lik 09/89 LJublJana Slevenii~ STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 9 Ljubljana, november 1989 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 353 Franc Perko Ekološka niša in gospodarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa The Ecologic Niche and the Economic Signi- ficance of the Spruce Tree in the Fir-Beech Natural Sites of the High Karst 380 Georg Sperber Gojenje gozdov kot varstvo narave? 392 Jani Bele Smrekovega semena bo dovolj 397 Iz domače ln tuje prakse 398 Vesna Tišler Terpeni v smrekovih iglicah 400 Strokovna srečanja 404 Iz tujega tiska 406 Pojasnilo k prispevku o MHE Zadnjlca 407 Naši nestorjl Naslovna stran: Marjan Močivnik: Greben Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marl zgornja višina lll 20 22 .26 28 30 32 G. V. 9/89 365 Če želimo doseči ustrezno visoke končne zaloge in visok prirastek, ni dopustno z redčenji zniževati števila dreves v 1 . in 2. socialnem položaju po 70. letu starosti, hkrati pa je vsaj za določeno obdobje po- trebno ohraniti kot rezervo in za proizvodnjo del dreves iz 3. socialnega položaja. V mlajših sestojih smreke je zato potrebno opraviti visoka redčenja, v poznejših obdo- bjih pa preiti vse bližje načelom nizkega redčenja, ko se iz sestaja odstranjujejo le osebki z majhnimi prirastki, ki jih tvorijo predvsem socialni položaji 4 in ·s ter delno 3, in pa vse drugače prizadeto drevje. 5.9. Zgornja višina in lesna proizvodna sposobnost rastišč O tesni zvezi med zgornjo višino in pro~ izvodnjo sposobnostjo rastišč nam pričajo številne sestojne tablice, ki imajo kot enega najpomembnejših vhodov za določitev bo- nitete rastišča višino določenega deleža najmočnejših dreves v sestoju pri določeni starosti. Tako je tudi Kotar (KOTAR 1980) za smrekove gozdove na naravnih rastiščih v Sloveniji ugotovil tesno zvezo med zgor- njo sestojno višino ter lesno proizvodnjo na danem rastišču (R 0.73). Podobno smo ugotavljali odvisnost med zgornjo višino in skupno lesno proizvodnjo tudi za smrekove sestoje na jelovo-bukovih rastiščih viso- kega krasa. Skupna proizvodnja do časa izvajanja analize na terenu, ki zajema poleg obstoječe zaloge še redčenja v zadnjih 50 letih (ki predstavljajo 81% vseh redčenj do te dobe), ima z zgornjo višino naslednjo povezavo: Skupna proizvodnja danes 178.467 42 + O. 716284 Hzg2 Korelacijski koeficient R O. 70 tudi v na- šem primeru kaže na tesno povezavo. Na drugi strani pa smo ugotavljali tudi pove- zavo celotne lesne proizvodnje do zrelosti sestaja in zgornje višine in ugotovili nasled- njo zvezo: Skupna proizvodnja do zrelosti = 83.135 + 0.93305 Hzg2 s korelacijskim koeficientom R = 0.73 Tudi za smrekove sestoje na jelovo-bu- kovih rastiščih velja torej visoka stopnja odvisnosti med zgornjo višino in skupno lesno proizvodnjo, kot je to ugotovila že vrsta avtorjev. 366 G. V. 9/89 Pri bonitiranju rastišč se v svetu v vse večji meri uporablja tako imenovana me- toda rastiščnih indeksov (site index). To so metode bonitiranja, ki temelje na zgornji višini sestaja. Vendar pa so raziskave v svetu in tudi pri nas pokazale, da so še vedno precejšnje razlike v celotni lesni proizvodnji lesa med sestoji, ki uspevajo na različnih rastiščih in imajo isti rastiščni in- deks, torej enako zgornjo višino pri isti starosti. Te razlike niso ravno velike, so pa kljub temu pomembne. Pri isti zgornji višini praviloma raste v gorskih gozdovih na enoti površine več dreves kot na nižinskih rasti- ščih istega bonitetnega razreda in zato je tudi celotna lesna proizvodnja znotraj istega višinskega razreda višja v gorskih gozdovih kot v nižinskih. Zaradi tega so prirastoslovci uvedli tako imenovano raven proizvodnosti. Lahko bi rekli, da je zgornja višina odsev 'navpičnih učinkov', raven proizvodnosti pa 'vodoravnih učinkov' rastišč. Kolikšni so ti 'vodoravni učinki' ali razlike med proizvod- nostnimi ravnimi, vidimo, če pri enaki zgor- nji višini primerjamo celotno lesno proizvod- njo različnih sestojev. Višja raven proizvod- nosti seveda daje tudi višje prirastka sesto- jev. Na naših ploskvah smo pričakovali tesno zvezo med tekočim prirastkom in lesno zalogo oziroma temeljnico, vendar so bili rezultati nepričakovani, z nizkimi korela- cijskimi koeficienti, ki so bili obenem še neznačilni. Ko pa smo za rastišča, ki imajo enako stare sestoje, izračunali Hart-Beckingov in· de ks razdalje med drevesi (KOT AR 1985), smo za ta rastišča dobili zvezo med indek- som razdalje med drevesi (S%) in tekočim prirastkom: S% 1 OO V 1 0000/N h N- število dreves 1., 2. in 3. socialnega razreda na 1 ha h - zgornja višina sestaja v m Za Abieti-Fagetum din. elymetosum: Tekoči prir. 0.51114- 0.01871 S2 R = 0.43 Za Abieti-Fagetum din. omphalodeto- sum: Tekoči prir. = 18.99767 - 0.02681 S2 R = 0.42 Smrekovi sestoji na rastišču A-F din. elymetosum imajo pri starosti po ploskvah 84-86 let S% 13.3079 - 16.0946, smrekovi sestoji na rastišču A-F din. omphalodeto- sum stari 80-83 let pa S% 15.2891 do 18.0528, kar potrjuje trditve, da imajo višje ležeči smrekovi sestoji (A-F din. elymeto- sum 1000 m nadmorske višine) večjo gostoto kot nižje ležeči smrekovi sestoji (A-F din. omphalodetosum - 650 m nad- morske višine), saj nižja vrednost S% po- meni večje, višja vrednost pa manjše število dreves na ha. 5.1 o. Primerjava lesno proizvodne s poM sobnosti smrekovih kultur in naravnih sestojev na jelovo-bukovih rastiščih Proučevali smo rast in razvoj smrekovitJ sestojev na jelovo-bukovih rastiščih, kjer sta jelka in bukev glavni graditeljici sesto- jev. Na rastišču A-F din. lycopodietosum bukev nadomešča smreka, na rastišču A-F din. clematidetosum je bukev prav tako zastopana v manjši meri, glavna graditeljica sestoja pa je jelka. Opraviti primerjavo rast- nosti med smreko ·;n jelko ter bukvijo na istih rastiščih pa sploh ni tako preprosta naloga. Primerjavo med smreko in bukvijo je možno opraviti dokaj zanesljivo, saj imamo danes vrsto bukovih sestojev v op- timalni fazi tako na rastišču A-F din. elyme- tosum kot na A-F din. omphalodetosum. Tu smo si poleg primerjav dejanskih podat- kov pomagali tudi s tablicami donosov, s tem da smo vhode poiskali preko zgornjih višin. Primerjave z jelko pa so veliko težav- nejše, saj danes praktično nimamo ohranje- nega sestoje jelke primerljive starosti, go- stote in vitalnosti in smo si zato pomagali s podatki iz gozdnogospodarskih načrtov, ki so bili izdelani v letih 1954-1964 in s podatki Tregubova {TREGUBOV 1957). Rezultate vseh možnih primerjav med proizvodno sposobnostjo jelke in smreke lahko strnemo v pričakovano ugotovitev, da je lesnoproizvodna -sposobnost jelke nekaj višja lmt pa smreke na istem rastišču. Seveda to velja le za vitalne jelove sestoje, medtem ko sedanji nevitalni, ki so na drugi strani tudi občutno starejši kot današnji smrekovi, po lesnoproizvodni sposobnosti občutno zaostajajo. Primerjavo med lesnoproizvodno spo- sobnostjo smreke in bukve smo opravili na osnovi primerjav podatkov iz naših ploskev za smreko in iz raziskovalnih ploskev (KO- TAR 1987) za rastišče Abieti-Fagetum din. omphalodetosum, ter s tablicami donosov z ustreznimi vhodi na osnovi zgornjih višin za rastišča Abieti-Fagetum din. omphalo~ detosum, Abieti-Fagetum din. elymetosum ln Abieti-Fagetum din. mercurialetosum. Za ugotovitev SI smo za smreko uporabili po 9 podatl>Še nikoli ni bilo o ekologiji toliko govora, kot danes in še nikoli nismo tako malo vedeli o tem, kaj manjka našim ne naravnim gozdovom. To je namreč postopna gozdno- gojitvena preobrazba k večji notranji stabil- nosti, torej naloga, ki se po svoji razsežnosti lahko primerja z nalogami gozdarskih pio- nirjev pred 150 do 200 leti« (MUDLER 1986). Tudi Seitschek, referent za gojenje gozdov pri bavarskem gozdarskem mi~ nistrstvu, ima vzgojo stabilnih gozdov za osrednjo nalogo pri gojenju, kajti katastrofe, kot so vetrolomi, snegolomi, napadi škodlji- vih žuželk jasno razkrivajo slabosti naših gozdov. Že več desetletij količina posprav- ljenega poškodovanega lesa po takih kata- strofah predstavlja četrtino vsega poseka na Bavarskem, v deželi Rheinland-Pfalz pa 30-40 %. Katastrofe pa so bile posebno pogoste v zadnjem desetletju. Izmed dreve- snih vrst je prizadeta posebno smreka, pa tudi bor. Listavci so se izkazali za mnogo bolj stabilne. Dežela Unterfranken, kjer je veliko listavcev, je mnogo manj prizadeta. Sedanje poškodbe zaradi onesnaženega zraka zaenkrat niso zahtevale kakšnih več­ jih posekov poškodovanega lesa (SEIT- SCHEK 1988). Pa vendar se tako rado zgodi, da »onesnaženemu« zraku oz. emi- sijam pripisujemo krivdo za vse, tako med drugim za slabo naravno pomlajevanje bu- kve, za vetrolome in snegolome. V našem hitro potekajočem času pozabljamo, da je bilo že nekdaj veliko škode in neuspehov v nemških gospodarjenih gozdovih (MOL- DER 1986). Seveda so sedanje škode zaradi onesna- ženega zraka smrtna nevarnost za gozdo- ve. So posledica naše civilizacije, ki je tako močno odvisna od tehnike. Toda samo družba in tehnični napredek lahko rešita gozdove pred to škodo. A ekološka nesta- bilnost naših nenaravnih gozdov je posle- dica dvestoletnega nenaravnega gospodar- jenja po metodi dobnih (starostnih) razre- dov gozda. Gozdarstvo mora to spremeniti. O VREDNOSTI STARIH GOZDOV ZA VARSTVO NARAVE Raznolikost živega sveta v starih gozdovih V zreli dobi gozda in na začetku t. i. faze razpadanja število rastlinskih in živalskih vrst doseže svoj vrhunec. To velja seveda za naravne gozdne življenjske združbe. Toda, če jih primerjamo s pragozdovi, pose- kama naravne gozdove že v prvi polovici njihove naravne življenjske dobe. Z gle- dišča varovanja biotipov in vrst bi si torej morali prizadevati, da bi čim več gozdov G. V. 9/89 381 doseglo čim višjo starost in da bi tudi faza staranja in pomlajevanja čim dlje trajala. Mlade razvojne stopnje enodobnega goz~ da, to so mladja, gošče, drogovnjaki, so življenjski prostor le majhnemu številu vrst. Vzemimo za primer domače vrste ptic. V stopetdesetletnem sestoju bukve in gradna z začenjajočim se pomlajevanjem v skupi~ nah so v Steigerwaldu na desetih hektarjih našli sedemnajst različnih gnezdečih vrst ptic. Poleg so na nekdanji golo~ečni površi- ni, porasli s petnajst let starim pionirskim gozdom trepetlike, breze in vrb,. našli le devet takih ptičjih vrst na desetih hektarjih. V naravnem gozdnem rezervatu na istem rastišču, kjer so rasla do 250 let stara bukova drevesa in kjer ni manjkalo umirajo~ čih in mrtvih dreves so našli na desetih hektarjih 24 ptičjih vrst. če se število vrst s starostjo gozda pove- čuje, se gostota naseljenosti po številu gnezdečih parov s starostjo gozda le malo spremeni. V omenjenem primeru imamo v starem sestoju šest gnezdečih parov na hektar, na nekdanji goli površini s pionir~ skim sestojem 5,3 in v naravnem rezervatu 6,3 para na hektar. Opazovanje ptic je razmeroma preprosto. Ptice so zelo primerne kot kazalec števila vrst v določenem življenjskem prostoru. Mladi gozdovi so prostor za ptice, ki gne~ zdijo na tleh, kot je npr. drevesna cipa, ali so prebivalci grmišč, npr. črnoglavka, vrtna penica, siva pevka. Navadno imamo pri tem opraviti z vrstami, ki jih najdemo tako rekoč povsod in ki niso ogrožene. Najmanj ugodna razvojna stopnja gozda za ptice, . tako po številu vrst kot po gostoti naseljeno~ sti sploh, so drogovnjaki. Prebivalci drevesnih krošenj, kot je kra- gulj, sršenar, kanja in prebivalci debel, kot so različne vrste žoln, in uporabniki dreves- nih duplin, kot so duplar, koconogi čuk, sinice, muharji, potrebujejo stare gozdne sestoje. Čim večja je ptičja vrsta, tem večja drevesa praviloma potrebuje. Tako se veliki detel in uporabniki njegovih duplin, kot so velika sinica in črnoglavi muhar zadovoljijo že s šestdesetletnimi gozdnimi sestoji. Za črno žalno in stanovalce duplin, ki pridejo za njo, kot so duplar, lesna sova in koco nogi čuk itn. so zanimivi šele nad. sto let stari sestoji. 382 G. V. 9/89 Samo v starih gozdovih so ohranjene vrste iz ))rdeče listecc ogroženih vrst Vrste, katerih obstoj je ogrožen ali ki celo izumirajo, uvrščamo na t. i. »rdeče liste«. Od 219 gnezdečih ptičjih vrst, kolikor jih v Zvezni republiki Nemčiji redno najdemo, jih 86 spada med »ogrožene« in ••izumirajo- če". 24 vrst na tej rdeči listi potrebuje gozd za svoj obstoj. V narodnem parku Bavarski gozd je lepo ponazorjen pomen starosti gozdnega sestaja za ohranitev ogroženih vrst. V gozdnem mladju in goščah sploh ne najdemo ogroženih ptičjih vrst. v drogovnja- kih gnezdi zelo ogrožena vrsta- skobec- a obilne možnosti gnezdenja v drogovnjakih očitno ne zmanjšujejo njegove ogroženosti. V debeljakih naletimo že na osem vrst z rdeče liste; v gospodarskih gozdovih, kjer ne sekajo, je do enajst, v pragozdu podob- nih ostankih starih mešanih gorskih gozdov pa do štirinajst ogroženih vrst. Prekomerna razmnožitev miši in parkljaste divjadi v mladih gozdovih V pragozdovih naših zemljepis.nih širin močno prevladuje stopnja zrelosti, na mlade razvojne stopnje 9ozda naletimo le na majhnih površinah. Se najbolj so tem pragozdovom podobni prebiralni gozdovi z visoko lesno zalogo. V naših sedanjih go- spodarskih gozdovih je delež mladij, gošč in drogovnjakov nenaravna velik. Zato ni čudno, da živalske vrste starih gozdov ne- varno nazadujejo, pa naj bodo to gozdne kure, divji petelin in gozdni jereb ali redke vrste žoln, kot je srednji detel, tropski detel ali pa duplar, mali sko~ik in ko~~nogi čuk .. Zivalske vrste mladrh razVOJnih stopenJ gozda pa se tako lahko prekomerno raz- množijo. Velike težave povzroča občasna prenamnožitev gozdnih miši, kot so gozdna krtica, poljska in gozdna miš. Prav tako je problem mladih gozdov in problem našega stoletja sploh prenarnnožitev srnjadi in jele- njadi. Iz severne Amerike poznamo prime- re, ko so posekali pragozdove duglazije in tuje (Thuja sp.), v mladih sekundarnih go- zdovih pa se je v nekaj številčnost črnore­ pega jelena tudi do dvajsetkrat povečala. Pomen starosti gozda za ohranjanje ži- valskih vrst je večji od pomena mešanosti drevesnih vrst. Tako je star borov nasad ali celo stara smrekova monokultura za ohra- njanje živalskih vrst pomembnejša od mla- dega mešanega gozda z vsemi rastišču primernimi drevesnimi vrstami listavcev. če stare drevesne nasade posadimo s primer- nimi vrstami listavcev in jih nato polagoma presvetlimo in pospravljamo, ohranjamo trenutno prednost starih drevesnih nasadov in hkrati zasnavljamo bolj stabilne in zdrave mešane gozdove, ki bodo kasneje veliko pripomogli k ohranjanju ogroženih vrst. Pri primerljivi starosti imajo seveda se- stoji domačih in rastišču primernih dreves- nih vrst več živalskih in rastlinskih vrst kot sestoji rastišču neprimernih vrst ali celo eksotičnih iglavcev. Stari obvodni logi, gor- ski mešani gozdovi, bukovo-hrastovi go- zdovi, srednji gozdovi z veliko nadstojnih dreves so pri varovanju biotopov in vrst v gozdovih najbolj pomembni. Raznolikost življenja v mrtvem Jesu V prezrelih naravnih gozdovih - na stop- nji razpadanja -je veliko bolehnih, umirajo- čih in mrtvih dreves. Prav pomanjkanje odmrlega lesa ustvarja razliko med starimi sonaravnimi gospodarskimi gozdovi in med pragozdom. Razpadajoči les je življenjski prostor za celo množico gliv, hroščev {polo- vica vseh vrst hroščev je sploh navezana na mrtev les), lesnih os, mravelj itn. ln te žuželčje vrste so hrana žolnam, sinicam in brglezom. Bolni in gnili les dajeta v duplih živečim živalim zavetje in gnezdišče. Zolne, ki so specialisti za obdelavo lesa, si tu naredijo votline za gnezdenje in prenočevanje. Po- samezne ptičje vrste se pozneje vselijo vanje in so odvisne od njih. Prostorne votline črne žalne naselijo prebivalci votlin kot so duplar, lesna sova, koconogi čuk, kavka in nekdaj tudi zlatovranka, ki je medtem izumrla. Tudi majhne vrste: brglez, pogorelček (rdečerepka), črnoglavi muhar in belovrati muhar, velika sinica, plava sini- ca, netopirji jih uporabljajo za poletna gnez- dišče. Hudournik lahko v njih celo prezimi. Sršeni in čebele gradijo v njih velika satovja. Brezupen položaj nemškega varstva narave L. 1986 je bilo v Zvezni republiki Nemčiji 2380 področij zavarovane narave s skupno površino 280.000 ha, to je 1,1 % skupne površine. K temu moramo prišteti tri na- rodne parke s 35.000 ha ali O, 1 % skupne površine. Varovanje gozdnih ekosistemov je pri tem daleč najpomembnejši cilj teh območij! Toda samo 80.000 ha površine območij zavarovane narave in 10.000 ha površine narodnih parkov uživa polno var- stvo narave, tam so prenehali kmetijsko in gozdarsko izrabljati tla, prenehali z lavam in ribolovom. Torej le 0,3 do OA% državne površine uživa polno varstvo narave {ERZ 1987). V zadnjih letih se je. število območij z zavarovano naravo opazno povečalo -leta 1961 jih je bilo samo 738- toda povprečna zavarovana površina je vedno manjša in ta območja so tako bolj občutljiva za moteče vplive. Leta 1936 je bilo 98 takih območij s povprečno 1044 ha površine, leta 1961 jih je bilo 738 s povprečno 233 ha in leta 1986 2380 s povprečno 125 ha površine. Ob pregledu 514 zavarovanih območij so ugotovili, da je v treh četrtinah primerov narava slabo ohranjena ali celo »uničena<< (HAMANN IN PRETSGHER 1985). Po izsledkih kartiranja so na 4 do 8% površine Zvezne republike Nemčije biotopi, ki so posebej vredni zaščite in ki bi si z vidika varstva narave zaslužili polno zašči~ to. Ob teh žalostnih razmerah varstva nara- ve, ki jih spremlja dramatična izguba rastlin- skih in živalskih vrst, je razumljivo, da si uradno in organizirano varstvo narave želi novih popolnoma zavarovanih površin predvsem gozdnih. Meje za polno vastvo narave Varstvo narave si mora prizadevati, da učinkovito zavaruje do sedaj izločena zava- rovana območja pred izrabo, npr. gozdnim gospodarjenjem, lovom, rekreacijo. Prav tako bi bilo več kot potrebno, da bi imeli še en narodni park, v katerem bi zavarovali najpomembnejši naravni ekosistem naših zemljepisnih širin, to je bukov gozd. Pa vendar so možnosti za nove rezervata s polnim varstvom narave ozko omejene. Tudi če bi dosegli ideal varstvenikov nara- ve, to je polno varstvo na 4 do 8% površine vse države, kjer imamo varovanja vredne biotope, bi ti otočki pomenili hudo malo v morju »urejeno gospodarjenih« agrarnih G. V. 9/89 383 step in drevesnih nasadov, zato ne bi mogli rešiti ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Nemška dežela je pregosto naseljena. Že stoletja gozdove intenzivno izrabljamo in smo jih tako temeljito spremenili. Zvezna republika Nemčija lahko v svojih gozdovih zadovolji le dobro polovico potreb po lesu, preostalo polovico mora uvažati. Če zmanjšamo lastno preskrbo z lesom zaradi velikopoteznega polnega varstva na- rave, potem bi bilo treba še več lesa uvaža- ti, kar bi še bolj prizadelo gozdove v deželah v razvoju. Tam na.rnreč drugače kot pri nas gozd v glavnem še vedno brezobzirno izko- riščajo. Izrabi gozda sledi krčitev in naseli- tev domačinov, vse to pa pomeni uničeva­ nje gozda na velikih površinah ter naglo propadanje gozdnih tal, kot nam to pona- zarja grozljiva usoda tropskih deževnih goz- dov. V našem zmernem pod neb ju so posebno dobre razmere za okolju primerno in nara- vovarstveno usmerjeno gozdarstvo. Z nemškimi gozdovi že dvesto let gospo- darimo po načelu trajnosti, torej ne sekamo več lesa, kot ga prirašča. Ze takoj na začetku sodobnega gozdarstva naletimo na zamisel o trajni izrabi gozda. Do·teh spoznanj smo prišli po več stolet- jih bolečlh izkušenj pri zlorabah naših goz- dov. ln to je najpomembnejše spoznanje, ki ga lahko na podlagi naših dolgotrajnih izkušenj pri uničevanju naravnega okolja posredujemo ))razvijajočim« se narodom. Tu bi lahko začeli plačevati odškodnino, ki jo najrazvitejše države dolgujejo tistim, ki so jih izkoristile. Naša naloga je, da člove­ štvu pokažemo poti, po katerih naj bi goz- dove v skladu z naravo trajno izrabljali, ne da bi pri tem uničevali tla, rastlinski in živalski svet. Trajno gospodarjenje z gozdo- vi, kot se je uveljavilo v Nemčiji, nam odpira veliko možnosti za tako naravovarstveno gospodarjenje. V primerjavi s kmetijstvom in lesnimi plantažami v primorskih deželah pri tem ni treba dodajati veliko energije. Obdelava tal, gnojenje, uporaba pesticidov so le izjema. Z umetno selekcijo pridobljeno seme in sadike so malo pomembni. Že najmanj sto let poznamo načine sonarav- nega gospodarjenja, ki se lahko izognejo pogubnosti dobnih starostnih razredov in golosekov. S temi spoznanji lahko gozdove 384 G. V. 9/89 ohranimo in jih obnovimo, tako kot ustreza hotenjem gozdnih posestnikov in splošnim koristim. Naravovarstveno gozdarstvo na vseh površinah je za ohranitev biotopov in vrst koristnejša kot nekaj otočkov ohranje- nih biotopov v morju ,,urejenega gospodar- jenja« v propadajoči krajini. Nekaj podobnega poskušajo že v kmetij- stvu. Urejeno varstvo narave ne zahteva opustitve velikih površin manj donosnih kmetijskih zemljišč, ampak si prizadeva, da bi na njih gospodarila družinske kmetije po ekoloških načelih in okolju primerno. Sedaj od varstva narave pričakujemo, da bo v gozdu spoznalo možnosti sonarav- nega gospodarjenja, jih podprlo in uzakoni- lo. Drugače kot v kmetijstvu gozdarstvo že dolgo pozna sonaravne načine gospodarje- nja in jih je v praksi že dobro preskusilo. Z znanstvenimi raziskovanji je potrjena nji- hova gospodarska prednost. Prirastoslovna raziskovanja kažejo, da je donosnost v sonaravnem gozdu večja kot v enodobnem. Stabilnost sonaravnih oblik gozda je pre- pričljivo prestaJa svojo preizkušnjo v vihar- jih, snegolomih in v letih s katastrofalnimi napadi škodljivcev. že dolgo znan gozdarski načrt: Gozd kot varstvo narave 14. decembra 1928 je imel svetnik dr. Rebel, referent za gojenje gozdov, urejanje gozdov in varstvo narave pri bavarski vladi, zelo pomembno predavanje za bavarsko zvezo za varstvo narave (prvi predsednik te zveze je bil gozdarski botanik profesor von Tubeuf). Pri tem je rekel: ,,Ne varstvo narave v gozdu, ampak raje gozd kot var- stvo narave. Pri tem predpostavljam, da gozd ne sme biti umetna tvorba, ampak mora biti ne glede na svojo gospodarsko namembnost nekaj naravnega, imeti mora nekaj prvobitnega, v njem morata vladati raznolikost in spreminjanje ... «. ))Zgradba gozda naj bo mešana, razno- dobna, raznolika, od tal do vrhov krošenj primerno gosto izpolnjena, pri tem naj bosta izraba in obnavljanje gozda stalna, malopo- vršinska, v pasovih ali šopih, čim bolj pod zastorom starih dreves in z naravno nase- menitvijo. « ))Naš gozd ne prenese uniformiranosti: raznolik, bogat z vrstami in oblikami naj ostane ali postane. Nekaj divjini podobnega mora biti tudi v gospodarskem gozdu, sicer se njegova narava zaduši v izumetničeno­ sti.« Gospodarjenje z gozdovi nam je dolžno zagotoviti lepoto in varstvo narave ter kra- jine. Kar naj bi bilo gospodarsko, mora biti predvsem sonaravne. .,Goloseki in pogozdovanja na velikih površinah so v iglastem gozdu velika napa- ka, v listnatem pa gozdnogojitveni smrtni greh .. ·'' ,,če je gojenje gozdov gojenje na visoki ravni, je to že varstvo narave.« ln če je tako, potem velja tudi: ••Gozd ne potrebuje olepševalnega društva in načel­ nika varstva narave ... « Toda Rebel je bil naklonjen tudi varstvu narave v ožjem smislu, to je polnemu var- stvu narave v rezervatih: )}Odkar imam čast, da sem referent za varstvo narave, je uprava državnih gozdov dala že neka.i po- bud in je tudi sama veliko gozdnih področij razglasila za rezervate. Ti so veliki in majh- ni, z različnimi stopnjami zaščite - od ome- jitev izrabe pa do popolne prepustitve na- ravnemu razvoju.« Pri tem Rebel razlikuje: a) velika pogojna območja zavarovane narave, kot so Berchtesgaden, Karwendel, b) velike ljudske naravne parke srednje velikosti z velikim obiskom in c) majhne posebne rezervate, ki so na- menjeni predvsem za znanost in umetnost in kjer je obisk omejen. Manjka nam še velik narodni park, kot ga ima Švica, kjer ni slišati udarcev sekire, zamahov kose, strelov iz lovske puške in kjer ni pašne živine. Tako je Re bel že naštel današnje katego- rije zavarovanosti in namembnosti. Državni zakon o varovanju narave iz l. 1935 je pripomogel k temu, da so bili doseženi nekateri cilji, predvsem ustanovitev velikih območij zavarovane narave in razglasitev naravnih spomenikov. Šele v novejšem času so bili urejeni Reblovi »ljudski parki«, zavarovani njegovi »majhni posebni rezer- vati•c v obliki naravnih gozdnih rezervatov in nazadnje je bil kljub znatnemu odporu bavarske uprave državnih gozdov l. 1970 ustanovljen narodni park Bavarski gozd. Gozdarji Rebla še danes visoko cenijo kot gozdnogojitvenega klasika, vendar se njegovo naravovarstveno gojenje gozdov v praksi ni dovolj uveljavilo. V najboljšem primeru se je uresničilo na nekaj odstotkih gozdne površine, sicer pa smo morali med- tem doživeti huda nazadovanja - tja do golosečnega gospodarstva in nekulture iglastih nasadov, kar je že Rebel imel za davno preživelo. Stanje gozda se je med- tem, ne glede na umiranje gozda zaradi onesnaženega zraka, gotovo poslabšalo: naravne oblike gozda, kot so mešani gorski gozdovi bukve, jelke in smreke ter gozdovi bukve in hrasta, so na velikih površinah degradirane v nasade iglavcev. Srednji gozdovi z njihovim bogastvom redkih dre- vesnih vrst so se z državnimi subvencijami spremenili v iglaste umetne nasade. Zadnje ostanke obvodnih logov so izkrčili za koru- zne njive ali pa jih prekrili z naselji in cestami. Golosek je še vedno prevladujoč način pomlajevanja nemških gozdov. Gozdarsko naravovarstveno misel svet- nika Rebla je natačneje določil gozdar in kasnejši profesor von Vietinghoff-Riesch v svojem delu Gozdarsko oblikovanje krajine, ki je izšlo l. 1940. V njem razkriva pomen takrat še zelo razširjenih močvirij in barij za vodno gospo- darstvo, rastline in živali, pomen resišč z brinjem ter pustih površin. Pri njihovem kultiviranju priporoča zmernqst. Svari pred možnostjo, da bi nemška gozdnata krajina v vnašanjem eksotičnih vrst in naseljeva- njem tujih živalskih vrst nazadovala ))v ponesrečeno mešanico arboretuma in ži- valskega vrta«. Visoko ceni vrednost starih dreves, ki so jih nekdaj pogosteje zaščitili kot ))naravne spomenike«. (Pojem ))naravni spomenik« je l. 1819 prvi uporabil Aleksan- der von Humboldt.· Gozdar Gottlieb Konig je l. 1849 zahteval: )) Redka, posebno velika in mogočna drevesa in sestoje moramo ohranjati, kolikor se da ... če enkrat do konca uničimo mogočne ostanke pradavni- ne, ne bo ostalo ničesar, kar bi v prihodnosti lahko opozarjala na zvesto upoštevanje večnih naravnih zakonov). Toda von Vietinghoff-Riesch je pozornost namenil predvsem naravovarstvenemu rav- nanju z gospodarskim gozdom: »V zamisli o trajnem gozdu je utemeljena zahteva po sonaravnem gospodarjenju z gozdom in po sonaravnih oblikah gozda. Tako ravnanje z G. V. 9/89 385 gozdom se v mnogih primerih ujema z načeli nege krajine. cc "Bolj kakor druge oblike gozda kaže prebiralni gozd tudi bo- gastvo in uravnoteženost živalskih življenj- skih združb ... cc Von Vietinghoff-Riesch se je zavedal, kal•femelšla- gac<, da bi v praksi uveljavil svojo zamisel o šopasto in skupinsko mešanem enodob- nem gozdu. V bavarskih državnih gozdovih so metodo uvedli kot obvezni gozdnogojit- veni postopek, vendar so bili uspehi zelo skromni. Pozneje so izumili celo množico gozdno- gojitvenih postopkov, ki so izhajali iz Gayer- jeve zamisli in so se hoteli izogniti slabim stranem t. i. ))femelšlaga((. Začelo se je s ••senčna robno sečnjo, ki jo je izumil goz- darski znanstvenik in poznejši direktor wur- ttemberške uprave Christoph Wagner, na- daljevalo pa do robnega >~femelšlagac< in kombiniranega postopka, ki je še danes v rabi v bavarskih državnih gozdovih. Vendar so bili vsi ti ••sonaravni(( nac1n1 obnavljanja gozda le različice pri reševanju l)trajni gozd(( Čisto drugače si je Gayerjeve zamisli razlagal Alfred Moller, profesor za gojenje gozdov na gozdarski akademiji v Eberswal- du. Njegova "zamisel o trajnem gozdu« se opira na Gayerjeve misli - kot v tehle navedkih: »IZ narave gozda moramo spo- znati zahtevo in zakonitost stalnosti in stroge kontinuitete.« ))V harmoniji vseh v gozdu delujočih sil je skrivnost produkcije.u Drugače kot pri vseh dosedanjih gozdnogo- jitvenih postopkih, ki so se ukvarjali pred- vsem s pomlajevanjem gozda, Moller močno poudarja nego gozda. Zahteva •>go- spodarjenje z visokimi lesnimi zalogami in prirastki«. ••Trajni gozd sploh ne pozna pojma pomlajevanje« (MOLLER 1922). Moller je postavljal naslednje zahteve, ki jih je povzel iz načina gospodarjenja gozdnega posestnika von Kalitscha v Barenthorna: - ravnotežje vseh sestavnih delov goz- da, - zdravje in aktivnost tal, mešanost gozda, - raznodobnost, - lesna zaloga, ki vedno in povsod us- treza zahtevam po vrednostni proizvodnji (obstajati morajo drevesa, ki prevzemajo vlogo posekanih dreves). Zaradi Mollerja je postal gozd v Baren- thornu znan po vsem svetu. Gibanje za trajni gozdi ki se je začelo z Mollerjem, se je kasneje moralo razvijati brez njega, saj je ta kmalu umrl. Zamisel o trajnem gozdu je v dvajsetih in tridesetih letih povzročila velike spore v strokovni literaturi. Mollerjevi posnemovalci pojma niso znali jasno določiti. Krutzsch in Week (1935) sta namesto obrabljenega izraza »trajni gozd« (Dauerwald) uporabila G. V. 9/89 387 oznako >>sonaravni gospodarski gozda (na- turgemasser Wirtschaftswald). »Sonaravne(( rešitve problema Očitno grobo nasprotje med slabim sta- njem naših godzov in med visokimi pričako­ vanji družbe sili državne gozdne uprave k ukrepanju. Že več let si na splošno spet prizade- vamo za sonaravnost. Najpomembnejše merilo je pri tem delež drevesnih vrst iz ustrezne naravne gozdne združbe, kar v glavnem pomeni večji delež listavcev (BURSCHEL 1987, WEIDENBACH 1984, EDER 1986, SEITSCHEK 1988). Več listavcev v mešanih sestojih, po možnosti naj se ti naravno pomlajujejo (višje obhodnje) take cilje varstvo narave gotovo z veseljem pozdravlja. Toda v ZR Nemčiji še ni odločilnega preobrata k sona- ravnejšim oblikam gozda, za kar si prizade- vamo že od Gayerjevih časov in ki naj bi segale tja do >•trajnega gozda« in prebira- nja. »Strah zbujajoče je, da Gay er za večino gozdarjev očitno sploh nikoli ni živel. Posta- vili so mu sicer spomenik iz kamna in brona, toda njegovih zamisli in teorij niso razvijali in uvajali v prakso. Gozda niso rešili prisilnega jopiča - pospravljanje go- zda ob koncu obhodnje kar duši naravne proizvodne moči v gospodarskem gozdu. Tega edinega dostojnega spomenika Gayerju niso postavili(( je l. 1937 ugotavljal Ammon, znameniti švicarski izvedenec za prebiralni gozd. Torej do preobrata ni prišlo. Vrnitev k sonaravnejšim gozdovom, kot je npr. prebi- ral ni gozd, se ni posrečila. Danes »sonarav- ni cc smeri ustreza Gayerjeva predstava o mešanem gozdu, ki je seveda izpopolnjena z novimi spoznanji o rastiščih in zanje primernih drevesnih vrstah. Pri tem si po- magajo, kolikor si pač morejo, s sonaravnim načinom pomlajevanja - z robno ali za- storno sečnjo. Toda pri tem se krčevito držijo domnevno nepogrešUive dediščine velikih gozdarskih časov preteklih stoletij, kot je načelo enodobnosti in dobnih razre- dov, obhode nj in vsega, kar spada zraven. Po preteku obhodnje sestoj bolj ali manj hitro pospravijo, pri tem pa radi še pohitijo. 388 G. V. 9189 Drevesa, ki so jih izdolble žalne, kot kazalec za sodobno trajnost gospodarjenja? Enodobni gozd je že od vsega začetka urejen tako, da zagotavlja trajnost donosov. Toda danes je načelo trajnosti mnogo širše, tako da obsega trajnost, stalnost in enako- mernost družbenih, gospodarskih, krajin- skih in drugih koristi gozda (SEITSCHEK 1988). Tem zahtevam enodobni gozd ne more več popolnoma ustrezati. Tako načrti vlog gozda za gozdove s posebnim name- nom, kot so gozdovi za zaščito proti plazo- vom ali močno obiskani rekreacijski gozdo- vi, najraje predpisujejo raznodobne, po možnosti prebiralne strukture, ki naj bi vo- dile k t. i. trajnem gozdu. Tudi varstvo narave zaradi nege biotopov in ohranitve vrst podpira trajni gozd. Naj spet navedem primer za gozd značilne črne žalne: ta za izdal avo svojih velikih duplin za gnezdenje potrebuje bukve, stare najmanj sto let. V enodobnem gozdu vsi sestoji, stari manj kot sto let, ne pridejo v poštev kot biotop za žalno. Če bukove sestoje posekama pri 120 ali 140 letih njihove starosti, je za gnezdenje žalne in številnih vrst, ki uporabljajo žolnino duplo. neprimernih 5/6 oziroma 5/7 vseh enodob- nih bukovih sestoj ev! Po zaslugi varstva narave se je v držav- nih gozdovih dežele Hessen uveljavil )>pro- gram otokov starega gozdau, ki je zelo nezadovoljiva rešitev. Nekaj neznatnih oto- kov starega gozda v morju za rejo jelenov primernih enodobnih gozdov je le nekakšno popuščanje gozdarski nesposobnosti, ki varstva narave ne zmore vključiti v svoje delo. V prebiralnem oziroma trajnem gozdu je vsa gozdna površina hkrati tudi biotop za črno žalno. Gozdarstvo v skladu z naravo Drugače kot v Nemčiji so Gayerjeve za- misli medtem temeljito in ,,sonaravne(( spremenile podobo gozda v dveh evropskih deželah. Švica je po zakonski prepovedi golosekov zaradi okrepitve varovalnih goz- dov 1876 navdušeno sprejela Gayerjeve zamisli. Tam so razvili t. i. švicarski >>femel- šlag«, poleg tega je velikopotezno zaživela zamisel o prebiralnem gozdu. Arnold En- gler, profesor za gojenje gozdov v Zurichu, je prepričano in učinkovito zagovarjal Gayerjeve ideje in je v 26 letih dela na univerzi celo generacijo švicarskih gozdar- jev pridobil in navdušil za sonaravno gospo- darstvo. Biolley je s svojo kontrolno metodo (1920) zavrnil kritike, ki prebiralnemu go- spodarstvu očitajo, da ne omogoča urejene izrabe gozda in da pomeni nevarnost za trajnost gospodarjenja. Profesor Hans Lei- bundgut, najpomembnejši švicarski učitelj gojenja gozdov, meni, da lahko s postopki prebiralnega in skupinsko-postopnega go- spodarstva vse srednjeevropske gozdove napravimo bolj naravne. Drugi primer, ki danes vzbuja občudova­ nje daleč po svetu, je gospodarjenje v skladu z naravo v jugoslovanski republiki SlovenijL Tu je bil po vojni golosek kot način gospodarjenja z gozdom z zakonom prepovedan. Podobno kot v Švici je nadalj- nji razvoj oblikovala izstopajoča osebnost: profesor Dušan Mlinšek, ki na univerzi v Ljubljani že več kot 25 let gozdarskemu naraščaju posreduje načela sonaravnega gospodarjenja. Vožnja čez Korensko sedlo že laiku po- kaže očitno razliko med enodobnimi dre- vesnimi nasadi in med trajnim gozdom, gospodarjenim po prebiral nem načinu: na avstrijski strani vidimo surove goloseke od dna doline do gozdne meje, enodobne kulture in v glavnem smreko. Na drugi strani državne meje: sklenjena gozdna ode- ja, stari gozdovi z mogočnimi drevesi vseh rastišču primernih vrst, visoke lesne zaloge, pomlajevanje, ki se polagoma pojavlja pod zaščito starih sestojev in v katerem so dovolj dobro zastopane vse domače dreve- sne vrste. V ZR Nemčiji najdemo le nekaj majhnih ostankov gozdnih površin, na katerih se je obdržalo izročilo prebiranja. To so pred- vsem kmečki gozdovi na robu Alp, v Schwarzwaldu in v Bavarskem gozdu. Ven- dar imamo med gozdnimi posestniki skupi- no, ki si dosledno prizadeva za ohranitev Gayerjeve in Mollerjeve dediščine in za uveljavitev sonaravne oblike gozda in na- čela prebiranja. Delovna skupnost Sonaravno gozdarstvo Kljub nesrečnemu razvoju v tridesetih in štiridesetih letih Mollerjeva očarajoča misel ni mrtva. L. 1950 je 21 uglednih gozdarskih znanstvenikov in praktikov ustanovilo de- lovno skupnost Sonaravno gozdarstvo. Skupnost je bila ustanovljena zaradi skrbi, da bi bila zaradi izvedenih pogozdo- valnih del na golosekih, ki so nastali kot posledica vojne, oslabljena nega ostalega gozda. Takrat je bilo namreč 5% vse goz- dne površine v ZR Nemčiji posekana na golo. Razglas ob ustanovitvi te skupnosti te- melji na naslednjih predpostavkah: - gozd moramo razumeti predvsem z biološkega vidika, šele nato s tehničnega, - odločno zavračanje gozda dobnih sta- rostnih razredoV. - vrnitev k pragozdu ni možna, - okoljetvorne koristi gozda in vidiki nege krajine presegajo ozke gospodarske vidike, - trajnost donosov lesa ne moremo več zagotavljati z nadzorom površin, ampak s preverjanjem lesne zaloge in prirastka, - ta načela je treba uresničiti v zglednih gozdnih obratih. Ta razglas je ob ustanovitvi sprožil iz- redno hudo polemiko v gozdarski literaturi. Večina državnih gozdnih uprav je sana- ravno miselnost odločno odklanjala. Utrujeni od brezplodnih razpravljanj so se člani skupine umaknili v svoje gozdove in tam z vzornimi gozdnimi obrati nemoteno uresničevali in razvijali svoje zamisli. Na vsakoletnih delovnih sestankih so izsledke praktičnega dela kritično preverjali in govo- rili o nadaljnjem razvoju. Na pomen sonaravnega gospodarjenja kot sodobnega in odgovornega načina rav- nanja z gozdom je postalo pozorno ekolo- ško gibanje. L. 1976 so ob veliki prireditvi v Lohru na Maini sklenili novo zvezo med »sonaravnimi« - Naravovarstveno zvezo Bavarske, skupino Ekologija in Skupnostjo za varovanje nemškega gozda. Od takrat so vse pogostejše pobude zvez za varstvo narave - iz publicističnega in političnega prostora - naj bi sonaravno mise.lnost uve- ljavili v gozdovih v javni lastnini. Gozdarska mladina ima sonaravne gozdne obrate za zgled pri njihovem prihodnjem poklicnem delu. Profesorja za gojenje gozdov, Burschel in Huss (1987), ugotavljala: »Čeprav se je G. V. 9/89 389 sonaravno gospodarjenje uveljavilo le na neznatnem delu gozdarske površine, je njegov pomen zelo velik.c< Delovno skupnost Sonaravno gozdarstvo je bila vedno naklonjena idejam in organiza- ciji varstva narave. Bavarska deželna skup- nost je varstvo biotopov in vrst sprejemala med svoje naloge celo s statutom. Kaj nas odvrača od sonaravnejšega gojen ja gozdov? Kaj danes odvrača uprave naših javnih gozdov, da bi prišle do podobnih ugotovitev kot pristaši sonaravnosti? Gayerjeve zami- sli so znane že sto let in medtem smo dobili dovolj izkušenj z raznimi napakami in stran- potmi. Nikoli ni bil čas za gozdnogojitveni preobrat tako ugoden, kot danes. Družba si želi zdravih, stabilnih in mešanih večna~ menskih gozdov in naši gozdni zakoni to celo predpisujejo. To je popolna novost, kajti če je v Gayerjevih časih državljan iskal v gozdu del. steljo, gozdno pašo, zemljišče za poselitev ali pa vsaj gobe in jagode, se je država zanimala predvsem za denarne dohodke. V današnjem času ekološkega vprašanja bi moralo uspeti tisto, kar je bilo v Gayerjevem času socialnega vprašanja uto pija. Tudi tehnični predpogoji so danes boljši kot kdajkoli: nikoli prej gozdovi niso bili tako odprti s cestami, vlakami raznih vrst, žičnimi linijami. Še nikoli ni bila tehnika podiranja in spravila tako visoko razvita. Za danes je samo po sebi umevno, da lastnik sam spravlja les iz gozda, toda v Gayerjevih časih so to počeli lesni trgovci. Tudi gozdni delavci so tako dobro izobraženi, opremlje- ni, plačani in socialno zavarovani kot še nikoli. Ena izmed objektivnih ovir je dramatično poslabšan kadrovski položaj gozdnih uprav. Dunajski profesor gojenja gozdov Hannes Mayer (1980) za skupinsko-postopno go- spodarjenje postavlja naslednje kadrovske zahteve: akademsko izobraženi gozdar na 1 000 do 2000 ha gozda, gozdarski tehnik na 300 do SOO ha gozda. Po reformah v začetku sedemdesetih let nobena državna gozdna uprava v ZR Nemčiji ne ustreza tem zahtevam. ))Gozdarska znanost je predvsem gojenje gozdov in gojenje goz- dov zahteva veliko ročnega d.ela v posa- 390 G. V. 9/89 meznih sestojih. Trenutno ni tako pomem- bno, da imamo več znanosti, ampak da lahko opravimo več ročnega dela,<' je dobro označil položaj munchenski profesor goje- nja gozdov Peter Burschel (1987). Gojitev divjadi onemogoča gojenje gozdov Glavna ovira za napredek gozdnogojitve- nih prizadevanj je bil v tem stoletju in je še vedno lov. Ko so razpravljali o trajnem gozdu in je ravno dve leti že veljal usodni rajhovski lovski zakon, je gozdarski profe- sor Konrad Rubner (1936) zapisal: ))Najbolj boleč izmed vseh problemov je problem škode zaradi divjadi . . . Srnjad in jelenjad tako pustošila naše kulturne gozdove z objedanjem, drgnjenjem in lupljenjem, da si marsikje resno zastavljamo vprašanje, ali je gospodarjenje z gozdom sploh še mogoče. V današnjih razmerah v revirjih s preštevilno divjadjo ta najbolj ogroža razvoj gozda k večjim lesnim zalogam in pomlaja- vanju na majhnih površinah.« Do danes se ni nič spremenilo, le parklja- ste divjadi in škode, ki jo ta povzroča je več kot v vzvišenih lovskih časih tretjega rajha. Toda nekaj se je le spremenilo: danes je širša javnost bolje seznanjena s problema- tiko. Umiranje gozdov zaradi onesnaže- nega zraka je usmerilo pogled tudi k umira- nju gozdov zaradi objedanja divjadi. Lov je v defenzivi. Gozdarji so pred veliko odločitvijo ali naj se pridružijo naravovarstvenim skupinam družb in se tako zavzemajo tudi za gozd in za svojo poklicno dolžnost ali pa naj v zgrešeni zgodovinski povezanosti z večno včerajšnjimi lovskimi organizacijami še na- prej sklepajo kompromise, ki so bili vedno v škodo gozda. Ta odločitev veliko zahteva od gozdarjev, kajti današnja lovska in lov- skogojitvena ideologija, zaradi katere gozd toliko trpi, je v bistvu gozdarska ideologija prejšnjega stoletja. Od takega ))izročila(< gozd ne more imeti prav nobene koristi več. Vedno nujnejši postaja duhovno-moralni preobrat. že stoletja vladajo v naših gozdovih ne- znosne, protizakonite razmere. Zaradi div- jadi brez ograje ne moremo pomlajevati niti glavnih drevesnih vrst, kot je hrast na Frankovskem ali jelka v gorskih gozdovih. O tem je dokazov več kot dovolj. Upravam javnih gozdov moramo postaviti ostra meri- la: čemu naj služijo državni lovski revirji, če v njih ni omogočeno zakonsko predpisano uravnavanje števila park lj aste divjadi? Tudi tu je potrebna nova usmeritev gozdarjev. Predolgo so bile državne gozdne uprave vzor za ideologijo gojitve parkljaste divjadi, ki je konec koncev zelo pogubna. Kdor je s svojim loviščem mejil na državne gozdo- ve, temu je bil zagotovljen stalen dotok skoraj neizčrpnih zalog parkljaste divjadi v državnih gozdovih. Državna lovišča: od gojitve parkljaste divjadi do varstva živalskega sveta v gozdu Državni gozdovi naj ne bodo vzorni samo zaradi sonaravnega gozdarstva, ampak tudi po sodobnem razumevanju lovstva. Sodobne predstave o ciljih varstva narave in varstva živali lahko tukaj takoj uresniču­ jemo, ne da bi čakali na spremembo zako- nodaje. Lov v državnih revirjih kot službeno dolžnost gozdarjev bi lahko zmanjšali na najnujnejše uravnavanje parkljaste divjadi. Lahko bi se izognili običajnim pubertetni- škim indijanskim igricam in s tem poveza- nemu kultu trofej, ki razkraja moralo. Tukaj, kjer niso prizadeta lovska hotenja zasebnih gozdnih posestnikov, lahko varstvo narave zahteva, da so prav tako kot ••neopredelje- ne" vrste -zajec, velika divja raca, grivar, zaščitene tudi plenilske vrste. Danes vemo, da kragulj ne potrebuje prav nikakršnega uravnavanja populacije, prav tako kot lisica ali kuna ne. Morilske pasti, ki brez razlike ubijajo tako zaščitene kot lovne živali, bi morale biti v vsakem primeru takoj prepove- dane v državnih loviščih, če se zakonoda- jalec ne more odločiti za njihovo splošno prepoved. Tudi nesmiseln~ streljaštvo, ki iztreblja šojo, je preživelo. Ze pred več kot petdese- timi leti je znameniti zdravnik in gojitelj gozdov August Bier hvalil šojo kot ptičja vrsto, ki gradi gozd, ker sistematično potika želode in tako največ prispeva k naravnemu pomlajevanju hrasta, drevesne vrste z veli- kim in težkim semenom. Toda prav do sedaj je večina gozdnih posestnikov in gozdarjev rada nasedala gonji uradnih za- stopnikov varstva ptic, ki so ubogo šojo brez dokazov dolžili najbolj sramotnih poče­ tij. Danes v državnih loviščih še streljajo ogrožene živalske vrste z rdeče liste, kar je hudo neodgovorno. Na Bavarskem stre- ljajo velikega kljunača in še kakšno bavar- sko posebnost, celo kragulja in kanjo. V bavarskih gozdnih obratih na avstrijski stra- ni, neposredno ob meji narodnega parka Berchtesgadel1, smejo streljati celo divjega petelina in ruševca, ker salzburško lovsko pravo to še dopušča! Kot bavarski zakon o varstvu narave na splošno zahteva za prostoživeče živali, bi morali vsaj v državnih loviščih spet naseliti iztrebljeno domačo lovno divjad, če je to le možno kot npr. risa in divjo mačko. če bi se dosledno omejili na vzorno uravnavanje parkljaste divjadi in na so- dobno varstvo vrst, ne bi bilo več nobene potrebe po tem, da bi državna lovišča dajali v najem ali še vodili trofej željne lovske goste v režijska lovišča. Nemški gozdarji naj bi se že enkrat rešili nesrečne zgodovin- ske dediščine, to je usodne vloge dvojnikov. Po eni strani so lovci, ki se ukvarjajo z lesom, po drugi pa gozdarji, ki gojijo jele- nja~. Iz tega bi že enkrat lahko prerasli v skrbnike gozda, nenadomestljivega narod- nega bogastva z vsemi njegovimi Javnimi in nelovnimi živalmi. Švicarskim in sloven- skim gozdarjem, ki gotovo niso slabi, se po uradni dolžnosti sploh ni treba ukvarjati z lovom. Ko bo v državnih gozdovih število srnjadi, jelenjadi, gamsov znosna, potem ne bo nobene tehtne stvarna ovire več za konec golosečnega gospodarjenja in s prebiralnim gospodarjenjem lahko začnemo vsaj v jav- nih vzornih gozdovih in se tako napotimo po poti sonaravnih oblik gozda. Morda so nas k temu že prisilili gospodarski razlogi. Tako gospodarstvo bi gotovo pomenilo tudi eno izmed uporabnih oblik varstva narave. Majhna nemška zvezna dežela Saarland je l. 1988 prepovedala goloseke v javnih gozdovih in vpeljala sonaravnejše načine gospodarjenja kot obvezne. Za konec nekaj razveseljivega Gozdne uprave so že zdavnaj spoznale, da je gozd, ki jim je zaupan sredi uničenega okolja, postal rešilna Noetova barka. Nale- G. V. 9189 391 tirno na razveseljive primere, ki pričajo, kako resno se gozdarji lotevajo varstva narave. Naravni gozdni rezervati, ki jih je že l. 1934 zahteval gozdar Hesmer, na Bavarskem obsegajo več kot 4000 ha in varujejo dragocene ostanke naravnih goz- dov pred človekovimi posegi. Ohranjena so močvirja in oblikujejo se nova. Drevesa z duplinami in šope dreves skrbno hranijo. Za redke grmovne in drevesne vrste, kot so skorš, brek, divja hruška, ali različne divje vrtnice imajo posebne programe za varstvo in gojitev. Mehke listavce spet uva- jajo kot biotop za žuželke, in to ne samo na robovih poti. Gozdarsko varstvo ptic prerašča enostransko gojitev >>delovnih ptic(( v nastavljenih valilnicah, in se zanima tudi za žolne, ptice roparice in duplarje. Pojavljajo se prvi obrisi realistične strategije mrtvega lesa: štrclji in ostanki zaradi vihar- jev in snega zlomljenih dreves ostajajo naravi, prav tako tudi drevesa, primerna za žolne, drevesa, ki jih je zadela strela, nag- nite sušice itn. Počasi se prebija spoznanje, da gozdnih živali ne moti samo vedno večja Oxf.: 232.31 reka obiskovalcev, ampak da lahko tudi podiranje in spravilo lesa povzročata hude motnje. Toda s primarnim znanjem se lahko tem motnjam v veliki meri izognemo, tako da se pri razporejanju teh del v času in prostoru čim bolj oziramo na naravo. (Kako obzirni smo do sedaj morali biti do jelenov v času ruka, pred njim in po njem!). Hudo skromna je zahteva, naj maja in junija, ko je ves gozd ena sama otroška soba, opu- stimo moteče in uničujoča posege v mla- dovju. Nobena gozdna uprava, ki nekaj da nase, ni zamudila z razvojem posebnih progra- mov za ekološko tako pomembne gozdne robove. V deželi Hessen so gozdni rob in travnik v gozdu proglasili za •>biotop l. 1989«. Vse lepo in prav, toda sedaj se moramo posvetiti tudi samim gospodarskim gozdovom, da bomo uresničili tisto, kar je svetnik Rebel zahteval že pred šestdesetimi leti: gojenje gozdov kot varstvo narave. Smrekovega semena bo dovolj Jani BELE* 1. UVOD Za navadno smreko, Picea abies Karst., je značilno, da obrodi vsakih 4-7 let. Pri nas je na celotnem območju Slovenije zad- njič polno obrodila leta 1980. O polnem obrodu govorimo tedaj, ko v sestojih se- meni nadvladajoče in vladajoče drevje, pri prerezu storžev pa je najti vsaj 70% polnih semen. Pozneje so se pojavili polni obrodi le na posameznih območjih, kot npr. leta 1982 v pokljuških gozdovih in leta 1985 na območju Loškega potoka ter obronkih Po- horja. Jeseni leta 1988 pa je smreka spet • J. B., dipl. ing. gozd., Semesadike Mengeš, 6i 234 Mengeš, Prešernova 35, YU 392 G. V. 9189 polno obrodila po vsej Sloveniji, in to v višinah nad 800 metrov, medtem ko je v nižjih legah slabo obrodila (delno so obro- dila posamezna drevesa, v sestojih pa le nadvladajoča). Zaradi potrebe po semenu iz kvalitetnih sestojev so na pobudo de- lovne organizacije Semesadike iz Mengša in pododbora za drevesničarstvo in seme- narstvo pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije slovenska gozdna gospodarstva organizirala obiranje storžev v svojih se- menskih sestojih. 2. KRAJ OBIRANJA STORŽEV Storže se je obiralo v semenskih sestojih. Seznam stalnih semenskih sestojev je bil narejen leta 1971 in je upošteval regionalno razdelitev Slovenije na sedem seminarskih okolišev, znotraj katerih lahko poteka izme- njava semen in sadik. Leta 1982 se je začela revizija teh sestojev, ki je bila kon- čana leta 1986. Ta revizija je odpravila semenarske okoliše in uvedla semenarske enote, ki združujejo površine več gozdnih združb. V okviru takšnih semenarskih enot je dovoljeno izmenjavati sadike. Nekatera gozdna gospodarstva so ob pomoči sode- lavcev Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo izločila začasne semenske sestoje, ki so jih označili kot prehodne. Upoštevani so kvalitetni deli sestojev, v katerih so opravili sečnje in s tem olajšali obiranje storže v. 3. ČAS OBIRANJA Začetek obiranja smrekovih storžev je zelo problematičen. Po eni strani se obira- nje ne sme začeti prezgodaj, ker so storži še zeleni in je seme v njih nedozorele, po drugi strani pa jo predvsem v višjih legah rad zagode sneg in onemogoči obiranje. Tokrat je svoje prispevala tudi zelo topla jesen, saj so bili še zeleni storži na sončni strani že napol odprti. Prva obiranja so se v višjih legah začela že v začetku oktobra, zadnje storže pa so obrati proti koncu februa~a. 4. NAČIN OBIAANJA Obiranje storžev s podrtega drevja. Nekatera gozdna gospodarstva so z red- nimi sečnjami in semenskimi sestoji poča­ kala na dober obrad, druga pa so zaradi dobrega obroda izločila začasne (prehod- ne) semenske sestoje in v njih opravila sečnje. Storže so ponavadi obirali sekači. Obiranje storžev na stoječem drevju. Nekaterim gozdnim gospodarstvom pa se je zdelo škoda sekati najlepša drevesa zaradi semena, zato so se odločili za znatno dražjo varianto obiranja storžev s stoječega drevja. V semenskih sestojih So- škega Gozdnega gospodarstva in Goz- dnega gospodarstva Kranj, TOZD Gozdar- stvo Tržič, so storže obirali alpinisti. V Tržiču so pri plezanju na drevo uporabljali posebno tehniko, ki je imela veliko skup- nega s plezanjem alpinistične naveze. Na drevo so plezali s plezalnim pasom in krampižerji (izdelali so celo svoj prototip). Varnosti pri plezanju so posvetili zelo veliko skrb. Plezajoči je dal na vsakih nekaj me- trov okoli drevesa najlonsko zanko z vpon- ko, drugi pa ga je z vrvjo stalno varoval. Po končanem obiranju se je obiralec spet po vrvi spustil z drevesa. Včasih, če sta bili dve drevesi blizu skupaj, je obiralec zan ih al krošnjo in preskočil na sosednje drevo. Seveda je tudi to izvajal ob varovanju z vrvjo. Storže so obirali v vrečko, ki so jo potem vrgli dol. Za gozdni gospodarstvi Bled in Postojna so obirale storže ekipe podjetja Semesadike iz Mengša, ki jih tvo- rijo obiralci z dolgoletnim stažem. Tudi oni so uporabljali za vzpenjanje varnostni pas in krampižerje. Varnostni pas je dejansko gasilski pas z vrvjo, s katero obiralec objame steblo in se na ta način vzpenja. Ko pride na vrh, se z vrvjo spet priveže okoli debla, da ima roke proste za obiranje. Krampižerji so narejeni iz ploščatega žele- za, ki se prilagaja stopalu. Na notranji strani imajo konico, ki se zapiči v skorjo, na zunanji strani so jermeni, s katerimi se pričvrstijo okoli noge. Mnogi so mnenja, da krampižerji zelo poškodujejo deblo, vendar je bojazen odveč, saj je skorja do prvih vej dokaj debela in trda, obiranje pa zaradi periodičnosti obrodov tudi ne po.teka vsako leto. Lestev pri obiranju niso uporabljali zaradi zamudnega sklapljanja posameznih elementov. 5. UČINKI OBIAANJA Postavljati normative pri obiranju storžev je skoraj nemogoče. Objavljeni rezultati v literaturi imajo razpon od 40 do 150 kilogra- mov storžev, obranih v osmih urah. Na količino obranih storžev vpliva veliko dejav- nikov: kvaliteta obroda, vlažnost in velikost storžev, vremenske razmere, debelina in višina debla, vejnatost, način plezanja, raz- dalja med drevesi, vrsta skorje in nenazad- nje sposobnost in razpoloženje obiralca. Na Pokljuki so en teden snemali obiranje sodelavci šumarskega inštituta iz Jastre- barskega. Količine obranih storžev so bile zelo raz· lične. že pri trganju storžev iz podrtih dre- G, V. 9/89 393 ves so bile velike razlike med delavci goz- dnih gospodarstev (12 kg/uro) in delavci Semesadik, ki so bili plačani po učinku (40 kg/uro). Obiralci s stoječih dreves so na dan lahko obrali 5--7 dreves, na katerih je bilo po 25-40 kilogramov storžev. Vendar bi bili rezultati čisto drugačni, če bi obirali dva tedna pozneje, ko so bili storži zaradi hitrega sušenja znatno lažji. Ko ~o storži obrani in spravljeni v vreče, sledi za mnoge obiralce najtežji del pri tem poslu. Vreče je potrebno znositi na ramenih do kamionske ceste. 6. SKLADIŠČENJE STORŽEV Storže so s kamionom pripeljali do seme- n arne v Mengšu. Preden smo jih spravili v skladišče, smo izmerili njihovo vlažnost. Stehtali smo er:~ kilogram storžev, jih na majhni pečici posušili, da so se popolnoma odprli in jih ponovno stehtali. Razlika obeh tež nam je dala vlažnost, izraženo v odstot- kih. Pri vsakem vzorcu smo ugotovili tudi število storžev v enem kilogramu. Storže smo uskladiščili v lesenem skladišču tako, da je bila vsaka provenienca v svojem boksu. V skladišču je omogočeno gibanje Storži so bili tudi na, spodnjih vejah 394 G, V. 9189 zraka, zato se storži že tu delno posušijo. Drugi namen skladiščenja je v tem, da seme v stožcih popolnoma dozori. 7. SUŠENJE STORŽEV Po končanem predsušenju v skladišču smo storže sušili v sušilnici. Sušilnica v Mengšu je tunelskega, horizontalnega tipa s tremi etažami, ki jih napolnimo s storži. V sušilnica gre ponavadi naenkrat okoli 5 ton storžev. Pri tokratnem sušenju je bilo vsakokrat v sušilnici okoli 2,5 tone storžev, ker so bile količine storžev s posameznih semenskih enot manjše in smo morali med vsako provenienco pustiti približno 2 metra prostora. Storže smo suši li s toplim zrakom, ki piha od spodnje proti zgornji etaži. Tem- peratura suše nja je bila 45° C. Su šili smo toliko časa, da so se storži popolnoma odprli. Trajanje sušenja je odvisno od vlaž- nosti storžev, ti se začnejo odpirati pri 17-19% vlažnosti. Sušenje vsake polnitve je trajalo približno 20 ur. Ko so bili storži popolnoma odprti, smo jih stresli na vibra- cijsko sito, kjer se je seme iztresla. S posebnim strojem smo seme razkrilili in z mlinom ob dovajanju vetra očistili do zahte- vane čistoče in popolnosti zrn. 8. KVALITETA SEMENA V laboratoriju smo ugotovili vlažnost, či­ stočo in kalivost semena. Vlažnost semena. S tem razumemo ko- ličino vode v semenu, izraženo v odstotku mase vzetega vzorca. Vlažnost semena je pomembna predvsem zaradi nadaljnjega shranjevanja. Seme se shranjuje, ko je njegova vlažnost 4--8 %. Pri vlažnosti 12- 14% seme plesni, pri 18-20% se seme ,,vžge«, vlažnost semena nad 45% pa povzroči začetek kalenja. Seme, ki pride iz sušilnice in se ga takoj očisti, ima vlažnost v mejah dopustnosti. V primeru, da seme nekaj časa stoji na zraku, se zelo hitro navlaži in potrebno ga je ponovno sušiti. Vlažnost smo merili z elektronskim apara- tom Steinlite, ki deluje na principu prevod- nosti električnega toka. Pri takšni meritvi damo vzorec 1 OO gramov semena v aparat, Semenski sestoj št. 361 na Pokljuki odčitamo rezultat in v tablici poiščemo us- trezno vrednost za vlažnost semena. Čistoča semena. S pojmom čistoča izra- zimo odstotni delež čistega semena v skupni masi vzorca. Neželjene primesi so: druge vrste semen in interne snovi ( delci zdrobljenega semena, krilc, iglic, smola). Ker v Mengšu nimamo natančnih aparatov za ugotavljanje čistoče, so nam analize nekaterih vzorcev opravili na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani. Količina čistega se- mena se je gibala od 97,9 do 98,5 %. Kalivost semena. Ta pojem nam pomeni odstotni delež zrn, ki so ob določenih pogo- jih v določenem času vzkalila od vzorčnega števila semen. Kalivost semena smo takrat določali po naslednji t. i. biološki metodi: 1 OO zrnc položimo na Steinerjev kalilnik (okrogla plošča iz opeke, do polovice po- topljena v vodo). Vodo segrevamo, da ima stalno temperaturo 20° C. Prvo štetje opra- vimo po sedmih dneh. Za vzkaljeno seme štejemo tisto, pri katerem je kalček prišel skozi mikropilo in razvil vse glavne ele- mente za normalen razvoj rastline - pri tem Plezanje na smreko v semenskem sestoju na Pokljuki G. V. 9/89 395 mora biti koreninica daljša od dolžine zrnca. število zrnc, vzkaljenih v sedmih dneh nam hkrati pove tudi energijo kalivosti. Prešteta vzklila semena odstranimo iz kalilnika. Šte- tje ponovimo še dvakrat v razmiku sedem dni. Skupno število vzklilih semen po 21 dneh nam da kalivost semena. 9. DONOS S tem pojmom razumemo količino či­ stega semena, dobljenega iz 1 OO kilogra- mov storž ev. Na donos vpliva več dejavni- kov. Eden glavnih je vlažnost storžev. Iz Gozdnega gospodarstva Kranj, TOZD Go- zdarstvo Tržič smo npr. dobili iz istega semenskega sestaja dve pošiljki storžev, nabrani v razmiku enega meseca. Prva je imela vlažnost 25 %, druga pa le še 11 %. Pričakovali smo, da bo donos druge po- šiljke znatno večji, vendar je bil manjši. Vzrok je bil v delnem odpiranju storžev in izpadanju semena pred drugim obiranjem. V nekaterih primerih je donos zmanjševala Nakladanje storžev na kamion (Vse fotografije: Jani Bele) 396 G. V. 9/89 velika črvivost storžev, zaradi katere so se storži le delno odpirali. Če bi želeli dono- snost natančneje proučevati, bi bilo po- trebno stehtati vsakodnevno nabrana koli- čino storžev, izmeriti njihovo vlažnost in izluščiti seme. 1 O. SHRANJEVANJE SEMENA Če vlažnost semena ustreza zahtevam, seme spravimo v pločevinke ali pa v pla- stične vrečke, ki jih neprodušno zavarimo. Tako spravljeno seme hranimo v hladilnici pri stalni temperaturi + 4° C. Po podatkih, ki jih imamo, obdrži tako shranjeno smre- kovo seme kalivost tudi do 20 let in več. 11. ZAKLJUČEK Z akcijo nabiranja smrekovih storžev so slovenska gozdna gospodarstva pokazala, da jim ni vseeno, kakšne sadike bodo sadili v svojih gozdovih. Zbrano je bilo 47.631 kilogramov storžev, iz katerih smo izluščili 1378 kilogramov semena. Osrednja sloven- ska drevesnica podjetja Semesadike Men- geš in drevesnice drugih gozdnih gospodar- stev so tako preskrbljene s smrekovim semenom za. naslednjih 1 O let. Še pomem- bnejše pa je pri današnjem stanju gozdov to, da imamo kvalitetno seme 38 prove- nienc, ki nam pomenijo semensko banko neprecenljive vrednosti. LITERATURA 1. Lipovšek, M.: Oprema za zbiranje gozdnega semena in način njene uporabe (skripta). 2. Regent, B.: ~umsko sjemenarstvo, Jugoslo- vanski poljoprivredni-šumarski centar, Beograd 1980. 3. Pavle, M.: Semenski sestoji, IGLG ljubljana 1987. 4. Stilinovic, S.: Semenarstvo šumskog i ukra- snog drveča i žbunja, ~umarski fakultet Beograd 1985. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 232.424 TOPLAN - plošče za zastiranje - pripomoček za nego nasadov Ob obisku in ogledu 5. mednarodnega sejma Tehnika za okolje ENVITEC 89 v DOsseldorfu sem med izdelki iz odpadnih surovin opazil zanimive osmerokotne plošče različnih velikosti z imenom TO- PLAN plošče za zastiranje. Prodaja jih Rudolf Bungens, Bonn, ZR Nemčija. Pripo- roča jih kot sredstvo, s katerim naj bi pospeševali zakoreninjenje in rast sadik v nasadih in tako povečali uspeh pogozdova- nja. Plošče TO PLAN so debele okoli 1 ,5 mm in )>premera<( 30 do 50 cm, izdelane pa so iz lepenke iz odpadnih surovi. Plošče imajo na sredini odprtino, na eni strani pa so prerezane do odprtine. Te plošče približno tri leta ovirajo rast trav in zelišč v območju koreninskega sistema sadik. Pri vzgoji nasadov so nam dobro znani primeri, ko hitro rastoče trave in zelišča ovirajo gozdne sadike pri njihovi rasti. Po- sebno neugoden je njihov vpliv na sušnej- ših rastiščih, izpostavljenih vetru in močni sončni pripeki, kjer se že tako manj vitalne sadike ob hudi konkurenci trav in zelišč nemalokrat tudi posušijo. Doslej so poskušali problem reševati s saditvijo sadik na brazde, z zastiranjem ali s pogostimi negovalnimi ukrepi. Ti ukrepi so dragi, lahko pa so še škodljivi. Pri oranju po padnici izpostavljamo tla eroziji, ob žetvi trav in zelišč poškodujemo sadike ali jih celo odrežemo, z rabo kemičnih sredstev (herbicidov) pa onesnažujemo olutrudi- li«. Na enodnevni strokovni ekskurziji od Helsinkov preko Jokoinena do Tampereja so nam predstavili finski gozd, gozdarstvo, gozdarski raziskovalni inštitut, raziskovalne postaje in projekte, ki so v neposredni povezavi s pojavom propadanja gozdov. Sprejele so nas pomembne politične in strokovne osebnosti, pogovori so potekali brez dlake na jezikul Spoznali smo zani- mivo naravo in ljudi, ki sta jih trdo delo in demokratični odnosi v kratkem času pripe- ljali med vodilne države v Evropi in na svetu. Ne bi bilo pošteno, če ne bi omenil in se tako tudi zahvalil, da mi je tako rekoč vse stroške udeležbe na tem strokovnem po- svetu pokrila finska vlada ter mi s tem tudi omogočila udeležbo. Prav nerazumljivo je, da za drugega jugoslovanskega predstav- nika ni bilo niti sredstev za vozovnico. Gre za uradni nastop Jugoslavije v pomemb- nem mednarodnem okolju. Marjan Šolar G. V. 9/89 403 IZ TUJEGA TISKA Oxt.: 0--01 o Vsakodnevna tveganja igrane varnosti Tony Wray: The Every Day Risks of Playing Safety, New Scientist, 8. september 1988 V članku: Vsakodnevna tveganja ig rane varnosti Tony Wray opisuje drugo, manj svetlo plat uvajanja računalnikov v naše vsakdanje življenje in delo. Čeprav veljajo za nezmotljive, so kot zapleteni elektronski sistemi podvrženi najrazličnejšim napakam, ki so posledica napak v sistemu, ali pa človeških napak pri delu z njimi. Z nekaj primeri iz vsakdanjega življenja v članku kaže na tveganja, ki smo jim izpostavljeni in ocenjuje možne posledice teh napak. Pisec se poklicno ukvarja s področjem varnosti in je raziskovalec v Safety Engi- neering Laboratory of the Health & Safety executive v Sheffieldu. Po mnenju avtorja so nadzorovani siste..- mi, ki temeljijo na računalnikih, zelo nepred- vidljivi. Strokovnjaki porabijo na milijone funtov za zmanjšanje tega tveganja. Ukvar- jajo se predvsem s strateško pomembnimi sistemi, kot so krmiljenje jedrskih elektrarn, kontrola zračnega prometa, na vojaškem področju pa kontrola medcelinskih raket in uravnavanje drugih orožij ter sistemov. Naj- manjša napaka v računalniku enega izmed naštetih področij ima lahko katastrofalne posledice. Zmožnost sistema delati pravilno je znana pod pojmom ,,vgrajena varnost« in vključuje tudi lastnost, da v primeru napake ustavi postopek ali nalogo, ki jo nadzoruje (če je to seveda mogoče). Oceniti »vgra- jeno varnost« sistema je zelo težko, saj proizvajalci dajejo podatke samo za svoj del opreme ali posamezne sestavine. Šele povezane med seboj pa tvorijo sistem in od povezav je odvisno, kako bo ta sistem varen. Spoznanje, ki so ga pri tem dobili, pa je, da je tudi najpreprostejši sistem prekompleksen, da bi konstruktorji lahko dalJ absolutno garancijo proti napakam. že računalniški program za preprost teh- nološki postopek je razmeroma komplici- 404 G. V. 9/89 ran, v sistemu pa nastopa izredno veliko najrazličnejših kombinacij podatkov, uka- zov in stanj, tako da je nemogoče preverjati vsakega posebej. Le posamično preverja- nje čisto vseh možnih stanj pa je zagotovilo za »absolutno varnost«, ki jo je tako že vnaprej nemogoče doseči. Zato skušajo načrtovalci zmanjšati verjetnost napake (odpraviti jo je skoraj nemogoče) in upora- biti druge metode. Ena izmed teh je pove- zava dveh računalnikov v ))vzporedni« si- stem, v katerem izvajata isto nalogo vsak po svojem programu in v svojem program- skem jeziku. Programa pa morata napisati dve med seboj neodvisni - nepovezani skupini programerjev. Predpostavljajo, da obstaja izredno majhna verjetnost, da bi obe skupini naredili enako napako na istem delu programa. Ta metoda, znana pod imenom >,diversity« je bila izpopolnjena npr. v vesoljskem programu Space Shuttle, kjer deluje v letalu kar pet vzporednih računalnikov. Izkušnje kažejo, da se pri pisanju progra- mov v povprečju pojavi trideset do sto napak na vsakih tisoč vrstic programa. Pazljiv pregled in preverjanje zmanjšata to število na manj kot deset. Okoli polovica teh napak izvira iz izpustitve določenega ukaza; ker računalniški testi odkrivajo le pravopisne napake, ostane napaka skrita vse dotlej, dokler v sistemu ne pride do takšne kombinacije ukazov, ki sproži napa- čen del programa. To napako imenujemo ))napako izpustitve« in se pojavlja pri vnosu v računalnik. Naslednja vrsta napake, ki se pogosto- krat pojavlja, je vnos napačnega parametra. če bi bilo npr. vtipka no število osemsto, ki naj bi pomenilo pritisk v mm živega srebra, v parameter za temperaturo, bi tako dobili osemsto stopinj Celzija. Najverjetneje bi se vse skupaj končalo vsaj z okvaro, če ne še s čim hujšim. Iz navedenega sledi, da mora sistem >>poznati« skrajne vrednosti posa- meznih parametrov in v primeru odstopanja čez mejo opozoriti na napako in ne sprejeti podatka. Vse ostale napake je zelo težko predvi- deti in odkriti. Eden izmed možnih vzrokov za napake je tudi premaknitev ure pri pre- hodu s poletnega na zimski čas ali obratno, na časovnih in datumskih mejah ipd. Pri procesih, v katerih igra čas pomembno vlogo, na primer peka kruha (kot najprepro- stejši primer), lahko ta preskok povzroči hude težave. Kljub tveganju pa nam elektronski sistemi čedalje bolj prevzemajo najrazličnejše nalo- ge, posebno tiste, ki so za človeka dolgoča­ sne monotone ali pa nevarne. Poleg tega pa so s svojo sposobnostjo v kratkem času obdelati ogromno podatkov postali nepo- grešljivi pomočnik pri delih, kjer se je treba odločiti >>V trenutku« in izbrati najustrez- nejšo rešitev med množico možnih. Ena sama napaka v kompleksnem tehno- loškem postopku lahko sproži verižne reak- cije alarme na drugih delih procesa in pride do tako imenovanega '~Knock-on«, učinka, pri nas znanega pod imenom ))do- minoefekt«. V takšnih razmerah se operater lahko zmede, ker ne pozna pravega vzroka in napačno ukrepa. Znan je primer iz l. 1979 v jedrski elektrarni na Otoku treh milj, kjer se je že nekaj sekund po prvem alarmu sprožilo nekaj sto drugih. Šele po nekaj urah, ko je bil reaktor že pregret in je prišlo do znanih posledic, so odkrili primarni vzrok. V elektrarni niso imeli računalni­ škega nadzornega sistema, s katerim bi najverjetneje pravočasno odkrili napako in preprečili škodo. Poleg napak v računalniku in človeških napak pa so računalniki podvrženi tudi zunanjim motečim vplivom. Pri osebnih ra- čunalnikih, ki nimajo takšnih zaščit kot veliki sistemi, so kmalu ugotovili, da so ti zelo občutljivi na statično elektriko, ki dosega veliko višje napetosti od delovne napetosti procesorja. Rezultat so zmedeno delo raču­ nalnika, zgubljeni podatki ali celo okvare na hardwaru. Podobne napake v delovanju se lahko pojavijo tudi zaradi radijskih signalov. Iz tega razloga so začeli pospešeno raz- vijati različne sisteme zaščite, ki bi računal­ nik čim bolj izolirali pred zunanjimi vplivi. Vendar elektronski sistemi- računalniki niso povzročili toliko novih oblik napak, kot bi na prvi pogled mislili, ampak se je z rastjo kompleksnosti obdelav in števila podatkov povečala verjetnost in seveda tudi število ))konvencionalnih napak«. * * * Čeprav opisuje članek področje tehnike in primere, ki jih v gozdarstvu nikdar ne bomo imeli, je zanimiv tudi za nas gozdarje. Prav tako tudi mi na veliko uporabljamo in uvajamo računalnike v naše delo, hkrati pa se jezimo nad njimi, saj so nam zelo spre- menili način dela. Veliko časa porabimo za pripravo in vnos podatkov v računalnik in, ko so izpisi že narejeni, še za iskanje napak, če rezultati niso takšni, kot bi morali biti. Svoje delo smo bolj, kot bi hoteli, prilagodili računalniku. Z najrazličnejšimi šifranti in včasih tudi prisilnim razvrščanjem podatkov v predalčke, da jih računalnik končno sprejme v obdelavo, tudi če to večkrat ne ustreza dejanskemu stanju n·a terenu, smo izgubili neposreden stik z de- lom in podatki. To pa ima za posledico tudi večje število napak. Tako je »računalniška revolucija« tudi v gozdarstvu prinesla poleg hitrejše obdelave podatkov tudi večje šte- vilo napak. Napak, ki so posledica ))člove­ škega dejavnika<(, bodo rekli vsi, ki jim je računalništvo poklic. Res je, da računalnik nima nič pri tem in da je le izvrševalec napačnih ukazov in podatkov, vendar - ali nista šele človek in računalnik skupaj tisto, kar danes pričakujemo samo od računalni­ ka? časi uporabne umetne inteligence in nmislečih strojev« so kljub izredno hitremu napredku na področju elektronike še vedno daleč. Zato se bomo pri svojem delu tudi v bodoče gozdarji hočeš nočeš morali spopa- dati tudi z računalniki. To, ali se bomo spopadali ali sodelovali z njimi, pa je odvi- sno le od nas samih. Samo Dečman G. V. 9/89 405 Pojasnilo k prispevku o MHE Zadnjica Ker mnogi gozdarji, očitno tudi pisci članka v naši reviji št. 06/89 ne poznajo primera )>male hidroelektrarne na Zadnjicicc prosimo, da v vaši reviji objavite naše obvestilo za javnost. Bralci vaše revije so namreč preko članka Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo- mnenje o MHE Zad- njica- napačno obveščeni o )•neaktualnem dogodkU<<, zaradi pavšalnih mnenj o ravna- nju delovne organizacije Triglavski narodni park pa so dobili tudi popačeno sliko o )>primeru''· Zakon o Triglavskem narodnem parku v 1. členu določa odnos slovenske družbe do tega prostora in življenja v njem. V zakonu je izrecno navedeno, da se cilji uresničujejo z razvijanjem gospodarskih in družbenih dejavnosti v skladu s sprejetimi planskimi akti in varnostnimi ukrepi, določenimi s prepovedmi in omejitvami v tem zakonu in z drugimi predpisi. Skladno s tem je naloga vseh, ki želijo uresničevati svoje interese na območju parka, da v svojih planskih aktih upoštevajo cilje narodnega parka, SR Slovenija in občine z območja parka pa v dolgoročnih družbenih pianih opredelijo razvoj parka ter določijo sestavine kot ob- vezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov. Sočasno s planskimi akti občin in republike se sprejme skupni program razvoja narodnega parka. Za sred- njeročno obdobje 1986-1990 je bil sprejet skupni program razvoja, ki v poglavju »Energetika" določa naslednje: >)Občina Jesenice, Radovljica, Tolmin bodo do konca leta 1989 pripravile usklajen predlog programa gradnje malih hidroelektrarn na območju Triglavskega narodnega parka (iz- ključno za oskrbo manjših območij znotraj parka oziroma v njegovi neposredni bližini) na podlagi družbenoekonomskih utemelji- tev in soglasja področja varstva naravne in kulturne dediščine.'' Skladno s tako usmeritvijo so v proučeva­ nju možnosti za gradnjo nekaterih malih hidroelektrarn na območju Triglavskega na- rodnega parka. Proučevanje takih možnosti za gradnjo na Krajcarci v dolini Zadnjica oziroma v naselju Na Logu je pričelo v letu 406 G. V. 9/89 1986 in je še v teku. Vsi predlogi, ki jih imajo po našem mnenju v mislih avtorji citiranega članka so bili iz naravovarstvenih vidikov zavrnjeni. Tako odločitev so sprejeli vsi zainteresirani na javni obravnavi stro- kovnih podlag za ureditveni načrt dne 31. 5. 1989, zato ni nobeden od teh predlo- gov predmet nadaljnjih proučevanj oziroma obravnav. V proučevanju je le še inačica male HE na Krajcarici na mestu, kjer je nekoč že bila HE, ki je pokrivala takratne energetske potrebe prebivalcev Trente. (V naselju Na Logu vzporedno z obstoječo žago.) V različnih postopkih, ki so jih v zvezi s predlaganjem različnih inačic male HE na Krajcarici sprožile Soške elektrarne Nova Gorica od leta 1986 naprej so poleg TNP sodelovali tudi Zavod SRS za varstvo na- ravne in kulturne dediščine in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica ter upravni organi SO Tolmin, repu- bliški upravni organi, Slovensko društvo za male hidroelektrarne ter Urbanistični inštitut Slovenije. Potek teh postopkov in ravnanje delovne organizacije TNP lahko bralci raz- berejo iz naslednjih navedb (o čemer ob- stoji dokumentacija v arhivu TNP): - V letu 1986 so Soške elektrarne zapro- sile TNP za mnenje o nameravani gradnji HE na Krajcarici na lokaciji v dolini Zadnjice v osrednjem območju Triglavskega narod- nega parka. TNP je na podlagi izrecne prepovedi v zakonu o TNP (13. člen) v pismenem mnenju tako možnost zavrnil. - Soške elektrarne so za gradnjo HE na tej lokaciji pridobile pozitivno mnenje pri- stojnih republiških upravnih organov na podlagi uporabe 14. člena zakona o TNP, ki izjemoma dovoljuje ,,poseg v prostor oziroma gradnjo objekta za potrebe sploš- nega ljudskega odpora in družbene samo- zaščite.« - TNP in pristojna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so tudi po izdaji takega mnenja (odredbe) vztrajali, da iz naravovarstvenih vidikov poseg v osred- nje območje ni možen. - Ne glede na tako mnenje so pristojni organi SO Tolmin naročili ureditveni načrt pri čemer so želeli, da se z vseh vidikov ponovno proučijo možnosti tega posega v prostor. Dejstvo je, da je oskrba z električno energijo v dolini Trente nezadovoljiva in da je to vprašanje potrebno čim hitreje rešiti bodisi z gradnjo novega daljnovoda ali s proizvodnjo manjkajoče energije v mali HE na območju Trente. Zakon o TNP v 12. členu dovoljuje grad- njo objektov, če to terja >>oskrba z vodno energijo manjših območij znotraj narodnega parka oziroma v njegovi neposredni bližini<<, seveda pod pogoji, ki so opredeljeni v ustreznih prostorskih aktih. Zato je DO TNP predlagala, da se ob pripravi ureditvenega načrta opravi vsestranska strokovna pre- soja več energetsko sprejemljivit) oziroma možnih malih HE na Krajcarici (v območju naselja Na Logu). - Izvajalec strokovnih podlag za uredit- veni načrt je bil Urbanistični inštitut Sloveni- je. Ugotovil je, da nobene od predlaganih inačic male HE ni možno sprejeti. V obrav- navo pa je sam predložil novo inačico, za katero je ocenil, da bi bila iz prostorskih, naravovarstvenih, vodnogospodarskih in drugih vidikov sprejemljiva. - V razpravo in oceno vseh teh inačic sta bila vključena tudi Zavod SRS za var- NAŠl NESTORJI Oxf.: 902.1 Karel Rakušček Karel Rakušček se je rodil 29. avgusta 1889 v Kobaridu. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel na dveletno kmetijsko gozdarsko šolo. V l. 1906-191 O je delal pri okrajni gozdarski inšpekciji v Tolminu. Po opravljenem strokovnem izpitu iz gozdarstva in lovstva v Trstu je odšel k vojakom. Bil je dejavni udeleženec 1. sve- tovne vojne in borec za slovensko severno mejo. Od l. 1919 je bil okrajni gozdar za okraj Maribor - levi breg. Na območju od Sv. Duha na Kozjaku pa skoraj do Negove stvo naravne in kulturne dediščine in Zavod iz Nove Gorice, ki sta ocenila, da nobena od predlaganih inačic, vključno z zadnjim predlogom Urbanističnega inštituta Slove- nije, iz naravovarstvenih vidikov ni sprejem- ljiva. Z argumenti Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine se je strinjal tudi TNP, ki je to tudi javno izrazil na javni obravnavi strokovnih gradiv za ureditveni načrt Trente dne 31. 5. 1989. - Končnega predloga za rešitev pro- blema oskrbe Trente z električno energijo še ni. Ko bo proučena tudi inačica MHE v naselju Na Logu, na mestu, kjer·je nekoči že obratovala HE, bodo tudi za to. inačico opravljene vse potrebne strokovne presoje, odločitev pa bo lahko sprejeta le v skladu z veljavnimi zakoni. Sodbo o tem, kaj je v tem ·~primeru« moralno in razumno in >,kdo je kdo<< si bodo bralci morali ustvariti sami. Dejstvo je, da hidrocentrale v Zadnji ci ne bo! če pa bi kdo hotel komu pripisovati zasluge za to, pa moramo povedati, da jih gotovo ne gre pripisati Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo, medtem ko si nekaj zaslug pri tem delavci in celotno delovna organizacija TNP, kljub drugačnim pogledom nekaterih, vendarle lasti. Triglavski narodni park Bled v Slovenskih goricah je opravljal gozdarsko inšpekcijsko službo. Med 2. svetovno vojno je bil izseljen v Slavonsko Požego in v Drvar, od koder je pobegnil v Ljubljano, kjer je kot strokovnjak ravnateljstva razlaščenih veleposestniških gozdov skrbel za oskrbo Ljubljane z drvmi. Kmalu po osvoboditvi se je vrnil v Maribor in se posvetil vzgoji sadik v drevesnici v Radvanju pri Mariboru. To drevesnico je vodil polnih 19 let, do svojega 80. leta. Umrl je aprila l. 1977 v Mariboru. Cvetka KOLER G. V. 9/89 407 Oxf.: 902.1 Dr. Franc lvanek Franc lvanek se je rodil v Prekmurju, 5. oktobra 1929. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti. Diplomiral je 4. marca 1954 na Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljub- ljani in je njen prvi diplomant. Do l. 1956 je bil vodja gozdne uprave Silva v Veliki Nede- lji. Zatem je dve leti vodil gozdno upravo Ruše, kjer je organiziral službo za gojenje in izkoriščanje gozdov v slabo dostopnih pohorskih gozdovih. Kot dober načrtovalec in organizator dela je l. 1958 nastopil mesto vodje sektorja za urejanje gozdov pri GG Maribor. Leta 1968 je prevzel še vodenje sektorja za plan in analize. Ob svojem rednem delu je vneto študiral in l. 1973 magistriral na gozdarskem od- delku BTF v Ljubljani. Zatem se je posvetil znanstveno-raziskovalnemu delu in bil zu- nanji znanstveni sodelavec IGLG v Ljublja- ni. Leta 1976 je na gozdarskem oddelku BTF v Ljubljani tudi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo )) Vrednotenje po- škodb pri spravilu lesa v gozdovih na Po- horju« in bil imenovan za honorarnega predavatelja predmeta ekonomika podjetij. S svojim delom na področju urejanja gozdov v mariborskem gozdnogospodar- skem območju je postavil temelje načrtova­ nemu gospodarjenju z gozdovi v tem delu Slovenije. Vodil je sektor za izdelavo goz- dnogospodarskih načrtov in jih tudi sam izdeloval. V njih je s pomočjo statističnih metod ugotavljal stanje proizvodnih dejav- nikov, analiziral vzroke dejanskega stanja sestojev in ob upoštevanju naravnih, go- spodarskih in splošnodružbenih dejavnikov dotočil ukrepe za gospodarjenje z gozdovi. Bil je član republiške komisije za obrav- navanje gozdnogospodarskih načrtov ter vodja komisije za razširjeno gozdno repro- dukcijo pri SlS za gozdarstvo SR Slovenije. Za aktivnost v samoupravnih organih DO je bil odlikovan z redom dela. Objavil je mnogo strokovnih člankov in znanstvenih ekspertiz. Dr. Franc lvanek je umrl 29. aprila 1978 v Mariboru. Cvetka KOLER 408 G. V. 9/89 Oxf. :· 902.1 Franc Dolgan Inž. Franc Dolgan se je rodil l. 1889 v Gornji Košani pri Postojni. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Postojni. real ko pa v Ljubljani. Po maturi se je odločil za študij gozdarstva na Visoki šoli za zem- ljedelstvo na Dunaju. Ves čas študija je prejemal Kalištrovo štipendijo, kar dokazuje njegovo izredno marljivost. Prvo zaposlitev je dobili. 1921 na Okraj- nem komisariatu za gozdarstvo v Postojni, kjer se je skupaj z Avgustom Kafolom uveljavil pri pogozdovanju Krasa. V l. 1925 do 1934 je bil taksator prib l. 14.500 ha gozdov na veleposestvu kneza Schonburg- Waldenburga. zanje je izdelal gospodarske načrte za desetletje 1923-1933. Pod priti- skom fašizma se je l. 1934 zaposlil na bivši veleposesti knezov Odescalchi v lloku in izdelal gozdnogospodarski načrt za 9000 ha gozdov ter vodil upravne posle. L. 1938 se je zaposlil pri bosanskem les- noindustrijskem podjetju Šipad, od koder so ga pregnali ustaši. Po osvoboditvi je bil kratek čas okrajni gozdar v Trstu, nato pa v l. 1945-1951 šef Uprave snežniških gozdov v Ilirski Bistrici. Hkrati se je kot sodelavec Gozdarskega inštituta v Ljubljani uveljavil pri znanstveno- raziskovalnem delu in proučevanju snežni- ških gozdov. Od l. 195i do upokojitve je bil taksator pri Gozdnem gospodarstvu Postoj- na, kjer je s svojim delom bistveno prispeval k napredku gospodarjenja s snežniškimi, javorniškimi in nanoški mi gozdovi. Inž. Dolgan je bil tudi vnet lovec. Kot človek si je nenehno prizadeval zaščititi družbena in gospodarska hotenja in pravice delovnega človeka. Umrl je l. 1965 v Postojni. Cvetka KOLER OBVESTILO Bralce in naročnike Gozdarskega vestnika obveščamo, da je izšla 3. knjiga Bibliografije Gozdarskega vestnika, ki vsebuje pregled vseh prispevkov, objavljenih v naši reviji v obdobju 1983-1987 oziroma v letnikih 41-45. Smo ena redkih slovenskih strokovnih revij, ki smo doslej uspeli, po zaslugi skrbnega, žal že pokojnega avtorja vseh dosedaj izdanih Bibliografij tovariša Viktorja Prežlja, pri- praviti takšne preglede prispevkov in njihovih avtorjev. Bibliografija Gozdarskega vestnika vam omogoča lahek pregled vseh prispevkov, ki so v omenjenih letnikih izšli v naši reviji. Prispevki so razvrščeni po vsebinskih sklopih, po letih, avtorji tudi po abecedi, zato vam pride zelo prav, ko želite iz množice objavljenih člankov poiskati članek določene vsebine ali določenega avtorja. Hkrati vas obveščamo, da imamo v uredništvu še nekaj izvodov 1. in 2. knjige Bibliografije, tako da si lahko celotne preglede prispevkov, ki so doslej izšli v naši reviji, po potrebi dopolnite. Vse Bibliografije naročite na naslov Gozdarskega vestni- ka, Erjavčeva 15, Ljubljana. Cena 3. knjige Bibliografije je za organizacije 350.000 din, za posameznike 200.000 din. Cena izvoda 1. in 2. knjige Bibliografije je za organizacije po 200.000 din, za posameznike pa po 100.000 din. Uredništvo l YU ISSN :