija oddajala parlamentarno debato o čilskih beguncih. Tedaj so člani krščansko demokratične stranke povedali, da je Brandtova vlada dovolila vselitev nad 650 čilskim beguncem, med katerimi je 250 nečilskih državljanov, ki so se priklatili v čile iz raznih južnoameriških držav, kjer so zakrivili razne zločine in se nato zatekli v čile. Med njimi je mnogo znanih zločincev: ugrabiteljev oseb, napadalcev na banke, morilcev. Med temi je tudi 8 Brazilcev, ki so svoj čas ugrabili švicarskega in nemškega poslanika v Braziliji. Mnogi
torek, 16. aprila in bo v prostorih argentinskega poslaništva v Washingto-nu, ob Potomacu. Veliko plesno dvorano, kjer je nedavno arg. poslanik Orfila priredil poseben tango večer, so preuredili v konferenčno sobo, v kateri bodo ob podkvasti mizi sedeli zun. ministri 24 držav, od tega 22 članic OAD ter zastopnika Bahamskih otokov in Gua-yane. Glavna točka zasedanja: dogovor o skupnem nastopu in zadržanju na? pram ZDA. Sicer pa delovni program obsega: mednarodna trgovina, splošne medsebojne prednosti pri trgovanju, tuje družbe v posameznih državah, investicije zasebnega kapitala, tehnične informacije, porast prebivalstva in zahteve glede poedinih obal.
Računajo, da bo Konfrenca zaključena v četrtek zvečer, kajti v petek,
19.	aprila ob treh popoldne, se morajo zun. ministri že zbrati v Atlanti na skupščini OAD, ki bo trajala do 1. maja.
so prišli brez prave kontrole in pod napačnimi imeni.
Notranji minister Zahodne Nemčije H. D. Genscher (član liberalne stranke) je na interpelacijo krščansko demokratskega poslanca Niegel-a odgovoril, da mu je vse to znano in da imajo policijska oblastva točna navodila, da razčistijo vse dvomljive primere.
Zelo zanimivo in značilno pa je to, da vzhodno evropske komunistične države ne sprejemajo čilskih beguncev razen najvišjih komunističnih funkcionarjev.
Velika noč 1974
Na velikonočno nedeljo je Pavel VI. govoril množici (okrog 250.000) zbrani pred cerkvijo sv. Petra in prosil navzoče, naj zavrnejo „lažni evangelij hedonizma, ki je filozofija iluzije in smrti“, kajti „vrednote sedanjega časa nikakor ne morejo doseči vršin absolutnih vrednot človeškega duha“. Nasprotno pa je „evangelij križa, ki je zakon dolžnosti, dela, težav, ljubezni in žrtve, modra in resnična razlaga človeškega življenja. In dasi to konča z zemeljsko smrtjo, ohranja v sebi nesmrtno seme oživljanja, vstajanja in večnega življenja“.
Pravoslavni Rusi so se zbrali v Za-gorsku, na prostoru samostana Sv. Trojice in sv. Sergija, ki je romarsko središče že od XIV. stoletja naprej. Policisti in prostovoljci z rdečimi trakovi so skrbeli za red. Ti so nekatere, ki so kadili odn. izzivali vernike, odstranili.
Mednarodni teden
SOLŽENICIN je po prihodu njegove družine iz ZSSR podal izjavo: „Ne vem, Če so osebe, ki so pred menoj morale zapustiti svoje domovine, bile deležne tolike ljubezni, kakor se je to zgodilo naši družini. Ta zavest je, ki ustvarja občutek, kot da bi bil v lastni domovini, ne pa v tuji zemlji.“
EDVARD KENNEDY se je podal na obisk Romunije, Jugoslavije in ZSSR.
HAROLD WILSON, nedavno imenovani predsednik angleške vlade, je tudi postal tarča nevzgojenih časnikarjev: očitajo mu, da je pristal na nekatere trgovske posle s prodajo nepremičnin, ne povedo pa jasno, da so bila pisma z njegovim tiskanim imenom ukradena in podpis ponarejen.
V BOLIVIJI se bavijo z možnostjo širše narodne vlade. Sedanjo vojaško vlado generala Banzerja podpira uradno samo Ljudska nacionalistična fronta (FPN), katero sestavljata nekdanja politična rivala MNR (Nacionalistično revolucionarno gibanje in FSB (Bolivijska socialistična falanga).
ANSA, uradna italijanska tiskovna agencija, je 9. aprila objavila naslednjo novico: „Italijanska vlada namerava odgovoriti na „premikanje čet, ki se dogaja na Jugoslovanskem ozemlju, in to v obmejnem področju z Italijo, se poudarja v krogih zun. ministrstva. Italijanska reakcija je posledica izmenjave not med obema vladama, v zadnji demarkacijske linije med Italijo in Jugoslavijo .v Istri in polemike, ki_je nastala na jug. strani zaradi nedavnih manevrov NATO čet v severovzhodni Italiji. Ti manevri so bili že davno prej predvideni, poudarja ital. ministrstvo. Medtem pa napetost med obema deželama zaradi teh premikanj čet narašča.“ (La Razon, 9/4/74.).
Predsednik francoske vlade PIERRE MESSMER je pozval vse kandidate de-gaullistične linije, naj bi se združile v eni sami osebi. Niso ga poslušali in tako bo narodna linija —kakor trenutno kaže— šla na volitve razcepljena.
HAILE SALASSIE je za naslednika na prestolu imenoval svojega vnuka.
ČILSKI KARDINAL RATTL SILVA HENRIQUEZ bo odslej imel vojaško varstvo, ker mu nekateri, kot je javila vlada, groze.
V Moskvi je patriarh Pimen opravil mašo in vodil procesijo znotraj katedrale. Sicer je pa TAS uradno javil da so po vsej deželi praznovali Veliko noč, praznik, ki sovpada z Veliko nočjo na Zahodu.
Veliki teden, ali „sveti teden“ kot ga imenujejo v Argentini je tudi letos stavil kratek oddih v razgibano politično življenje v Argentini. Praktično edini, ki si tega „počitka“ niso privoščili so bili gverilci, ki so na sam veliki petek v Cordobi ugrabili krajevnega šefa informativne službe Združenih držav (USIS), Alfreda Alberta Luana. Ker je pri ugrabitvi prišlo do streljanja, in je bil Luan ranjen v trebuh, so ga gverilci sami za silo operirali. Ko pa se je njegovo stanje zelo poslabšalo, so ga pustili ob 11 zvečer v bližini reke Rio Primero. Od tam je bil prepeljan v Cordobo, kjer se mu je, v bolnišnici, stanje izboljšalo. Ta ugrabitev je zopet le eno izmed neštetih nasilnih dejanj, ki se vrstijo dan za dnem.
To nasilje skrbi ne le vlado, pač pa ves narod. Izraz te skrbi so bila tudi velikonočne pridige številnih argentinskih škofov, zlasti buenosaireškega ko-adjutorja mons. Aramburuja, cordob-skega nadškofa cardinala Primateste in primasa cardinala Caggiana. Ta zadnji je zatrjeval: „Nasilje in organizirani terorizem nadaljujejo z ugrabitvami in strašenjem. Ni miru in nevarnost je še večja, če nasilje vztraja v svojem namenu, da vzpostavi režim materialističnega sistema, v katerem ni mesta za pravice in spoštovanje človeške o-sebnosti in družine.“
Vlada pa s svoje strani pripravlja
NOVA BRAZILSKA VLADA generala Geisela je vrnila državljanske pravice 102 državljanoma; med njimi so Janio Quadros, Joao Goulart, Juxelino Kubitschek, bivši predsedniki države, in mnogi senatorji in poslanci.
PREISKAVA zaradi letalske nesreče turškega aviona v Parizu ■— 344 mrtvih, med njimi Jordan de la Cazuela, avtor tekstov Tata Boresa, je pokazala, da so nesrečo zakrivila vrata v shrambeni prostor za prtljago.
GOLDA MEIR je odstopila kot predsednica izraelske vlade. Vzrok je bil stalna zahteva opozicionalnih strank in tudi dela vladne, da mora iz vlade oditi Mojzes Dajan, katerega krivijo, da izraelska vojska ni bila dovolj pripravljena ob lanskem napadu Egipčanov in Sirij-cev.
IRAK je obtožil USA, da namenoma oborožuje Kurde za boj proti obstoječi vladi. Kurde vodi sedaj Mustafa Bar-zani, pomoč pa naj bi dobival preko Irana (Perzije).
širok načrt boja proti gverili. Ta načrt je omenil predsednik general Peron na zadnjem sestanku z opozicionalnimi politiki. Vendar kake podrobnosti še niso znane in okoli njega obstaja stroga tajnost.
Na sindikalnem polju je prišlo do rešitve (začasne?) problema v železničarski zvezi. Dosedanji glavni tajnik Medina in njegova skupina, so bili odstavljeni od podtajnika Ravittija in njegove skupine. Ministrstvo za delo je to spremembo potrdilo, prav tako kot tudi pristojno sodišče. Ni pa s tem rečeno, da je zavladal mir. Nasprotno. Železničarski gremij je znan po svoji borbenosti (na zunaj) in nenehnih konfliktih (na znotraj). Pa tudi v drugih gremij ih ni miru. Večina teh notranjih obračunavanj pa je le izraz trenj, ki se na splošno porajajo v peronističnih sindikalnih vrstah
V političnih vrstah pa se opazovalci zanimajo zlasti za proces v radikalni stranki. Ta bo letos zamenjala svoje vodstvo, oziroma, bo izvedla nove volitve. Večina opazovalcev pač soglaša, da bo ponovno izvoljen za vodjo stranke dr. Balbin, ali vsaj (v zadnjem slučaju) mož iz vrst njegovih pristašev. Predsednika narodnega komiteja stranke bodo volili delegati posameznih provinc. Volitve delegatov vseh volilnih okrožij pa morajo biti izvedene najkasneje do 19. maja. Čas odločitve je torej že zelo blizu.
Kar je pa še zelo oddaljeno, so konkretni ukrepi glede spremembe ustave. Kljub temu namreč, da vlada v to polaga veliko važnost, in je dan na dan slišati kako tozadevno izjavo, je konkretne tvarine zelo malo. Posebna komisija, ki jo ije imenovalo notranje ministrstvo in de^je v sferi ministrstva za pravosodje, bo šele ta teden pričela prve stike z osebnostmi in skupinami, v iskanju mnenj glede reforme.
Za konec še pogled v Mendozo. O-sporavani guverner Martinez Bača jev zadnjem času pričel ofenzivo proti politični sodbi, s katero mu grozi pro-vincijski parlament. Najprej je namignil na možnost zvezne intervencije y parlament. Nato je v zvezni prestolnici iskal rešitev položaja, končno pa je provincijskemu kongresu predložil tezo, da naj se ukine celoten postopek politične sodbe, katere rezultat bi lahko bila njegova odstavitev. Zvezna vlada medtem še noče poseči v provincijski konflikt. Ti posegi so bili namreč doslej še vedno ponesrečeni, tako v provinci Formozi, kot v Buenos Airesu in Cordobi.
Čilski begunci povzročajo Nemčiji težave
f Univ. prof. dr. Ignacij LenčeU
Pretekli veliki petek se je dopo1 d n e med Slovenci v Vel. Buenos Airesu hitro razširila vest kablegrafske-ga sporočila iz Gradca v Avstriji, da je prejšnji dan, 11. aprila, tam umrl prof. dr. Ignacij Lenček. Dolgo je že bil slaboten, vendar nas je nepričakovana novica boleče presenetila. Pokojni je imel med nami, zlasti v Argentini, mnogo prijateljev: v Rozmanovem zavodu, kjer je nekoč v bivšem velikem semenišču deloval, pa v naših kulturnih krogih, kot visoko izobraženi sodelavec, in po številnih naših družinah, kjer jim je bil zaradi vedrega značaja in vesele družabnosti vedno dobrodošel gost.
Rodil se je 18. julija 1907 v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval ljudsko šolo in končal klasično gimnazijo z maturo 1. 1925. Ker se je bil odločil za duhovniški poklic, so ga kot nadarjenega in mnogo obetajočega dijaka poslali v Rim v Germanik, kjer je študiral teologijo na papeški univerzi Gregoriani. Tam je bil posvečen za duhovnika 25. oktobra 1931. Naslednje leto je končal rimske študije ter se kot doktor filozofije in teologije vrnil v domovino.
Doma je bil najprej nastaljen za
prefekta v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano (1932—38). Že proti koncu te službe je bil poklican, po odhodu prof. dr. Ujčiča v Beograd, za predavatelja moralne teologije na teološko fakulteto v Ljubljani; tam je učil najprej kot lektor (1937), potem kot docent (1938—45). S svojega teološkega področja je napisal vrsto razprav v glasilu fakultete Bogoslovnem vestniku.
Poleg imenovanih glavnih služb n n je opravljal še mnogotero drugo duhovniško delo: kot katehet v ljudski šoli in za tem na gimnaziji, kot voditelj Marijanske kongregacije dijakov in potem akademikov, kot asistpnt Katoliške akcije, kot škofijski cenzor knjig in, sinodalni eksaminator, kot član nekaterih škofijskih svetov.
Kdor ga je poznal v tistih lotih, mu je živo pred očmi kot mlad, postaven duhovnik cvetočega zdravja1, vedrega značaja, velikih sposobnosti in temeljite izobrazbe, duhovit družabnik, človeško gledano se mu je odpirala najsijajnejša bodočnost.
Pa je prišla vojska in komunistična revolucija, v kateri je prof. dr. Lenček na željo škofa prevzel odgovorno in izpostavljeno mesto vrhovnega kurata slovenskega domobranstva. Ta žrtev mu je prinesla še težjo žrtev begunstva za vse’ življenje in smrti v tujini.
V zdomstvu je skozi ostal zvest Slovenskemu semenišču v emigraciji kot profesor na njegovi teološki fakulteti. V ustanovi je deloval od prvega začetka (1945) in jo še spremljal od Praglije
in Briksna v Italiji preko morja v Argentino, v San T.uis in nazadnje’ v Adrogue. Predaval je skozi kot edini profesor moralne teologije in je na tem področju dal temeljito izobrazbo generaciji slovenskih duhovnikov. Redno je predaval tudi del sholastične filozofije in po potrebi še kak drug predmet. Bivši slušatelji se ga spominjamo k<>i temeljitega predavatelja, ki je bil tudi nasproti njim zahteven. V zdomskem semenišču je bil imenovan na fakulteti takoj (1945) za izrednega profesorja in po nekaj letih (1948) za rednega; po smrti dekana fakultete prelata dr. Odarja (20. maja 1953) je bil do konca fakultete prof. Lenček namestnik dekana.
Že to delo je bilo, ob številčno skromnih učnih močeh v semenišču, obilno in utrujajoče. Vendar se je pokojni profesor Lenček v Argentini rad odzval, koder so ga kot izobraženca-duhovnika klicale potrebe slovenske skupnosti. Tako je zlasti nastopal kot cenien predavatelj po naših organizacijah, kot pisatelj tehtnih člankov in razprav v našem tisku, je bil soustanovitelj in prvi urednik duhovniškega glasila Om-nes Unum, bil med ustanovitelji Slovenske kulturne akcije itd. Poleg tega ,ie s svojim družabnim značajem osebno povezoval pozitivne sile na našem kulturnem področju. Ko je zapustil Argentino, je ostala za njim močno občutena vrzel.
Po 1. 1960 se mu je namreč zaostrila sladkorna bolezen, ki se prej ni bil dosti zmenil zanjo, pa je bila sedaj s svojimi posledicami zanj usodna. Obsojen je bil na strogo dieto in trajno dnevno uporabljanje zdravil, še je pohitel s preda-
vanji v zadnjih letnikih semenišča v Adrogueju, tako da je mogel že konec leta 1962, tri leta pred koncem velikega semenišča, oditi v Nemčijo. Tja so ga namreč klicali nemški tovariši iz njegovih germaniških let v Rimu, zlasti njegov dobri prijatelj in dobrotnik tudi naših slovenskih ustanov, danes prelat in stolni prošt v Aachnu, dr. Peter Firmenich; ta je bil pokojnega profesorja tudi obiskal v Argentini 1. 1955.
V Aachnu je profesor Lenček dobil lepo mesto rektorja velikega modernega Duhovniškega doma, ki ga oskrbujejo španske redovnice; te so bile novega rektorja zaradi njegovega znanja španščine še posebno vesele in se je tam dobro počutil. Poučeval je tudi nekaj ur tedensko laiško teologijo na bližnji ženski socialni šob.
Bolezen mu je počasi razjedala življenjske sile, vedrosti in volje do življenja mu do konca ni zlomila. Kateri so ga zadnja leta tam obiskali, vedo povedati, da je bil po videzu sicer starček, po značaju pa vedno isti duhoviti in vedri „profesor Lenček“. Nabavil si je ta leta celo avto, se naučil voziti in je še veliko prevozil po nemških in avstrijskih cestah — zanj je’ tudi to značilno, da je bil v življenju neutruden potnik.
Argentine v Nemčiji ni pozabil. Po svojih zvezah je našim ustanovam v stiski izposlal lepe podpore (zlasti Baragovemu misijoni šču in Rožmanovemu zavodu).
Pred dobrim pol letom je nastopil pokoj: zapustil je Aachen in se naselil pri svoji sestri-vdovi v Gradcu v Avstriji. A ta pokoj mu ni bilo dano dolgo uživati.
Nekaj dni pred smrtjo je še prišlo njegovo pismo v Adrogue, ki že vsebuje neke slutnje slovesa. “Kako Vam gre —govori v njem— saj veš, da me je vedno zanimala usoda Adrogueja, ker sem bil dolga leta povezan z njim. Jaz sem oslabel, moje bolezni me vedno bolj izčrpavajo, srce odpoveduje, oči so slabe, avto moram pustiti itd. . . “ in konča s staro vedrostjo, kot se je včasih sam iz sebe norče-val: „Saj veš, da sem imel že prej 28 bolezni... “
Za veliko noč velja njegovo voščilo f „Vstali Gospod naj Vam stoji ob strani!“
Dober teden potem, ko je bil to zapisal, je umrl. Najbrž mu je onemoglo srce. Z vstalim Gospodom se je on že srečal v večnosti.
V takih življenjih, ki padajo v zdomstvu, bi morda kdo hotel videti neko tragiko, ki je o njej tožil še pesnik Župančič, češ: Taki talenti, ki bi mogli toliko storiti za domovino, se izgubljajo v tujini...
A z višjega življenjskega gledišča vemo, da je rado voljno sprejeta žrtev vedno človekova veličina in zasluži priznanje in spoštovanje. Pokojni profesor ni tožil nad žrtvijo svojega zdomstva, morda je to bridkeje občutil in bolj pogrešal domovine proti koncu, a je prenašal vedro.
In talent, porabljen v tujini, more biti kdaj še plodovitejši. Tudi pokojni profesor Lenček jih ima po svetu mnogo, ki jim je bil učitelj in dobrotnik, in se bodo ob njegovi smrti zamislili in se hvaležno poklonili njegovemu spominu.
F. G.
/<Wkfllowic<e 8» SBcwcr>S
LJUBLJANA — Univerzitetni svet ljubljanske univerze je na seji s znan-stveno-pedagoškim svetom sklenil zahtevati od pristojnih organov rezervacijo zazidalnih površin v mestu za graditev raznih univerzitetnih objektov in sploh za razvoj univerze. Po preučitvi poročila delovne skupine bi univerza potrebovala kakih 70.000 kv. metrov zemljišč, ki naj bi jih že vključili v splošni urbanistični načrt.
LJUBLJANA — Pred začetkom 7. kongresa slovenske komunistične partije, ki je bil odprt 3. aprila, so objavili, da je Zveza Komunistov Slovenije, kakor se partija uradno imenuje, štela 67.069 članov. V partiji je 29,6% delavcev, 28,4% žensk, 21,8% mladih ljudi, kmetov pa je le 0,6%. Za ta kongres, ki je trajal tri dni, so izvolili 479 delegatov, 139 članov pa ima po štatutu ZKS pravice delegatov. Niso napisali kateri so, toda najbrž gre za posebne vrste partijcev, ki imajo pač „nevenlji-ve“ zasluge...
MARIBOR — Na mariborskem odru so 5. aprila kot četrto operno premiero uprizorili „Lovce biserov“ francoskega skladatelja Bizeta. To delo je bilo to pot sploh prvič postavljeno na oder v Mariboru. Dirigiral je Boris Švara, v glavnih vlogah pa so nastopili Veronika Miheličeva, Jernej Plahuta, Stanko Colnarič in Jožef Fejk.
LJUBLJANA — Ljubljanska drama je postavila na oder tragedijo francoskega klasika Jeana Racina „Fedro“. Režiral je „uvoženi“ režiser Hovhannes I. Pilikian, ki je v gledališkem listu zapisal, da je „Fedra“ tragikomedija. Kritiki so zapisali, da Ima Pilikian, vsaj zmedene ideje in da je njegova režija bila brez posebnega uspeha; režija je vodila med Scilo in Karidbo različnih blasfemij, erotizmov in homo-erotizmov in da nenavadnost te zmede nikakor ne more biti opravičilo za angažma v Drami Slovenskega narodnega gledališča“.
CELJE — Grupa poetica, ki jo sestavljajo celjski gledališčniki Anica Kumer, Miro Podjed, in Bogomir VerasJ je 8. aprila nastopila v Slovenskem gledališču predstavo pod naslovom „Igramo, pojemo, govorimo slovenske balade in romance“. Z istim programom bodo potem nastopili po raznih krajih v Sloveniji.
v POSTOJNA —• V podružnici Krojaške delavnice Pivka v Postojni dela 10 delavcev, ki pa so zelo slabo plačani. V februarju so dobili vsi manj kot 1000 dinarjev. Končno so ugotovili na zvezi sindikatov postojnske občine, da je treba nekaj ugotoviti, ker so plače teh delavcev prenizke. Nizke pa so, ker menda nimajo dosti dela. Naslednji korak pa je bil, da so jim rekli, naj bi izboljšali komercialno službo, po kateri bi mogli najti dovolj dela tako v sami Postojni, pa tudi v sosednjih občinah in s tem bi si izboljšali dohodki.
V soboto, 30. marca t. 1. so imeli člani Kreditne zadruge „SLOGA“ redni občni zbor. Predsednik g. Ivan Ašič se je takoj po pozdravu navzočih v molitvi spomnil vseh v preteklem letu umrlih članov zadruge. Nato pa ie v zgoščenem poročilu podal pregled dela v pretekli poslovni dobi. Omenil je med drugim, da je tudi naša zadruga v preteklem letu sledila splošni tendenci na tukaj-šnem finančnem trgu in znižala obresti na posojila. Povabil je vse člane, da spremljajo in sodelujejo pri proslavljanju dvajsetletnice zadruge, posebno še pri razstavi slovenske podjetnosti, ki bo v oktobru t. 1.. Tajnik g. Janez Amon je v podrobnem, poročilu orisal delo odbora. Navajal je število sej in udeležbo na njih, številna zastopstva na slovenskih prireditvah in delo v podkomisiji za kinto. Poročal je, da je v preteklem letu pristopilo v zadrugo 109, umrlo pa 9 članov, tako da je štela zadruga ob koncu leta 1674 članov. Nato se je v daljšem in zanimivem pregledu dotaknil trenutnega gospodarskega položaja v Argentini in njega vpliva na delo naše zadruge. Blagajnik g. Mirko Kopač je prebral bilanco in izkaz izgube in dobička za poslovno dobo 1973. K bilanci je podal več jedrnatih ugotovitev, kako zadruga občutno
LJUBLJANA — Dosedaj največji rop v Sloveniji so izvedli trije zlikovci 24. marca. Ob 8. zjutraj so vdrli v ljubljansko carinarnico, težko ranili blagajničarko 'in carinika in odnesli
450.000	dinarjev. O zlikovcih so imeli le tele podatke: Eden je bil oblečen v svetlorumene hlače, drugi je nosil zelen jopič, tretji pa je med napadom spregovoril nekaj besed v srbohrvaščini.
LJUBLJANA — Leta 1971 je bilo v Sloveniji dela sposobnih ljudi 837.000 Od tega jih je bilo 36,5% zaposlenih v industriji in obrti, zasebnih kmetovalcev je bilo 22,6%, v trgovini, gostinstvu in storitvenih dejavnostih je bilo zaposlenih 9,9%, administrativnega in finančnega osebja je bilo 7,8%, na začasnem delu v tujini 5,4%, kmetijskih delavcev 1,8%, obrtnikov 1,6%, strokovnjakov 8,5%, vodilnega kadra (političnega?) 1,4%, rudarjev 1,2%, lastnikov zasebnih gostinskih, trgovskih in drugih obratov 0,4%, umetnikov pa 0,2%.
Umrli so od 25. marca do 3. aprila 1974:
LJUBLJANA — Frančiška Trekman r. Velkavrh; Niddy Golia; dr. Drago Benedik, derma t.; Metka Brandstetter, dipl. ing. kemije; Srečko Bardor-fer; Viktor Lotrič, 82, up.; Angela Ne-deljkovič r. Heinrihar, vd. po armij-skem generalu; Viktor Prebil up. mizar; Stane Šteblaj, up.; Alojz Sever, up. ključ, mojster; Pavla Strojanšek r. Žnidar; Silvester Škerl, prevajalec; Marija Verbec r. Masle, 96; Ladislav Šatar, up.; Mira Vrbič; Anton Gaspar, up.; Ana Perme; Anton Omahen, uo železničar; Vinko Pirc, un. kletar; Franc Repič, mizar; Ana Lukač, 82 up.; Marija Kodela r. Pirnat; Leopold Vrbinc, up. postrešček, 74; Angela Kozje r. Zibelnik; Anton Ponikvar; Štefanija Knez r. Bajda; Albin Remška'/ up.: Elizabeta Omerzu r. šušterlič-Tgnacii Ahlin, un. davčni inšp.; Anton Petrovčič, up.
RAZNI KRAJI — Davorin Jože Frol, Ilirska Bistrica; Franc Pintar, Dovje; Franc Bogataj, up., Vnanje gorice; Venčeslav Hofman, 49, up. žel. tehnik, Lupinjak pri Rogatcu; Kati Guček, Preddvor; Marija Gašperšič, Lesce; Mirko Kos, up., prvi direktor tovarne Koles „Rog“, Stična; Franc Meršol, 72, up. žel. strojevodja; Jože Bitenc, 82, up. čevlj. mojster, Kranj; Jožefa Leskovar r. špernjak, 79, Trbovlje; Marija Šuštar r. Rus, 75. Jevnica; Anton Gorjup, posestnik, Podoreh; Matilda Pirnat, Sr. Jarše; Jožefa ‘Perpar, Trebnje; Ana Jeromen -(Krpučnikova mama), Mala vas; Božena Lavrič, Krka; Ana Ljubič, 77, Stična; Lojzka Podgornik r. Trošt, Maribor; Angelca Štibelj, up., Jesenice; Jože šmičtr up. žel., Celje; Franc Palir, 89, Polzela; Ladislav Sadar, up. rud. tehnik, Sava; Jernej Artač, 75, žel. up., Vnanje gorice; Vinko Friškovec, Trzin; Anica Pollak r. Aljančič, Kranj; Ivan Jalšo-vec. up., Koračice: Franc Rozman, pek. mojster, Boh. Bistrica; Franc Pinoza, Sevnica: Engelbert Ribič, skladiščnik, Zagorica pri Stahovici; Sigismund Zorn. žel. urad.. Vogersko; Karel Kuzman. obrtnik. Žreče; Marija Janša r. Pristov. Radovljica; Jože Zorc. Ormož: Drago Žižek, 71, župnik, Trnovska fara sv. Bolfenk v Slov. Goricah; Janez Mlakar, šofer, Hrastje, prom. nescreča: Marija Žele r. Bole, 85, Dravlje; Jože Živalic, up. mizar, mojster. Gunclje-Franc Pestotnik. Rakarjev ata, Zgor. Kokra.
pomaga pri gospodarskem napredku slovenske skupnosti v Argentini. Izrazil je željo in upanje, da bo SLOGA še dolgo let trden slovenski denarni zavod preko katerega bo slovenski denar pomagal pri napredku slovenskega človeka. Poslovodja zadruge g. Marijan Loboda je bolj podrobno razložil nekatere postavke iz bilance in v primerjavi ugotavljal, da je zadruga v pretekli poslovni dobi zelo lepo napredovala. Denarni promet se je povečal za 47%, posojila za 61%, vplačani deleži za 63% in zaslužene obresti za 40% v primeri z letom 1972. Na.t3.ncno je laz-ložil različne vrste posojil in pogoje zanje, kakor tudi obresti oziroma dividende za denarne naložbe v zadrugi. Zelo veliko' zanimanja je med člani za pokojinsko posvetovalnico katero vodi g. Adolf Škerjanec. Kinto v Villa Uda-ondo je v pretekli sezoni obiskalo zopet veliko članov, ki so se lepo razvedriji v domačem slovenskem okolju. Izven sezone bo kinta odprta za elane ob sobotah popoldne in nedeljah. V Zavarovalni sklad je bilo ob koncu leta 1973 vpisanih 906 članov katerih povprečna starost je znašala 46 let. Tekom leta 1973 je bilo izplačanih 6 posmrtnin za umrlimi člani. Predlagal je zvišanje posmrtnine, kar je občni zbor odobril
SLOVENCI V
Ivan Gregorc — umrl
v Na cvetno nedeljo, 7. aprila, je po težki in dolgi bolezni odšel v večnost g. Ivan Gregorc, stanujoč v Floridi pri Buenos Airesu. Rajni Gregorc je prišel v Argentino že pred drugo svetovno vojno, se je kmalu gospodarsko osamo-' svojil in se je med starimi slovenskimi naseljenci prav pridno udejstvoval skupaj s svojim bratom Jožetom. Bil je velik prijatelj in sodelavec rajnega msgr. Janeza Hladnika in mu je pridno pomagal pri njegovem verskem in narodnem delu. Ko je msgr. Hladnik iskal garante za povojne politične emigrante, je bil rajni g. Gregorc eden izmeči tistih redkih starih naseljencev, ki V z veseljem podpisal garancijsko izjavo, s pomočjo katere je bil dovoljen vstop v Argentino tisočem beguncev. To je bilo dejanje, katerega emigranti ne smemo pozabiti in za katerega moramo biti hvaležni tudi rajnemu g. Gregorcu.
Rajni se je rad udeleževal slovenskih prireditev, zlasti v Slovenskem domu v San Martinu, v_ katerega bližini ir stanoval. Več let je bil s tem domor-tudi v poslovnih stikih.
Vsemogočni naj nakloni rajnemu g. Gregorcu večni mir in pokoj, preostalim sorodnikom pa izražamo globoko sožalje.
Stane Kožar umrl. Na veliko nedeljo je zaspal v Gospodu sanjuški rojak Stane Kožar. Rajni je bil rojen v fari Škocjan pri Turjaku v letu 1929. študiral je osnovno šolo in gimnazijo. Prav med študijem je izbruhnila vojna in revolucija. Stane jP kot zaveden protikomunist kaj hitro vedel, kje je njegovo mesto* 1. Odšel je k domobrancem.
Po vojni se je srečno rešil in odšel v Italije, kjer je na taboriščni gimnaziji v Seirvigliano maturiral leta 1946.
Bil je eden pvih, ki je prišel v Argentino. Tu je delal v raznih podjetjih, ter se tudi udeleževal v slovenski skupnosti. Pred šestimi leti je bil žrtev prometne nesreče, katere posledice je vdano pirenašal vse doslej. Na posledicah tiste nesreče je tudi umiri, potolažen z zakramenti -svete vere.
Pplgreba, ki je bil v ponedeljek. 15. t. m., se je udeležilo lepo število rojakov. Žalni isprevod je vo'dil m-sgr. Ore-har. Na grobu se je od pokojnega poslovil prof. Logar. Rajni zapušča ženo in tri hčere. Izrekamo jim toplo sožalje.
On pa liai počiva v božjem miru.
MIRAMAR
Občni zbor Slovenskega doma
V petek, 29. marca, s-0 je viršil 13. redni občni zbor Slovenskega doma v Miramairu. Zbrala se je številna skupina rojakov, kj so najprej poslušali poročila odboirnjkpv. Dosedanji predsednik Anton Japelj je poudarjal, da se je v danih možnostih storilo največ, kar je mogoče. Veliko .truda je bilo vloženega v prepis in ureditev dokumentov doma, ki -se sedai imenuje „'Club Hogar Esloveno.“
INa občnem zboru je bilo tudi skle-
Dr. Matej Justin, sanitetni polkovnik jugoslov. vojske v p. je umrl pred tedni v Št. Vidu nad Ljubljano v stra-rosti 88 let, bil je znana osebnost v slovenskih katoliških vrstah med obema vojnama. Nikdar se ni bal pokazati svojega katoliškega prepričanja, tudi ne kot vojak. Vojaki ga poznajo kot upravnika vojaške bolnišnice v Ljubljani in iz nabornih komisij.
Ko je stopil v pokoj, se je bolj posvetil delu v katoliških organizacijah, posebej v ljubljanski škofiji, kjer je dolga leta bil predsednik škofijskega odbora KA. Bil ie hišni zdravnik v škofovih zavodilh in nekaj let predaval na tej gimnaziji higieno.
Kot zdravnika ga poznajo posebei ubožni. katere je sprejemal v ordinaciji. ali obiskoval na domu mnogokrat brezplačno.
Od sv. očeta je 1. 1966 prejel odlikovanje zlate medalje za zasluge.
z naročilom, da odbor preuči podrobnosti. Obširno poročilo je sklenil z ugotovitvijo, da je SLOGA v dvajsetih letih koristnega in poštenega poslovanja postala sestavni del naše skupnosti mimo katere ne bo mogel iti noben zgodovinar slovenske protikomunistične emigracije v Argentini. Ohranjajmo na poti napredka to našo ustanovo in dokažimo vsemu svetu, da v SLOGI JE MOČ! Po razgovoru o podanih poročilih upravnega odbora je nadzornik g. Božidar Fink predlagal občnemu zboru odobritev bilance in vsega poslovanja odbora, kar so navzoči člani z odobravanjem storili. Tajnik g. Janez Amon je za tem prebral odborovo listo za volitve, katero so člani soglasno sprejeli in je sedaj upravni odbor Kreditne zadruge SLOGA z o. z. sestavljen takole: Predsednik g. Ivan Ašič, podpredsednik g. Albin Kočar, tajnik g. Janez Amon, namestnik tajnika g. France Pergar, blagajnik g. France Hrovat, namestnik blagajnika g. dr. Jože Dobovšek. Svetovalci: g. Alojzij Boh, g. Anton Kastelic, g. Mirko Kopač, g. Anton Krajnik in g. Franc Zorko. Namestnika svetovalcev: g. Miro Oman in g. Stane Mehle. Nadzornik je g. Božidar Fink in namestnik nadzornika g. Anton Godec. Poslovodja zadruge je g. Marijan Loboda.
Občni zbor kreditne zadruge SLO^iA
ARGENTINI
njeno, da sprejmemo v odbor tudi mla-aol-etne moči, da se tako počasi privadijo delu, ki jih čaka v bodočnosti. -Mladoletniki pa imajo pravico voliti samo za tista mesta, ki so namenj-ena za me. Po podanih poročilih odbornikov sm,o se domenili da -bodo volitve v nedelja, Sl. marca.
Naj omenim, da je letos prav dobro deloval knjižničar. Večkrat je priredil skupne večerje v prid knjižnice. Organizirale so se tudi srečke v ta namen. Dosegel ise je kar lep izkupiček.
Posebno se moramo zahvaliti našim! rojakom letoviščarjem iz Bs. Airesa m Kanade, ki so še posebej podprli našo knjižnico.
Volitve, ki so bile v nedeljo, 31. marca, so potekle v sledečem redu: Zbrali smo se v domu takoj po drugi uri. še preden smo začeli 'voliti, smo s ploskanjem sprejeli v našo skupnost mlado Nežko Trpinovo, ki bo v letošnji poslovni dobi dopolnila 18. leto.
Naš novi odbor je sledeči: predsednik Janko Gornik, podpredsednik Janez Marolt (p© dpina-če Lastovec), tajnik Lojze Trpin, blagajnik Japelj Anton,, blagajniški namestnik Stane Zajc, gospodar Franc Gornik ml., šport, referent Lojze Trpi n ml., gospodinja Nežka Trpin ml., knjižničarka Anica Trpin; pregledniki računov Janko Gornik, soc. referent ga. Anica Gornik.
Po končanih volitvah se je novi' predsednik Janko Gornik zahvalil za za-panje in obenem je še pripomnil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo naš dom še naprej šel za cilji, ki jih gojimo že vsa leta. Zahteval pa bo od vseh članov, da se točno držijo reda in da vsak izpolni z delom, za katerega je bil izvoljen. Nazadnje je spregovorila še gospa Nežka Trpin, da je tako vsem sporočila, da se začne slovenska šola
6.	aprila.
Ob tej priliki omenjam, da bomo letos 23. aprila obhajali 20 let, od kar se je kupilo zemljišče za naš dom. Namen imamo obhajati to obletnico 5. ms, ja. Priredili bomo kosilo z asadom, popoldan bomo pa imeli razne nastope. Vsi. ki želijo, se lahko udeleže tega dne. Letos smo zelo močni, ker imamo našo mladino z nami. Povsod nam mladina
Ob pripravah na blagoslov Slovenske cerkve
Kaj hitro se bliža dan, ko bo naša slovenska cerkev Marije Pomagaj blagoslovljena. Rojaki se že pripravljajo za ta slavnostni dan, ki bo goltov© silne važnosti za slovensko skupnost v Argentini.
Priprava pa mora biti dvojna. Najprej duhovna, da bodo; naše duše V zbranosti in! milosti prejele čim več nadnaravnih sadov. Mora pa biti priprava tudi materialna. In tu bi opozorili na potrebe, ki še vedno- obstajajo v zvezi z gradnjo in opremo cerkve.
Za zidavo in opremo je bilo doslej porabljenih kar 92,586.925 pesov m/n. Darov je bilo doslej v vrednosti 64 milijonov 810.855 pesov m/n. Torej obstoja še dolg 27,776.070 pesov. Potrebna je še dovršitev in oprema cerkve in šole, za kar bi potrebovali nadaljnjih
10,000.000 pesov iste valute. Lepo bi bilo, da bi imeli ob blagoslovitvi čim manj dolga, zat„ prosimo rojake, naj bi v teh tednih dobrohotno ponovno priskočili k tej lepi skupni akciji.
Darove lahko rojaki odadjo zbiralcem, dušnim pastirjem ali v dušnopa-stirski pisarni v Slovenski hišj. Naj bi res vsi po možnosti sodelovali.
DRUŠTVENI OGLASNIK Učiteljska seja bo- v sredo, 24. aprila ob 20. Učitelji lepo vabljeni!
Slovenski dan bo na belo nedeljo v Slomškovem domu. Lepo prosimo za pecivo!
rada pomaga, zato ji čestitamo z željo, da bi zdržala.
Vsem bralcem lepe pozdrave.
1	Trpin
POKOJNEMU JOŽETU JAZBECU OB OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V SPOMIN
Te dni je minulo že leto odkar smo spremili k zadnjemu počitku blagopo-kojnega Jazbeca Jožeta.
S kratkimi vrsticami je takrat Svobodna Slovenija sporočila svojim bralcem dogodek tragične smrti tega dobrega moža. Radi tega je prav, da se ob obletnici njegove smrti spomnimo nanj in bolj od blizu pogledamo na njegovo nesebičnost in dobroto.
Ko smo se v letih 1948 in 1949 začeli naseljevati v tej novi domovini, je manjšo skupino usoda zanesla tudi semkaj v turistično Cordobo. Med to skupino tudi tri salezijanske bogoslovce. Po navodilu tudi že pokojnega msgr. Hladnika, so se ti trije oglasili na gosto-liubnem domu pokojnega Jožeta, na Colonu 3.100, kjer so bili sprejeti prav liubeznivo. s pravo domačnostio. Kako, tudi ne. Saj sta jih pozdravila polov dobre gospe Seline in pok. Jožeta, tudi hčerka in sinko po Slovensko. Tn s tem nam je bila pot utrta, kateri smo sem-kai nrihaiali pozneje.
Ob nedeljah popoldne smo se zbirali nar m'ego vem domu. tam smo se počutili kakor doma. Vedno smo bili dobrodošli in vselej so nas vsi prav prijazno sprejeli.
Za vse prilike je bil Jazbečev dom odprt. Ob krstih sta botrovala, oziroma nadomestovala botre niegova hčerka in sinko. Priprave za kakršnokoli organizirano delo so se vršile na niegovem 'bnu. Med temi je bila nova T"aš» že tudi pokojnega salezijanca Kavčiča Len-»Mri.,.	1] novembra 1948. Za fr<
priliko ie ookoini Jožko prevzel vso svrh. ter tudi vso gostijo pripravile niegova gospa, s pomočio hčerke in sina. In seveda, tudi vsa finančna stran je bila na njegovih ramah.
In priprave za obisk blavopokoinegn nrevzvišenega dr. Gregorja Rožmana so se tudi vršile na Colonu 3100. Tn nrav-tnm ie bil gost na kosilu, prevzvišem n letu 1949. ko ie obiskal našo male skupino v Cordobi. Skratka, nod pi’-vmto streho se ie zbirala ..duhovna in civilna“ gosposka. Da hi ornso-"«! -ne.
drobnejše vsa njegova dobra dela bi zašel predaleč. Saj malenkostnih je bilo toliko, da ne bi prišel kmalu do konca.
Kadar smo se preseljevali iz enega „rancha“ v drugega, je bil zopet na razpolago pok. Jožko. Pri sorodnikih si je sposodil konja in voz in prepeljal naše „pohištvo“, ki je obstojalo v „pun-klih“ in skromnih kovčkih, ter povrhu dodal še kako steklenico olja, kg. sladkorja, kar je gospodinji prav prišlo. Ko smo se mu zahvaljevali za opravljene usluge, je prav s prijaznim nasmehom odgovoril, kaj se boste zahvaljevali za opravljene usluge, ter prav po domače dodal, „pej bo že Bog plačal“ saj vidi kaj delamo, naj nas On sodi. Vedno je dodal in povdarjal. Mi sorojaki smo dolžni pred Bogom in pred ljudmi, da si med seboj pomagamo. In to je tudi dobesedno izvrševal. Kakor je bilo zapisano v tem listu za njegovo 70-letnico. Rajnik, je bil globoko veren in zaveden svobodoljuben Slovenec, kar je vedno in povsod izražal.
Če pogledamo še naprej, pa se spomnimo kako je bilo ob priliki priprav za materinski dan, katerega je v letu 1954 organizirala-režirala takrat gdč. Magda Gaserjeva, (sedaj gospa češe-rek). Za to prireditev je bilo treba postaviti oder, za ta oder pripeljati sposojene deske in drugo. Pa je bil zopet Jožko tisti. V največjem dežju je pripeljal vse potrebno, da smo mogli postaviti oder. Pa smo mu rekli, ste moker Jožko, pa je z nasmehom odgovoril, je treba tudi kaj žrtvovati za našo stvar. Pravtako je bilo za oder Miklav-ževanja. On je zopet prepeljal vse potrebno, ter povrhu še plačal „malco“ za pomagače. Ko je sorojak ustvarjal trgovsko podjetje, ter bil v zadregi, pa je spet ranjki priskočil na pomoč, ter podpisal jamstvo. Pri njem je dobesedno veljal pregovor. Naj ne ve levica kaj dela desnica. Včasih je bil za talce usluge slabo zahvaljen in kmalu pozabljen.
Prepričan sem, da se večina izmed nas, z globoko hvaležnostjo spominu' Vas, dragi Jožko, ter v znak hvaležnosti obišče Vaš sedanji tihi dom.
A-ž
Córdoba, v aprilu 1974.
25»Ietisiea slovenske srenje v Ramos Mejia
V nedeljo 21 t. tn. na Belo nedeljo ho v Slomškovem domu v Ramos Meiii letošnji Slovenski dan. Obenem z njim pa ho ramoška srenja tudi praznovala srebrni jubilej ustanovitve redne svete maše v Ramos Mejiji in seveda tudi cerkvenega pevskega zbora. To sta dve najvažnejši postavki, ki sta začeli zbirati ob sebi ramoško srenjo., ki je pozneje postavila svoj lep Slomškov dom v Castelli 28. 25 let mineva, odkar je slovenski župnik te srenje pokojni Janez Kalan začel z redno mašo v Ramdški farni cerkvi, ki so se je pridno udeleževali vsi okoliški Slovenci, tako da je postala zgled tudi Argentincem. To so priznavali tudi ramoški župniki, da so Slovenci mnogo pripomogli k ¡uspešnejši largentinski pastoraciji. Od sv. maše je bil prvi korak do slovenskega cerkvenega pevskega zbora, k! ga je začel kot vodja Janko Zakrajšek, nadaljuje ga pa do današnjega dne Gabrijel čamernik. In tem začetkotn je sledil slovenski šolski tečaj (gdč. Šem-
rov), igralska družina, in sploh Slomškov dom s svojim razprostrtim delom. Impozanten dom, daje prostore tudi Gallusu in drugim kulturnim združbam, kakor tudi gospodarskim ./ustanovam. Predvsem pa je vse delo Slomškovega doma že od vsega početka namenjen mladini, ki naj se vzgaja v katoliškem in slovenskem duhu. To aelo se je pričelo v okviru „ramoške srenje“ pred 25 leti in tega hoče s čim večjo udeležbo slovenskih narodnih noš, kakor tudi ob tej priložnosti dom pokazati svoj napor za slovensko kulturno rast svoje okolice. Da proslavi še razločneje ta srebrni jubilej se bo vzidala spominska plošča oh vhodu s pomembnim Slomškovim izrekom: „TUDI V PRIHODNJE HOČEM OSTATI ŽIV UD SLOVENSKE SKUPNOSTI“. Ploščo je vdelal v cement arh. J. Vombergar.
Vsi, ki se boste udeležili Slovenskega dneva, boste proslavili tudi srebrni jubilej zbiranja in delovanja slovenske ramoške srenje.
Buenos Aires, 18. 4. 1974 - No. 16
SVOBODNA SLOVENIJA
Slovenci » Argentini
SLOVENSKA ROMANJA
V ARGENTINI V LETU 1974
Mendoza, 28. aprila; iSan Luis, 1. maja; Cordoba, 4. maja; Lujan, 12. maja. Vodil jih bo delegat msgir. Anton Orehar, ki bo ob tej priliki obiskal rojake v notranjosti države.
ZAČETEK SLOV. SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA
Srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka je zopet začel s svojim šolskim letom.
Že proti koncu mesech marca so bili popravni izpiti za lansko šolsko leto, pa profesorsko konferenca kot priprava za novo šolsko leto 1974. 23. marca pa je bilo vpisovanje študentov v posamezne razrede. Veseli vrvež v Slovenski hiši je dokazoval veliko zanimanje mladine za šolo. Res se je vpisalo okoli 170 študentov in študentk, kar je dosedaj rekordno število. Zato je tudi letos bilo potrebno razdeliti prvi razred v dve paralelki.
Po vpisovanju pa je bila začetna sv. maša v slovenski kapeli, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar, profesor verouka na tečaju. V nagovoru med ma?o je vzpodbujal študente k vztrajnosti pri študiju in k odgovornosti. Po maši pa je bil pred cerkvijo zbor vseh študentov, katere je nagovoril letošnii ravnatelj tečaja Pavle Rant. Dal jim j"' nekaj splošnih napotkov za novo šolsko leto, predvsem disciplinskega značaja. Nato pa so posamezni letniki odšli s svojimi razredniki v razrede, kier so s= lahko pogovorili o drugih šolskih problemih.
Čez dva tedna, 6. aprila, pa se je pričel pouk. Letos je tečaj strožji, predvsem. kar se tiče zamujanja in izostankov. Vsak študent je dobil razmnože-nino, iz katere se lahko tudi starši po-učs o novih pravilih glede tega.
Profesorski zbor za letošnje leto je ta: ravnatelj tečaja Pavle Rant, tajnica ga. Naca Osterčeva, profesorji pa: ga. Nataša Krečičeva, gdč. Terezka Prijatelj in Ana Marija Klanjšček, msgr. Anton Orehatr, dr. Marko Kremžar, Andrej Krečič, Miloš Stare, Albin Ma-gis' ,■ Jože Žakelj, Franci Markež, Marij-n Schiffrer^Stanko Jerebič in Tine Debeljak ml.
RAMOS MEJIA
Praznovanje 25-letnice slov. maše in cerkvenega zbora je bilo na velikonočno^ nedeljo ob 7 popoldne. Dvorano Slomškovega doma je z zelenjem in cvetjem ter napisom lepo okrasila gdč. Ivanka Krušič, slikar Stane Snoj pa je za ozadje_ prezbiterija napravil sliko z znamenjem in slovensko pokrajino. Jubilejno sv. mašo je daroval delegat msgr. Orehar ob somaševanju dr. A-lojzija Starca, ki je bil po smrti g. Kalana poldrugo leto dušni pastir za Slovence v Ramos Mejiji, in g. Jožeta Škerbca. Pevski zbor je za to priložnost naštudiral in ubrano izvajal Tomčevo mašo v čast sv. Cirilu in Metodu. Mašni napovedovalec je bil Tone Bidovec, berili pa sta brala Matevž Potočnik in gdč. Anica Šemrov.
V mašnem govoru je msgr. Orehar na kratko povzel zgodovino slov. maše in dušnopastirskega dela v kraju, poudaril prizadevnost in zaslužnost g. Kalana za oblikovanje slov. ramoške srenje, podčrtal pomen cerkvenega pevskega zbora in drugih sodelavcev pr! verskih obredih, pohvalil rojake, ki so zgradili trdno krajevno skupnost in obenem požrtvovalno sodeloval pri skup1 nih stvareh v prepričanju o potrebnosti skupnega središča za zdravo življenje krajevnih domov, in nakazal smernice za delo v prihodnjih letih.
Ob koncu maše je krajevni dušni pastir g. škerbec izročil cerkvenemu zboru diplomo in se zahvalil tudi Jožetu Javoršku za 25-1 etn o zakristansko d(£’ lo. številni udeleženci jubileine sv. maše so prejeli spominske podobice, krajevni pastoralni svet pod vodstvom Toneta Bidovca pa je pripravil zboru zakusko, pri kateri so pevci v priiateU-skem razpoloženju in med prepevanjem preživeli nekaj lepih trenutkov.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
LUKy
Po športnem svetu
V Ljubljani je bilo 31. marca končano svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B. Nastopilo je 8 repre>-zentanc in prvouvrščena b,o v prihodnje nastopala v skupini A. To mesto je zasedla ekipa ZDA, ki ga je osvojila s sedmimi zmagami, brez poraza. Drugo mesto, ki odgovarja splošnemu osmemu mestu je zasedla ekipa Jugoslavije. Jugoslavija je zmagala v 4 tekmah, dve je igrala neodločeno, eno pa izgubila, zbrala je torej 10 točk, kot ZR Nemčija, ki je zmagala v petih tekmah, dvakrat pa je bila poražena, toda Jugoslavija je imela dosti boljša razliko v golih (41:27), Nemčija le 34:28. Jugoslavija je premagala Avstrijo z 10:3, Nizozemsko z 9:4, ZRN z 10:4, Japonsko s 5:4. Izgubila pa je z ZDA z 0:5, neodločeno pa je igrala z Norveško 4:4 in z Romunijo 3:3.
.. .Košarkarski prvak Jugoslavije je letos Zadar, ki je naslov osvojil že četrtič. Ljubljanska Olimpija letos ni bila preveč uspešna, obstala je sredi lestvice med 14 nastopajočimi ekipami.
Jugoslovansko šahovsko reprezentanco, ki bo nastopila na Olimpiadi v Nici, bodo sestavljali velemojstri Gli-gorič, Velimirovič, Ljubojevič, Ivkov ter kot rezervni Matulovič in Planinc; sekundanta ekipe bosta Parma in Maro-vič. Izvedenci računajo, da bo moštvo kljub slabim pripravam osvojilo srebrno kolajno.
V drugi zvezni nogometni ligi se moštva iz Slovenije kaj slabo drže. Ljubljanski Mercador in soboška Mura sta na zadnjih dveh mestih. V 21 kolih sta zbrala le 16 oz. 14 točk, nekdanji prvoligaš Maribor pa je sredi na 11. mestu med 18 ekipami z 20 točkami.
Prispevajte v tiskovni sklad! Pridobite nam nove naročnike!
.DRUGA NAGRADNA KRIŽANKA Vposlanih je bilo 72 pravilnih rešitev.
Prejšnjo nedeljo je ob priliki tombole na Pristavi pred vsemi zbranimi ob navzočnosti komisije bila izrebana gdč. Terezka Prijatelj.
Na dan zaključka Razstave slovenske' podjetnosti v oktobru bo nagrajenka prejela SLOGINO knjižico z vlogo $ 100.—, vpisano z datumom I. aprila 1974.
V SLOGI JE MOČ!
ESL0VEMA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón FalcÓR 4158, Buenos Aire* T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavim ir Batagelj in Tone Mizerit
Ukrajinska univerza s slovenskim oddelkom. Začetek predavanj na slovenskem oddelku bo v petek ob 7 zvečer v Slovenski hiši (III. nadstropje), kjer bo istočasno tudi vpis novih slušateljev. Ti naj prinesejo s seboj spričevalo o dopolnjenju srednješolske izobrazbe (tudi učiteljišča). Po uvodnem predavaniu dogovor o določitvi urnika r »vanj.
Od vsepovsod
„Protipapež“ oproščen. Pred dobrim letom se je Francoz August Michel Co>-lin iz Clemeryja proglasil za „edinega pravega papeža“ m si ob tej priliki nadel ime Klement XV. Lani so njegovi privrženci delili v Benetkah in nekate rih italijanskih mestih letake, v katerih je Collin sebe proglasil za „papeža“ obenem pa je žalil papeža Pavla VI. Zaradi tega so Collina obtožili pred beneškim sodiščem, ki mu je sodilo v odsotnosti. Sodišče pa je „papeža Klementa XV.“ oprostilo, češ da ni prištevan in da ga bodo poslali na zdravljenje >ia duševno bolne, če bi se še kdaj prikazal v Italiji. Francoske oblasti pa niso ustregle italiianski zahtevi, nai bi Collina poslali na preiskavo k psihiatrom, vendar pa so italijanski psihiatri na podlagi letaka ugotovili, da je duševno zmeden. Prav zaradi te ugotovitve je sodišče izreklo oprostilno sodbo.
/udi Maksimov obtožuje sovjetski režim. Pisatelj Vladimir Maksimov je poslal tujim časnikarjem izjave, v kateri obtožuje režim, da vzpostavlja „sistem talcev“, ker zanika pravico do izselitve in potovanj v tujino. Vse to se dogaja samo slabe štiri mesece po ratifikaciji listine o človeških pravicah. Vladimir Maksimov je pojasnil, da mu je Tajništvo za potne liste 1. februarja ¡odklonilo dovoljenje za potovanje v Francijo, kamor so ga povabili prijatelji že pred letom. Podobno so prepovedali potovanje v tujino otrokom Andreia Saharova in pesnika Aleksandra Galiča. Maksimov je tudi sporočil, da je Vladimir Vojnovič, avtor „Življenje in avanture vojaka Ivana čukina“ tik prea izklučitvi.io iz sovjetskega pisateljskega društva, ker je protestiral proti nov! uredbi o avtorskih pravicah, Viktorja Nekrasova, ki so ga že izključili 5 z društva, pa da so vnovič zaprli v Kijevu.
Živijo starost
Ameriški psiholog Kangas je preiskal 48 moških in žensk z ozirom na razvoj inteligence. Pri preiskanih osebah je znašal inteligenčni količnik v predšolski dobi 110,7 po desetih letih se je povzpel na 113,3 petnajst let kasneje
V**”
Slovenski dom v San Martinu 13. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE DOMA
KI BO V NEDELJO, 28. APRILA 1974
Spored:
dopoldne ob 11 v dvorani doma sv. maša, ki j0 bo daroval sanmiartinski dušni pastir e. g. Jure Rode lob 12.30 skupnrt kosilo popoldne točno ob 15-30
Akademija
pri kateri bodo sodelovali: šola škofa dr. Rožmana, 'Slovenski pevski zbor, dekliški oktet, mladenke in drugi.
Slavnostni govornik: g. Milojš Stare, predsednik NO
Po akademiji bo
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
s sodelovanjem orkestra PLANIKE
Organización Turística
d.n-s.t. leg,0675
KRAJEVNA IN MEDNARODNA POTOVANJA IN IZLETI
•	Privatne letalske proge
•	Organizacije sprejemov
•	Yachting — lov in ribolov
•	Celotna organizacija znanstvenih in tehničnih kongresov
Garrientes 989 4t> piso Tel. 392-0556
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAPUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
OBVESTILA
SOBOTA, 20. aprila 1974:
Na Pristavi ob 20 jesenski ples.
V	Hladnikovem domu družinska večerja. Prijave do 16. aprila pri odbornikih. Vabi društvo Slovenska vas.
NEBELJA, 21. aprila 1974:
V Slomškovem domu 19. Slovenski dan
združen s proslavo 25. letnice slovenske srenje v Ramos Mejia.
SREDA, 24. aprila 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 sestanek Lige žena mati. K predavanju o Solženicinu Vabljeni tudi moški.
-ČETRTEK. 25. aprila 1974:
V	Slov. hiši ob 17.30 sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predava Pavle Rant: „Slovensk’a družina, kam?“
SOBOTA, 27. aprila 1974:
V	Slomškovem domu ob 20. uri občni zbor doma.
NEDELJA, 28. aprila 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
obletnica blagoslovitve doma z mašo. akademijo in 'družabno prireditvijo.
SREDA, 1. maja 1794:
V	Škofovem zavodu v Adrogue študijski dan in občni zbor SKAD-a. Pričetek ob 10.30 s sv. mašo.
V	Slovenski hiši občni zbor Družabne pravde. Ob 9 maša, lob 10 zbor.
NEDELJA, 5. maja 1974:
V	Slov. dom v Carapachayu obletnica doma.
pa je dosegel 124,1.— To bo treba povedati tistim, ki bi stare ljudi radi pometali na smetišče.
o ta
•S 2-
C S g o £ “O?
O
FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual IN» 2.233.341
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425. Buenes Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
DR. JUAN JESUS RLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
j C. Jose E. Uribnru 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188
■ Ordinira v torek, četrtek in soboto :	od 17 do 20
SLO
VEN
SKI
DAN
21. aprila v Slomškovem domu Od 9 dalje: Zbiranje narodnih noš.
Ob 10: Pozdrav, dviganje zastav, odkritje spominske plošče. slavnostni sprevod in sv-maša. Sledi branje spomenice, napitnica in kosilo. Popoldanski spored se prične ob 16.
Poleg napovedanih sodeluje tudi folklorna skupina s Pristave — g. Jure Ahčin. Opozarjamo na RAZSTAVO SLOVENSKEGA TISKA.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni! GRADIMO ¡SLOVENSKO SKUPNOST!
Zedinjena Slovenija
Iz Gradca, kjer je pri starejši sestri živel zadnjega pol leta, je dospel telegram, da mi je tamkaj dne 11. apila umrl moj brat
dr. Ignacij Lenček
v 67. letu starosti. Priporočam ga vsem duhovskim sobratom v spomin pri »veti maši, vsem ostalim ¡rojakom, ki sp* ga poznali, pa v molitev!
Naj duhovnik Gospodov pri Očetu mini počiva in naj tam za nas prosil
Ladislav Lenček CM
Slovenska vas, 11. apirila 1974.
V imenu bivšega Slovenskega semenišča v emigraciji «poročamo dobrotnikom in prijateljem naše ustanove, da je v Gradcu v Avstriji 11. aprila t. 1. uimrl
univ, prof. dr. Ignacij Lenček
Bil je dolgoletni profesor slovenske teološke fakultete v Ljubljani jn v zdomstvu na fakuteti tudi namestnik dekana.
Hvaležno se ga spominjamo in ga tudi vam priporočamo v molitev.
Vodstvo Rozmanovega zavoda v Argentini
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena mamica, babica, sestra, teta in svakinja
Angela Nedeljkovič roj. Heinrihar
vdova po armijskem generalu
Na željo pokojnice ¡so se od nje za vedno poslovili v najožjem, družinskem krogu 27. marca na Žalah v Ljubljani.
Užaloščene rodbine: Nowalsky, Heinrhar, Nedeljkovič, Kos in drugo
sorodstvo.