Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 1
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 42, 18. oktober 2019. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Srečanje županj slovenskih občin:    
Izmenjale izkušnje in dobre prakse   ................... 7
Najuspešnejše podeželske skupnosti: 
Občina Ljubno prejela priznanje 
za izjemne dosežke  ...................................................... 8
Pavličevo sedlo:
Veterani vojne za Slovenijo 
odkrili spominsko ploščo  ........................................ 12
90 let Martina Podkrižnika :
Pot njegovega življenja obogatena s 
srečnim zakonom in krasnimi potomci  ......... 23
Pohod konjenikov na Gomilsko: 
Kobila zdrsnila v Savinjo in za sabo 
potegnila voznika z vozom   ................................... 25
Franček Gorazd Tiršek: 
S tretjim mestom na SP dosegel 
tudi kvoto za paraolimpijske igre  ..................... 29
(KF)
(ŠS)
(ŠS)
Upokojenci dvigajo glas, kaj sledi?
Vse do poznih let 19. stoletja so bili ljudje v da-
našnjih razvitih državah v obdobju svoje starosti 
odvisni od lastnega dela, dokler so bili sposobni 
delati, nato pa so do njihove smrti zanje pravilo-
ma skrbeli njihovi družinski člani. V številnih ne-
razvitih državah je stanje še vedno takšno, v razvi-
tem svetu pa se je na prehodu v 20. stoletje začel 
vzpostavljati sistem pokojninskega zavarovanja, ki 
je nadomestil družinsko solidarnost z ostarelimi in 
za delo nezmožnimi člani družine. 
Leta 1950 je v tedanji Jugoslaviji, katere sestavni 
del je bila tudi Slovenija, začel veljati nov zakon o 
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na pod-
lagi katerega so se lahko državljani in državljan-
ke upokojevali pri starosti okrog 50 let in z okrog 
30 leti delovne dobe. Zaradi zgodnjega upokoje-
vanja in spreminjanja razmerja med zavarovanci 
(plačniki) in upokojenci (prejemniki) v korist sle-
dnjih se je stanje v pokojninskem sistemu posto-
poma slabšalo. 
K poslabšanju stanja je dodatno prispeval po-
rast brezposelnosti ob koncu osemdesetih in v 
začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ter 
spodbujanje predčasnega upokojevanja. Deloda-
jalci so na ta način reševali probleme s presežnimi 
delavci, za slednje pa je to pomenilo izhod iz eko-
nomske negotovosti.
Če bi se ta trend nadaljeval, bi zmanjkalo denar-
ja za pokojnine, zato je bila leta 2000 sprejeta po-
kojninska reforma, ki je močno spremenila pogoje 
za upokojevanje. Uveden je bil tristebrni pokojnin-
ski sistem, v katerem prvi steber predstavlja obve-
zno pokojninsko zavarovanje, iz katerega se izpla-
čujejo današnje pokojnine, drugi steber predsta-
vlja dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je v bi-
stvu namensko varčevanje za dodatno pokojnino, 
tretji steber pa predstavljajo individualna prosto-
voljna zavarovanja.
V obdobju, ko nam gre v Sloveniji relativno dob-
ro (eden od pokazateljev tega je porast števila re-
gistriranih osebnih avtomobilov v zadnjih osmih 
letih za 30 odstotkov), so se upokojenci znašli v 
položaju, ko imajo kot družbena skupina verjetno 
še najmanj koristi od gospodarske rasti, zato dvi-
gajo glas in, med drugim, opozarjajo na nerazum-
na razmerja med pokojninami in socialnimi trans-
ferji. O tem pišemo v tokratni temi tedna.
Dejstvo je, da postaja hitro staranje prebival-
stva najpomembnejši izziv slovenske družbe. Brez 
ustreznih in pravočasnih ukrepov so v prihodnosti 
možni tudi najbolj črni scenariji, saj projekcije ka-
žejo na nezmožnost financiranja velikega poveča-
nja javnih izdatkov. Kljub temu parlament še ved-
no sprejema kratkoročne, ljudem všečne ukrepe, 
ki jih predlagajo populistične politične stranke. Ve-
mo, kdo bo nosil posledice, ne vemo pa, kdo bo no-
sil odgovornost. Če sploh kdo.
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
4
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Upokojenci zahtevajo izboljšanje svojega gmotnega položaja
O pokojninah, domski oskrbi in prizadevanjih ZDUS-a
Imamo vse več upokojencev, ki so vsak dan bolj nezadovoljni s 
svojim gmotnim položajem. V Sloveniji se ta spremlja predvsem z 
vidika višine pokojnine, ki je nemalokrat prenizka, da bi si lahko 
ljudje v tretjem življenjskem obdobju lahko privoščili domsko os-
krbo ali kakšen teden bivanja v zdraviliščih za izboljšanje zdravja. 
Kaj o tem menijo naši sogovorniki?
Ivana Žvipelj, Mozirje
Sama uspevam s svojo pokojnino dostojno ži-
veti, zavedam pa se, da je veliko takih, ki nimajo 
niti za preživetje. Mislim, da se institucije, ki skrbi-
jo za starostnike, trudijo po najboljših močeh, a se 
zgodi, da imajo pomanjkanje kadra in prav zaradi 
tega so varovanci potem slabše oskrbljeni. Kako 
je v različnih institucijah za starostnike, lahko tu-
di sama opazujem, saj me preko mojega kulturnega udejstvovanja veli-
ko vabijo v različne kraje. K sreči sem še dovolj zdrava, da za svoje pot-
rebe sama poskrbim. Verjamem pa, da če bi rabila pomoč, da bi jo dobi-
la od sosedov. Čeprav živim v večstanovanjski hiši, si sosedje med se-
boj pomagamo. 
Bert Savodnik, Loke pri Mozirju
Sem član društva upokojencev, ampak ne 
opazim, da bi me posebej obveščali o prizade-
vanjih ZDUS-a. Z ženo sva sicer zdrava in pri mo-
čeh, zato ne rabiva nobene pomoči. Sva pa vese-
la obiska prostovoljca, ki pride preverit, kako se 
počutiva. Zelo dober je občutek, da veš, na koga 
se lahko obrneš, če boš potreboval pomoč okoli-
ce. Tudi za zdravstveno oskrbo lahko rečem, da nisem čutil nobene kri-
ze, ki se je dogajala v naši dolini, saj sem pacient zdravnika, ki je ostal v 
zdravstvenem domu. 
Ivan Rop, Bočna
Več kot desetletje sem v pokoju in sem še ved-
no pri močeh, da lahko komu pomagam in seve-
da sam ne rabim pomoči. Ne vem pa, kako bo, ko 
bom toliko obnemogel, da bom rabil domsko os-
krbo. Vemo, da je to zelo pereč problem na držav-
ni ravni. Domov za starejše je premalo, tisti z niz-
kimi pokojninami si jih niti privoščiti ne morejo. 
Prav tako bi bilo potrebno urediti na nivoju države, da tisti s polno po-
kojninsko dobo dobi toliko denarja pokojnine, kot tisti, ki dobiva social-
no pomoč in ni nikoli delal.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Darja Dobovičnik, Ljubno ob Savinji
V Sloveniji je sociala še vedno na visokem ni-
voju v primerjavi z drugimi državami. Je pa res, da 
smo upokojenci pri delitvi sredstev iz proračuna 
vedno na repu in dobivamo le drobtinice. Sicer 
se mora vsak vprašati, koliko je v času aktivnega 
življenja prispeval v upokojensko blagajno. Naše 
društvo upokojencev je sproti seznanjeno z vse-
mi aktivnostmi ZDUS-a. Živimo na podeželju, kjer se skoraj vsi med se-
boj poznamo in kaj hitro se lahko ugotovi, kdo rabi pomoč. Zelo dobro 
delujejo prostovoljci preko projekta Starejši za starejše in pomagajo tis-
tim, ki so pomoči potrebni. Nemalokrat pa, če kdo starejših rabi pomoč, 
priskočijo tudi sosedje.  
Majda Krajner, Dobletina
Kakšna so prizadevanja našega upokojenske-
ga društva ali zveze društev, ne opazim. Lahko pa 
rečem, da gmotni položaj upokojencev stagnira. 
Cene življenjskih potrebščin zelo hitro rastejo, 
pokojnine pa prepočasi oziroma le za kak odsto-
tek, kar je premalo v primerjavi z rastjo cen. Sem 
še vedno pri močeh in verjamem, da če bi do če-
sa prišlo, bi mi domači pomagali, tako da ne bi rabila domske oskrbe. Si-
cer pa k sreči moja pokojnina zadošča tudi za plačilo kakšne osebe, ki bi 
mi za kakšno uro priskočila na pomoč. Kot zdravstvena delavka, ki sem 
v zdravstvu delala vse svoje aktivno obdobje, sem nad stanjem v nazar-
skem zdravstvenem domu zelo razočarana. V času mojega službovanja 
se kaj podobnega ni zgodilo nikoli.
Revščina med upokojenci, stari-
mi 65 ali več let, je bila v lanskem le-
tu 18,3-odstotna, med starejšimi od 
74 let je dosegla slabih 22 odstot-
kov. Zato ni presenetljivo, da njihovi 
predstavniki postajajo vse glasnejši. 
V Zvezi društev upokojencev Slove-
nije (ZDUS) pravijo, da je bilo dovolj 
varčevanja na plečih upokojencev. 
Izoblikovala se je tudi civilna iniciati-
va Za upokojence gre, ki zbira podpi-
se za izboljšanje gmotnega položaja 
upokojenih. V Sloveniji imamo preko 
620 tisoč upokojencev, zato njihove-
ga glasa ne bo lahko preslišati.
PREDSTAVNIKI UPOKOJENCEV 
ZAHTEVE NASLOVILI NA VLADO
V ZDUS-u že dolgo opozarjajo na 
zanemarjanje finančnega statusa 
upokojencev, ki ga vlada kljub iz-
boljšanju gospodarskih kazalcev 
ne uredi. Zato so v začetku okto-
bra, na mednarodni dan starejših, 
predstavili Zahteve Zveze društev 
upokojencev Slovenije za izbolj-
šanje gmotnega položaja upoko-
jencev v letu 2020. Upravni odbor 
ZDUS-a je na vlado naslovil sedem 
glavnih zahtev, in sicer izplačilo le-
tnega dodatka po sistemskem za-
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 5
Tema tedna, Aktualno
konu, dvig odmernega odstotka, 
redno in izredno uskladitev pokoj-
nin, sprejem zakona o dolgotrajni 
oskrbi in potrebe po povečanju ka-
pacitet v institucionalnem varstvu, 
uvedbo pogrebnine za vse ter na-
zadnje, da varstveni dodatek naj 
ne presega minimalne pokojnine 
za 40 let dela brez dokupa.
VARČEVANJE PRI POKOJNINAH 
SE MORA TAKOJ ZAKLJUČITI
Na prvem mestu je predsednik 
ZDUS-a Janez Sušnik poudaril, da 
so že v lanskem letu med nujne uk-
repe za izboljšanje gmotnega po-
ložaja upokojencev uvrstili izplači-
lo letnega dodatka v skladu z za-
konom o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju, a njihova zahte-
va ni bila upoštevana. Sedaj v ZDU-
S-u zahtevajo, da se sistemski za-
kon spoštuje in se izplača letni do-
datek vsem upravičencem v sku-
pnem znesku 178 milijonov evrov, 
kot določa koalicijska pogodba. 
Poleg tega zahtevajo redne uskla-
ditve pokojnin, kot to določa po-
kojninski zakon. Letošnjo izredno 
uskladitev pokojnin v višini 1,5 od-
stotka bi po mnenju Sušnika vlada 
morala izvesti še v oktobru, in ne še-
le decembra. Na ZDUS-u opozarjajo, 
da se mora varčevanje pri pokojni-
nah takoj zaključiti, kar pomeni, da 
je treba z izrednimi uskladitvami zvi-
šati pokojnine za 7,2 odstotka, koli-
kor so še vedno nižje zaradi varče-
vanja med letoma 2010 in 2016.
Vera Pečnik, 
podpredsednica ZDUS:
»V Zvezi društev upokojen-
cev Slovenije se že leta trudimo 
in aktualnim vladam pošiljamo 
zahteve za izboljšanje gmotne-
ga stanja upokojencev. Žal 
do sedaj brez pravega uspe-
ha. Čeprav trkamo na vsa mo-
žna vrata in zahtevamo ukrepe, 
pravega posluha še nismo do-
čakali. Pred dnevom starejših, 1. 
oktobra, smo aktualne zahteve 
znova posredovali vsem pos-
lanskim skupinam, poslancem, 
strankarskim veljakom, minis-
trom, predsedniku vlade in predsedniku države. 
Vsi, ki se trudimo, smo izredno prizadeti, saj konkretnih rezultatov 
ni. In to kljub besedam, zapisanim v koalicijskem sporazumu, kjer je 
zapisano, da pokojnine morajo zagotavljati dostojno življenje upo-
kojenk in upokojencev. Država pa si mora prizadevati in zagotoviti 
sredstva za to raven odhodkov. 
Na takšni ravni, ko se upokojenci počutimo, kot da nas sploh ni, še 
nismo bili. Nikomur ne zanikamo pravic, toda to, da so socialni trans-
ferji višji, kot je pokojnina za 40 let delovne dobe, to enostavno ni 
sprejemljivo. Le kako naj mladi še verjamejo v pokojninski sistem? 
Kako naj zaupajo dodatnim pokojninskim zavarovanjem, če se doga-
jajo primeri, kot je primer obrtniškega sklada, kjer je zmanjkalo de-
narja za izplačilo poklicnih pokojnin?«
jemnik najnižje pokojnine za 40 
let dela (530 evrov). Če želi vlada 
ohraniti znesek varstvenega do-
datka, pa v ZDUS-u zahtevajo ta-
kojšen dvig minimalne pokojnine 
na 600 evrov.
Upokojenci pogrešajo tudi povr-
nitev pogrebnine za vse v enakem 
znesku, kar je 530 evrov, kot je to 
veljalo leta 2013, torej pred uved-
bo varčevalnih ukrepov. Sedaj ta-
ko pogrebnina kot posmrtnina ve-
ljata kot socialni transfer države in 
ju dobijo (580 evrov) le najrevnej-
ši družinski člani in svojci umrlega 
kot pomoč pri kritju stroškov pog-
reba. 
Stroge zahteve s kratkimi roki so 
upokojenci navedli tudi glede za-
kona o dolgotrajni oskrbi. Po njiho-
vem bi moral biti sprejet najkasne-
je 20. aprila prihodnje leto. Pri tem 
se opirajo na revizijsko poročilo 
Računskega sodišča RS, ki ugota-
vlja, da vlada in resorni ministrstvi 
niso bili uspešni pri uresničevanju 
ciljev za zagotavljanje dostopnos-
ti in dosegljivosti storitev socialne-
ga varstva, prav tako ni bil ustre-
zno načrtovan nov sistem dolgo-
trajne oskrbe. 
Tatiana Golob
POPRAVITI JE TREBA ANOMALIJE 
VARSTVENEGA DODATKA
V svojih zahtevah so še zapi-
sali, da podpirajo predlog resor-
nega ministrstva glede odprave 
anomalij med izplačili varstve-
nega dodatka in minimalno po-
kojnino za 40 let dela brez doku-
pa. Velja namreč, da upravičenci 
do varstvenega dodatka prejema-
jo tega v višini 591 evrov, kar je za 
celih 60 evrov več, ko prejme pre-
Za 7, 2 odstotka 
je po ZDUS-u treba z izrednimi 
uskladitvami zvišati pokojnine.
POSVET O PRILOŽNOSTIH IN IZZIVIH TRAJNOSTNEGA TURIZMA V DESTINACIJI LUČE
Priprave za sprejem v Zeleno shemo slovenskega turizma
Člani Zelene ekipe so se na posvetu seznanili z Zeleno shemo slovenskega turizma. 
(Fotodokumentacija Občine Luče)
V Občini Luče so letos podpisa-
li listino o zeleni politiki, saj se že-
lijo pripraviti za sprejem v Zeleno 
shemo slovenskega turizma. V ta 
namen so v sredo, 9. oktobra, prip-
ravili kar dve aktivnosti. Najprej je 
bil sestanek članov Zelene ekipe 
in uvodna delavnica za sodelujo-
če v aktivnostih za pridobitev zna-
ka Slovenia green destination. Po 
predstavitvi Zelene sheme so pri-
sotni razpravljali o potencialih de-
stinacije in izzivih za razvoj turizma 
v Lučah, dogovorili so se tudi o po-
teku nadaljnjih aktivnosti.
Pozneje ta dan so izvedli še pos-
vet in delavnico za ponudnike tu-
rističnih storitev. Seznanili so jih z 
vsebino Zelene sheme in pojasni-
li, da bo občina ocenjena v petih 
kategorijah. Eden od pomembnih 
elementov je tudi spodbujanje po-
nudnikov za pridobitev znaka Slo-
venia green accommodation. Na 
posvetu je sodelovala tudi Andre-
ja Bizjak iz Eko hiše Na razpotju v 
Logarski dolini in predstavila pri-
mer iz prakse – pridobivanje okolj-
skega znaka Eko hiše Na razpotju. 
Marija Lebar
(foto: MŠ)
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
6
Aktualno
GLOBALNI DNEVI ZELENIH DESTINACIJ 
Solčava med sto top destinacijami na svetu
Priznanje je v imenu solčavske občine 
prevzela v. d. direktorice Centra Rinka 
Blanka Kovačič.
V sklopu konference Globalni dnevi zelenih 
destinacij je 10. oktobra na Malem Lošinju po-
tekalo razkritje letošnjega seznama top 100 traj-
nostnih destinacij sveta. Med sto najboljših se 
je uvrstilo kar 31 destinacij iz Slovenije, med nji-
mi Solčava. Priznanje je v imenu občine prevze-
la v. d. direktorice Centra Rinka Blanka Kovačič.
POTRDITEV PRAVILNE POTI
»Ponosni smo, da je mednarodna strokovna 
javnost prepoznala uspešnost solčavskega tu-
rizma na poti razvoja k odličnosti na področju 
trajnosti in nagradila prizadevanja naše desti-
nacije. Zelena shema nas zavezuje k spodbu-
janju trajnostnega turizma in razvoju produk-
tov višje dodane vrednosti, ki temeljijo na traj-
nostnih načelih. Zahvala za takšno prestižno 
nagrado gre vsem sodelavcem Občine Solča-
va in Centra Rinke, županji Katarini Prelesnik, 
vsem Solčavanom in Solčavankam, ki trdno 
verjamemo v razvoj trajnostne, zelene in od-
govorne destinacije. Prizadevali si bomo ohra-
njati krajino in jo plemenititi za svoje zanam-
PREPOZNANA USPEŠNOST SLOVENSKEGA 
TURIZMA
Direktorica Slovenske turistične organizaci-
je (STO) mag. Maja Pak je ob ponovni uvrsti-
tvi preko 30 destinacij iz Zelene sheme sloven-
skega turizma med najbolj trajnostne na sve-
tu izpostavila: »Ponosni smo, da je mednaro-
dna strokovna javnost ponovno prepoznala us-
pešnost slovenskega turizma na poti razvoja k 
odličnosti na področju trajnosti in nagradila pri-
zadevanja slovenskih destinacij, prejemnic zla-
tih in srebrnih znakov Slovenia green destina-
tion.« 
NADALJEVANJE USPEŠNE POTI 
Slovenska turistična organizacija bo zeleno 
shemo razvijala in nadgrajevala tudi v prihod-
nje in s tem vzpodbujala razvoj trajnostnih de-
stinacij in produktov višje dodane vrednosti, ki 
temeljijo na trajnostnih načelih, je dodala direk-
torica STO Maja Pak.
Marija Lebar, fotodokumentacija Občine 
Solčava
ce. Takšne nagrade samo potrjujejo našo pra-
vo pot prihodnosti v smeri turizma,« je pove-
dala Kovačičeva.
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje ne veča izgube 
(Prikaz nasprotnih dejstev)
V 41. št.SN z dne 11. oktobra 2019 sta bila objavlje-
na 2 članka na temo pereče problematike Zgornje-
savinjskega zdravstva novinarke Štefke Sem.
V Civilni iniciativi za ohranitev zdravja Zgornje-
savinjčanov se čutimo dolžni reagirati na dokaj 
nekritično povzemanje stališč vodstva Javnega 
zavoda in Sveta ustanoviteljic JZ Zg. Sav. zdr. do-
ma (beri: županov) tako v teh dveh člankih kot tu-
di v preteklih pisanjih omenjene avtorice.
Po kolapsu z zdravniki in ukinitvijo NMP ter 
potem ko se je *zgodila* Civilna iniciativa, se 
vodstvo Javnega zavoda sicer trudi popravljati na-
pake, ki so povzročile omenjene dogodke in ogro-
zile zdravje Zgornjesavinjčanov. Za nastalo stanje 
je odgovorno izključno sedanje vodstvo. Od vseh 
zahtev postavljenih na shodu CI v mesecu maju 
2019, je direktorici Zavoda uspela delno samo ena 
in sicer, da je v dokaj kratkem času uspela zapo-
sliti 2 novi zdravnici, medtem ko izpraznjeno mes-
to tretjega zdravnika še vedno ni zapolnjeno.
Posledično temu je še naprej nerazrešena pro-
blematika nujne medicinske pomoči, zaradi če-
sar je dolgoročno verjetno tudi dokončno zgub-
ljena. Zahteva Civilne iniciative, da se ponovno 
vzpostavi dežurna 24-urna dežurna služba tudi 
preko tedna ni uresničena in o tem direktorica 
ne govori, čeprav si poskuša uspešno graditi po-
zitivno medijsko podobo ob raznih prevzemih re-
ševalnih vozil in podobnih prireditvah.
Tudi obe zdravnici, ki se vsekakor trudita po 
najboljših močeh zaradi opravljanja pripravni-
štva pod vodstvom mentorice iz Vojnika ne mo-
reta v celoti pokriti velikega izpada zaradi odho-
da zdravnice in obeh zdravnikov. Veliko prebival-
cev še vedno nima osebnega zdravnika, v čakal-
nicah se tare čakajočih bolnikov. Kljub izredne-
mu trudu medicinskih sester ugotavljamo, da je 
stanje izredno kritično, na to pa opozarjajo števil-
ne kritike pacientov in kar nekaj pritožb na varu-
ha pacientovih pravic.
Da se kriza vodenja nadaljuje, dokazuje tu-
di odstop računovodje in kar je najbolj zanimi-
vo ravno v času izvajanja finančne revizije. Koli-
ko sta zadevi povezani lahko samo ugibamo. A je 
s tem povezan tudi dogovor županov z Esovo, da 
na seji ne bo odgovarjala na njihova vprašanja s 
področja financ ampak naj se gospodje kar pot-
rudijo in pisna vprašanja naslovijo na zdravstve-
ni dom, kjer jim bodo že pripravili obrazložitve. 
Groteskno!
Odstop kar 2 članic Sveta zavoda, od tega je 
ena predsednica zavoda, druga pa predstavni-
ca zavarovancev, je kar mesec dni in več ostal 
medijsko neopažen. Prav tako je vodstvo zavoda 
ugotovilo nezdružljivost funkcije člana sveta za-
voda s strani zaposlenih in pomočnika direkto-
rice g. Ločičnika, ki je tudi odstopil, tako da Svet 
zavoda deluje v zelo okrnjeni sestavi, kar pa di-
rektorice ne skrbi. Iz člankov v 41. številki SN je 
razvidno, da komunicira le z župani oz. Svetom 
ustanoviteljic, jim poroča o poslovanju zavoda in 
drugi problematiki. Na samem Svetu zavoda je 
na to sicer bila večkrat opozorjena, kar pa oči-
tno ignorira in še naprej deluje mimo ustanov-
nih aktov Zavoda.
O notranjih razprtijah, slabih odnosih v Zavo-
du in nespametnih odločitvah direktorice govori 
tudi pismo dr. Beata županu Nazarij ob njegovem 
odhodu iz zdravstvenega doma.
Vse to kaže na to, da kadrovskih resursov di-
rektorica ne obvladuje, najhuje pri tem pa je, da 
se tega niti ne zaveda. Brez le teh tudi novi pro-
stori, nova reševalna in nereševalna vozila ne bo-
do pomenila nič, temveč samo večji strošek in ta-
ko povzročala samo še večanje izgube.
Prav je, da se novi dosežki prikažejo v pozitivni 
luči in da se akterji ob tem tudi fotografirajo. Prav 
pa bi tudi bilo, da novinarka, ki je pri Savinjskih 
novicah zadolžena za področje zdravstva, poleg 
ugotovitve, da ima novo reševalno vozilo 4 ko-
lesni pogon in avtomatski menjalnik, zavije tudi 
v čakalnice in ugotovi utrip čakajočih pacientov 
ter njihovo zadovoljstvo, če že vodstvo Javnega 
zavoda tega ne počne.
Za Civilno iniciativo za ohranitev zdravja 
Zgornjesavinjčanov
Zvone Zupan
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 7
Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije
CIVILNA INICIATIVA ZA OHRANITEV ZDRAVJA ZGORNJESAVINJČANOV
»Od županov zahtevamo, da 
pristopijo k iskanju novega 
direktorja!«
PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 
Nepovratna sredstva za mlade 
prevzemnike kmetij
Na zadnje informacije o poslova-
nju Javnega zavoda Zgornjesavinj-
ski zdravstveni dom (ZZD) Nazarje, 
o čemer smo poročali prejšnji teden, 
se je odzval iniciativni odbor Civilne 
iniciative za ohranitev zdravja Zgor-
njesavinjčanov, ki ugotavlja, da svet 
ZZD razpada, vodilni pa o tem molči-
jo. Odstopili so namreč predsednica 
sveta zavoda in dva člana.
Predstavnik civilne iniciative Zvone 
Zupan, ki ga civilna iniciativa predla-
ga na izpraznjeno mesto predstavnika 
zavarovancev v svetu zavoda, opozar-
ja na dejstvo, da je dal odpoved raču-
novodja ZZD, in to ravno v času, ko po-
teka revizija poslovanja zavoda. 
»Nujne medicinske pomoči še 
vedno ni, za kar je najbolj odgovor-
na direktorica zavoda. Zdravnici si-
cer delata, vendar premalo, zato je 
stanje v zdravstvenem domu Nazar-
je kritično. Rezultati finančne revizije 
bodo znani v tem mesecu in v civil-
ni iniciativi pričakujemo, da bo jav-
nost o rezultatih revizije pravočasno 
obveščena. Revizije o strokovnem 
vodenju zavoda na Ministrstvu za 
zdravje še vedno ni,« pogled Civilne 
iniciative za ohranitev zdravja Zgor-
njesavinjčanov na stanje v ZZD opi-
še Zvone Zupan in dodaja: »Od žu-
panov zahtevamo, da nemudoma 
pristopijo k iskanju novega direktor-
ja za Javni zavod ZZD Nazarje!«
KF
Ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano je v začetku 
oktobra v Uradnem listu RS objavi-
lo peti javni razpis Pomoč za zagon 
dejavnosti za mlade kmete. Razpi-
sanih je 15 milijonov evrov nepo-
vratnih sredstev iz Programa ra-
zvoja podeželja Republike Slove-
nije za obdobje 2014–2020. Vloži-
tev vloge na javni razpis preko ele-
ktronskega sistema Agencije RS za 
kmetijske trge in razvoj podeželja 
bo možna od 28. oktobra do vključ-
no 6. decembra.
Upravičenci pri tem podukrepu 
so mladi kmetje, ki so stari od 18 
do 40 let, imajo ustrezno poklicno 
znanje in usposobljenost ter prvič 
vzpostavljajo kmetijsko gospodar-
stvo. Vlogi za sredstva mora vla-
gatelj priložiti poslovni načrt, po-
goj za izplačilo vseh sredstev je iz-
polnitev vseh razvojnih ciljev iz te-
ga načrta. 
Javni razpis je razdeljen v dva 
sklopa. V sklopu A znesek podpore 
znaša 45.000 evrov na upravičen-
ca, če je ta na prevzetem kmetij-
skem gospodarstvu vključen v po-
kojninsko, invalidsko in zdravstve-
no zavarovanje iz naslova opravlja-
nja kmetijske dejavnosti ali v po-
slovnem načrtu predvidi vključi-
tev. V sklopu B znaša znesek pod-
pore 18.600 evrov na upravičen-
ca. Na tem sklopu lahko kandidi-
ra mladi kmet, če ta na prevzetem 
kmetijskem gospodarstvu ni vklju-
čen v pokojninsko, invalidsko in 
zdravstveno zavarovanje iz naslo-
va opravljanja kmetijske dejavno-
sti, niti tega ne predvideva v po-
slovnem načrtu. 
Marija Lebar
SREČANJE ŽUPANJ SLOVENSKIH OBČIN NA REČICI OB SAVINJI
Izmenjale izkušnje in dobre prakse
Županje so si ogledale obnovljen rečiški trg in pranger. (Foto: Marija Šukalo)
Skupnost občin Slovenije in županja občine 
Rečica ob Savinji Ana Rebernik sta pripravili sre-
čanje slovenskih županj. Četrtega druženja Kluba 
županj se jih je na Rečici udeležilo 16 od 21. 
POTEK SREČANJA
Obiskovalke so si poleg občine ogledale vr-
tec, osnovno šolo in prenovljeni trg. Med dru-
gim je gostiteljica poskrbela za predstavitev 
zgornjesavinjskega želodca. V kampu Menina 
so spoznavale primer dobre prakse in posku-
sile njihov tolkec. V Medgen borzi so se osve-
žile s čaji Amande Kladnik in Maje Žerovnik 
ter spoznale pozitivni pomen izraza »baba«, na-
to pa prisluhnile predavanju o turizmu. Obisk so 
zaključile s kosilom na Dobrovčevi domačiji. 
TOKRATNA TEMA TURIZEM
Rebernikova je povedala, da so tovrstna sre-
čanja zelo poučna, saj si izmenjujejo mnenja in 
se malo bolj poglobijo v razvoj občin. To je tu-
di zelo dobrodošla oblika druženja in spoznava-
nja. Tema, ki so se je na srečanju dotaknile, je bi-
la turizem. »Med kolegicami županjami se želim 
informirati, kako bi bilo, če bi za skupino ljudi v 
tretjem življenjskem obdobju mogoče začeli na-
črtovati posebno vejo turizma, zato sem povabi-
la tudi Romana Matka, ki je spregovoril o turi-
stičnih izzivih,« je povedala Rebernikova.
MALO ŽENSK V LOKALNI POLITIKI
Županja občine Črna na Koroškem mag. Ro-
mana Lesjak, županja z najdaljšim stažem, je 
dejala, da je v naši državi malo županj, ker se 
ženske težko odločajo za vstop v politiko, mlajše 
zaradi družine, starejše pa se ne želijo spopada-
ti z vrsto problemov, ki jih ta funkcija prinaša. A 
od leta 2010 število žensk na tem mestu raste in 
upa, da se bo na prihodnjih volitvah več žensk 
odločilo za vstop v lokalno politiko. 
»Srečanja kluba so večkrat na leto in se mi 
zdijo zelo pomembna. Nenazadnje tkemo prija-
teljske vezi, hkrati menjamo izkušnje ali kakšno 
dobro prakso, kar je zelo pomembno pri našem 
delu,« je povedala Lesjakova.
Marija Šukalo
16 od 21 županj
se je udeležilo srečanja na Rečici ob Savinji.
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
8
Iz občin
VEČ KOT DESETLETJE DOLG POSTOPEK
Občina Ljubno ima končno prostorski načrt
Aleksandra Grešak Podbreznik je 
predstavila vsebino občinskega 
prostorskega načrta. (Foto: Marija Lebar) 
Vse od leta 2007 so si strokovne službe v Ob-
čini Ljubno prizadevale za sprejetje občinskega 
prostorskega načrta (OPN), ki je podlaga za od-
ločitve glede gradenj in usklajene rabe prosto-
ra v občini. Kar nekaj ovir je bilo treba premaga-
ti, končno pa je na tokratni oktobrski seji občin-
ski svet OPN potrdil.
NESREČNA IZBIRA PRVEGA IZVAJALCA 
Kot je uvodoma dejal župan Franjo Naraloč-
nik, se bo s sprejemom tega za občino v zadnjih 
letih najpomembnejšega strateškega dokumen-
ta končal maraton, ki je zahteval izjemno energi-
jo in velika sredstva, da so ga končno pripeljali do 
cilja, to je do sprejetja na občinskem svetu. Ome-
nil je nesrečno izbiro prvega izvajalca, ki svojega 
dela ni opravil in nato dobro sodelovanje s podje-
tjem Razvojni center Planiranje Celje. 
UPOŠTEVANE PROSTORSKE OMEJITVE IN 
POBUDE OBČANOV
Podrobneje je postopke za pridobitev in vse-
bino OPN svetnikom predstavila Aleksandra 
Geršak Podbreznik iz RC Planiranje. Pojasnila 
in zavarovana območja. Občani so podali preko 
300 pobud, potrebno je bilo pridobiti soglasja 
okoli 30 soglasodajalcev. 
V postopku je bilo v prvotno rabo vrnjenih več 
kot 55 ha stavbnih zemljišč. Kar nekaj manjših 
območij v občini, ki so ustrezno razpršena, je 
namenjenih turistični dejavnosti. 
DOKUMENT JE ŽIV
Pred sprejemom sklepa je svetnike zanimalo, 
kolikšna je možnost spreminjanja oziroma do-
polnitev, če bi se za to pokazala potreba. Občin-
ska urbanistka Albina Haberman je pojasnila, 
da je to živ dokument, ki ga je z ustreznimi po-
stopki mogoče dopolnjevati. V okviru OPN se bo-
do sprejemali tudi posamezni občinski podrobni 
prostorski načrti. 
Svetniki so postavili nekaj vprašanj glede ko-
lesarskih poti in novih malih hidroelektrarn in 
nanje dobili odgovore. Odločili so se za skraj-
šan postopek sprejemanja odloka o OPN in ga 
z ustreznim sklepom potrdili. 
Marija Lebar
je, da se je med postopkom priprave OPN spre-
minjala zadevna zakonodaja, kar je še otežilo 
pripravo. 
Upoštevati je bilo treba številne omejitve ozi-
roma varstvene režime, kot so poplavna varnost 
OBČINA SOLČAVA
Zapore na cesti v 
Logarsko dolino
Na regionalni cesti Luče–Sestre Logar so od 
7. oktobra dalje občasne popolne zapore, in si-
cer na odseku državne regionalne ceste med 
Firštom in Klemenčo žago. Zapore so potrebne 
zaradi varnosti udeležencev v prometu, saj na 
tem odseku poteka spravilo lesa. Omenjeni del 
ceste in potek prometa je označen z ustrezno si-
gnalizacijo, zapore pa bodo predvidoma potreb-
ne do četrtka, 31. oktobra. 
Marija Lebar
PRIZNANJE ZA UVRSTITEV MED NAJUSPEŠNEJŠE PODEŽELSKE SKUPNOSTI 
Občina Ljubno prejela priznanje za izjemne dosežke
Ljubenski župan Franjo Naraločnik (četrti z leve) v družbi kmetijske ministrice dr. Aleksandre 
Pivec (peta z leve), župana občine Brda Franca Mužiča in članov strokovne komisije
Na natečaj za izbor najperspektivnejše pode-
želske skupnosti, ki ga je razpisalo Društvo za ra-
zvoj slovenskega podeželja, se je prijavila tudi Ob-
čina Ljubno. Iz tega razloga se je konec avgusta 
na Ljubnem ob Savinji mudila posebna komisija, 
ki se je seznanila z različnimi razvojnimi projekti in 
aktivnostmi na turističnem področju. V prvih dneh 
oktobra so bili v okviru slovenskega podeželskega 
parlamenta razglašeni rezultati natečaja. 
PRIZNANJE ZA IZJEMNE DOSEŽKE 
Prireditev je potekala v Majšperku. Za naju-
spešnejše podeželsko območje 2019 je v imenu 
ocenjevalne komisije dr. Marija Markeš razgla-
sila Občino Brda, ki bo slovenski predstavnik za 
evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020. Ob-
čina Ljubno je prejela priznanje za izjemne do-
sežke. Priznanja je podelila kmetijska ministrica 
dr. Aleksandra Pivec, v imenu Občine Ljubno 
ga je prejel župan Franjo Naraločnik. 
USPEŠNI PRI POVEZOVANJU LOKALNIH 
UDELEŽENCEV
Kot je zapisano na priznanju, je Občina Ljub-
no v procesu razvoja podeželja razvila izjemne 
dosežke na področju prostovoljnega angažma-
ja občanov in občank pri odpiranju v svet in is-
kanju novih idej za razvojne izzive. Zgledno je 
povezovanje lokalnega gospodarstva kot po-
membnega lokalnega delodajalca in lokalnih 
iniciativ za izboljšan dohodek iz turizma, pove-
zanega s splavarsko tradicijo in smučarskimi 
skoki. 
Revitalizacija stavbne dediščine, razvoj mu-
zejske dejavnosti, povezovanje turizma in kmetij 
krepijo tudi identiteto in samozavest prebivalcev. 
Na Ljubnem so znali izkoristiti globalna podjetja 
in šport, da na lokalnem nivoju dosegajo odlične 
ekonomske rezultate za svoje prebivalce. 
Marija Lebar, 
fotodokumentacija Občine Ljubno
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 9
Iz občin, Organizacije
OTVORITEV CESTE V KOTE
Z vztrajnostjo do asfaltne prevleke na gozdni cesti
Trak sta prerezala krajan Prihove Edvard Vrabič (drugi z desne) in župan Matej Pečovnik. 
(Foto: Marija Šukalo)
Krajani Prihove so od petka, 11. oktobra, boga-
tejši za obnovljeno gozdno cesto na relaciji Ko-
te–Birgiš–Štefan. Odsek občinske ceste v dolžni 
nekaj manj kot 200 metrov sta s prerezom tra-
ku namenu predala župan občine Nazarje Matej 
Pečovnik in domačin Edvard Vrabič. Za varnej-
šo pot brez nezgod je blagoslov prispeval rečiš-
ki župnik David Zagorc.
ZA ODSEK CESTE 40 TISOČ EVROV
Vrednost investicije je po besedah direktorja 
občinske uprave Sama Begiča 40 tisoč evrov. 
Stroške bo delno pokrila občina iz proračuna in 
del država iz sredstev za sofinanciranje investi-
cij občine.
BREZ STRPNEGA DOGOVARJANJA NI 
REZULTATA
V imenu gradbenega odbora je obiskoval-
ce pozdravila Vekoslava Klemenak, ki je deja-
la, da je ta cesta dokaz, da moraš v današnjem 
času biti vztrajen, dobro moraš poslušati in si 
odgovore zapomniti. Seveda je pomemben tu-
di pristop. Brez strpnega dogovarjanja ne bi bi-
lo rezultata.
DOBER VPLIV IZBOLJŠAVE TUDI 
OB NEURJIH
Župan Pečovnik je izrazil veselje ob dejstvu, 
da bodo prebivalci ob cesti imeli urejeno ces-
tišče. Asfaltna podlaga bo ob večjih neurjih 
preprečevala nanos gramoza na dvorišča hiš 
ob cesti. 
Marija Šukalo
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE
Med pilotnimi premogovnimi regijami tudi Savinjsko-šaleška in 
Zasavska regija 
Mag. Biljana Škarja je poudarila, da gre za 
prestrukturiranje premogovnika, celovito 
obravnavo območja na področju gospodarstva, 
izobraževanja, kulture in še česa.
Evropska komisija v okviru evropske platfor-
me za premogovne regije v tranziciji nudi po-
moč 18 takim regijam v osmih državah člani-
cah EU. Status pilotne regije ima tudi Saša in 
Zasavska regija. Razvojna agencija Savinjsko-
-šaleške regije (RA Saša) že dalj časa sodelu-
je pri evropski platformi za omenjene regije. Na-
men, cilje in vsebino je direktorica RA Saša mag. 
Biljana Škarja nedavno predstavila na kolegi-
ju savinjsko-šaleških županov in predstavnikov 
občin, ki je potekal v Lučah.
DOVOLJ ZGODNJE PRIPRAVE
Prihodnost premogovnih regij v prehodu je 
negotova. Povpraševanje po premogu in njego-
va proizvodnja sta se v EU v zadnjih nekaj dese-
tletjih stalno zmanjševala. S prehodom na niz-
koogljično gospodarstvo je pričakovati nadaljnji 
upad proizvodnje in porabe premoga. Nekdanje 
premogovne regije se zato lahko soočijo z veli-
ko strukturno brezposelnostjo in posledicami, ki 
iz tega izhajajo. Da bi te vplive preprečili, je nuj-
no ukrepati pravočasno in začeti razvijati alter-
nativne poslovne priložnosti za ohranitev ali po-
večanje regionalne zaposlenosti in podporo go-
spodarski rasti dovolj zgodaj. 
DENAR ZA PREMOGOVNE REGIJE V PREHODU
Biljana Škarja je dejala: »Veseli smo, da je 
evropska komisija med 18 pilotnimi regijami iz os-
mih držav letos aprila identificirala tudi pilotno re-
gijo v Sloveniji, in sicer Zasavsko in Savinjsko-ša-
leško, kar pomeni, da bomo iz sklada lahko črpa-
li denar za nove projekte, potrebne za prestruk-
turiranje premogovništva. Pilotnim premogov-
nim regijam v tranziciji naj bi bilo na voljo prib-
ližno 20 milijard evrov. Pri tem bi rada poudarila, 
da ne gre za zapiranje premogovnika, ampak za 
priprave na njegovo prestrukturiranje, za celovito 
obravnavo premogovnega območja na področju 
gospodarstva, izobraževanja, kulture in še česa.«
Za premogovne regije v tranziciji je v na-
ši državi odgovorno ministrstvo za infrastruk-
turo. Tu so že ustanovili delovno skupino, v ka-
teri so tudi predstavniki RA Saša, poleg njih pa 
še predstavniki Teš-a, Premogovnika Velenje in 
vseh treh občin Šaleške doline. 
»Predstavniki evropske komisije so letos po-
leti obiskali Šoštanj. Po predstavitvi stanja so 
menili, da tukajšnje območje potrebuje celovi-
to strategijo prestrukturiranja. Nakazali so mož-
nost pridobitve tehnične pomoči, ki predvide-
va zunanjega izvajalca za pripravo takega doku-
menta,« je pojasnila Škarjeva. Skupaj z ministr-
stvom so pripravili prijavo za tehnično pomoč. 
Upajo, da bo prijava, ki naj bi jo do 15. oktobra 
obravnavala tudi slovenska vlada, uspešna. 
Tekst in foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
10
Iz občin, Organizacije
6. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE REČICA OB SAVINJI
Za še več področij v skupni občinski upravi Saša regije
Računovodkinja Irena Štorgel (levo) je prisotne seznanila s polletnim poročilom o realizaciji 
proračuna občine. (Foto: Barbara Rozoničnik)
26. septembra je potekala 6. redna seja reči-
škega občinskega sveta. Po potrditvi zapisnika 
predhodne seje je računovodkinja Irena Štor-
gel svet seznanila s polletnim poročilom o reali-
zaciji proračuna občine. V nadaljevanju so sve-
tniki razpravljali o skupni občinski upravi SAŠA 
regije, ukinitvi pravilnika o organiziranju šolskih 
prevozov in akcijskem načrtu ukrepov za na-
daljnji razvoj trajnostnega turizma.
IZKUŠNJE V SKUPNI OBČINSKI UPRAVI SO 
DOBRE
Ob odsotnosti povabljene vodje medobčinske-
ga inšpektorata Sonje Glažer je direktorica upra-
ve občine dr. Majda Potočnik predstavila gradi-
vo vezano na skupno občinsko upravo SAŠA re-
gije. Občina v tej upravi že sedaj realizira naloge 
s področja urejanja okolja in prostora, inšpekcije 
in redarstva. Dosedanje izkušnje so dobre, zara-
di spremembe zakonodaje je z odlokom potrebno 
prilagoditi medobčinske predpise. Občinski sve-
tniki so bili mnenja, da je področij, ki bi se lahko 
urejala v skupni upravi, še več in da naj se v odlo-
ku izpostavijo opisi področij in nalog, ki jih za ob-
čine ustanoviteljice opravlja uprava. 
RAZVELJAVITEV PRAVILNIKA O 
ORGANIZIRANJU ŠOLSKIH PREVOZOV
V nadaljevanju je občinski svet potrdil s stra-
ni sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu predlagano razveljavitev pravilnika o or-
ganiziranju šolskih prevozov in povračilu stro-
škov. S sprejetjem pravilnika so želeli spodbu-
diti učence, da prihajajo v šolo peš, in sofinan-
cirati prevoz v šolo za učence, ki po načrtu var-
nih poti v šolo ne bi bili upravičeni do brezplač-
nega prevoza. Prihranek bi se namenil uredi-
tvi pešpoti do šole. Predlagatelj ugotavlja, da z 
uvedbo pravilnika ni bilo pričakovanega učinka. 
Občinski svet je potrdil razveljavitev, eventualno 
se bo pripravil nov pravilnik. 
POSPEŠEVANJE TRAJNOSTNEGA TURIZMA
Občina je po vstopu v Zeleno shemo sloven-
skega turizma in po prejemu znaka Slovenia 
green destination pripravila akcijski načrt ukre-
pov za nadaljnji razvoj trajnostnega turizma, ki 
je bil na seji potrjen s strani svetnikov. 
Poleg tega je na predlog komisije za man-
datna vprašanja, volitve in imenovanja občin-
ski svet za predstavnika občine v svet Javne-
ga vzgojno-izobraževalnega zavoda Mozirje za 
mandat 2018-2022 imenoval Jožefa Skončnika. 
Svetniki so se seznanili tudi s potekom po-
stopka podelitve koncesije za opravljanje lokal-
ne gospodarske javne službe rednega in inve-
sticijskega vzdrževanja občinskih javnih cest.
Barbara Rozoničnik
V VELENJU PRVI HEKATON NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA V DRŽAVI
Regijski center VDC Saša o svoji prihodnosti
Beseda hekaton (angl. hackathon) izhaja 
iz združitve besed »hack in »marathon« in 
naj bi metaforično pomenila tekmovanje v 
prenosu znanja med ljudmi oziroma tek-
movanje v reševanju poslovnih izzivov.
Nova direktorica VDC Saša Darja Fišer je za 
cilj hekatona zadala oblikovanje izhodišč, 
ki bodo v oporo pri pripravi strategije 
nadaljnjega razvoja centra.
Varstveno delovni center (VDC) Saša s sede-
žem v Velenju, pod okriljem katerega deluje tudi 
območna enota Vrba Nazarje, je 3. oktobra orga-
niziral poldnevni dogodek, prvi hekaton na po-
dročju socialnega varstva v državi. Na srečanju, 
ki se ga je med drugimi udeležil tudi varuh člo-
vekovih pravic Peter Svetina, so zbrani iska-
li ideje, ki bi jih lahko vključili v strategijo VDC 
Saša.
INOVATIVEN PRISTOP K SOOČANJU 
Z IZZIVI
Hekaton, ki je potekal v Vili Bianca, je ino-
vativen pristop k soočanju z izzivi na področju 
življenja in dela varstveno delovnega centra. 
Organizator VDC Saša je za cilj dogodka zadal 
oblikovanje izhodišč, ki bodo v oporo pri prip-
ravi strategije nadaljnjega razvoja regijskega 
VDC Saša. 
Hekatona se je udeležilo trideset udeležen-
cev, predstavnikov VDC-jev, lokalnih invalidskih 
in nevladnih organizacij, lokalnih inštitucij, star-
šev in uporabnikov VDC Saša. Zbrane je nago-
vorila direktorica VDC Saša Darja Fišer, uvod-
na nagovora sta imela tudi podžupan MO Vele-
nje Peter Dermol in varuh Svetina, ki je pouda-
ril velik pomen takšnih srečanj. 
DELO POTEKALO PO TREH 
OMIZJIH
Na prvem omizju je tekel pogovor o splošnih 
raziskovanjih možnosti zakonodaje in njenih 
omejitvah, ki bi se jih dalo preseči. Drugo omiz-
je je bilo namenjeno institucionalnem varstvu in 
zdravstveni negi. Tretje omizje pa je obravnava-
lo problematiko drugih zaposlitvenih možnosti 
za uporabnike VDC. 
Tekst in foto: Tatiana Golob
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 11
Kultura, Šolstvo, Oglasi
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Uspešna predstavitev na podeželskem parlamentu 
Učenci v družbi župana Franja Naraločnika in mentorice Marije Ermenc ob stojnici v 
Majšperku (fotodokumentacija Občine Ljubno)
V Majšperku je 8. in 9. oktobra potekal slo-
venski podeželski parlament. Občina Ljubno je 
na njem prejela priznanje za najuspešnejšo po-
deželsko skupnost, predstavila se je LAS Zgor-
nje Savinjske in Šaleške doline, izjemno uspeš-
no pa je bilo na prireditvi sodelovanje učencev 
OŠ Ljubno ob Savinji.
Učenci, člani turističnega podmladka lju-
benske osnovne šole, so na odru odigrali priku-
pen prizor in v avli pripravili stojnico ter degu-
stacijo dobrot iz lokalne posebnosti – Flosarske 
cirnge. Direktorica Zavoda Savinja Ivica Oreš-
nik je povedala: »Navzoči visoki gostje, med ka-
terimi je bila tudi ministrica za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano, so se strinjali, da če vidijo 
otroke na takšnih prireditvah, še ni straha za ra-
zvoj podeželja. Otroci so jih navdušili. Prejeli so 
iskren aplavz.«
Marija Lebar
3. LENARTOVA PREPLETANJA – LES V PODOBI ČASA 
Dela tvorijo uravnoteženo celoto
Kulturno društvo likovnih ustvar-
jalcev Zgornje Savinjske doline Gal 
je v svojih društvenih prostorih na 
Rečici ob Savinji prvi petek v okto-
bru postavilo na ogled likovna de-
la pod naslovom 3. Lenartova pre-
pletanja – Les v podobi časa. Te je v 
različnih slikarskih tehnikah pripra-
vilo 32 ustvarjalcev iz vse Slovenije.
PREPLET SLIK PREDSTAVI 
RAZVOJ IN ŽIVLJENJE NAŠE 
CIVILIZACIJE
Izbor del in likovno kritiko je 
pripravil akademski slikar Sto-
jan Knežević. V njegovi odsotnos-
ti je oceno prebrala podpredsedni-
ca društva Blanka Božič. »Vsak od 
sodelujočih ustvarjalcev je pros-
to izbral svoj motiv in tehniko. Ne-
katere slike imajo jasno predsta-
vljeno figuraliko, druge so bolj ab-
straktne. Tema ni povezana le z le-
som kot simbolom naše civilizaci-
je, je precej širša, v njej poleg do-
mačnosti in topline, ki jo les pred-
stavlja, iščejo zapuščino naših 
prednikov, ki se na različne načine 
kaže v vseh delih,« je med drugim 
zapisal akademski slikar in pri tem 
izpostavil, da so dela preplet različ-
nih barv, oblik, motivov in tehnik, 
kar skupaj tvori privlačno in urav-
Vinku Jeraju sta čestitali podpredsednica društva Gal Blanka Božič 
(desno) in županja Ana Rebernik.
noteženo celoto. Prav preplet vseh 
razstavljenih slik je tisti, ki predsta-
vi razvoj in življenje naše civilizaci-
je v različnih oblikah. 
PO MNENJU OCENJEVALCA 
NAJBOLJŠE DELO VINKA JERAJA
Po Kneževićevi oceni, ki je v de-
lih iskal izvirnost likovnega izraza 
ter izvirnost in uspešnost rešitve 
zastavljenega likovnega problema, 
si je tretje mesto prislužila Marje-
ta Gorše za Jutro v Kočevskem goz-
du, drugo Špela Orešnik z Gankom 
in prvo Vinko Jeraj za delo V osami. 
Po izboru občinstva je bilo najbolj-
še delo Vincenca Vipava Vetrovno. 
Dogodek so s kulturnim pro-
gramom obogatili harmonikarji 
Primoža Zvira. Razstavo, ki bo na 
ogled vse do novembra, je odprla 
županja Ana Rebernik.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
12
Organizacije, Kultura
PAVLIČEVO SEDLO
Veterani vojne za Slovenijo odkrili spominsko ploščo
Člani Območnega združenja veteranov voj-
ne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke do-
line in člani Policijskega veteranskega društva 
Sever za celjsko območje - odbora Mozirje so v 
sodelovanju z Občino Solčava zadnjo septembr-
sko soboto na Pavličevem sedlu pripravili slo-
vesnost, v sklopu katere so na objektu mejnega 
prehoda odkrili spominsko ploščo.
50 LET MEJNEGA PREHODA
Nekaj članov območnega veteranskega zdru-
ženja se je na Pavličevo sedlo podalo peš od tu-
ristične kmetije Žibovt, vse udeležence slove-
snosti pa je najprej nagovorila solčavska župa-
nja Katarina Prelesnik in spomnila, da sta bila 
pred 50 leti, torej leta 1969 odprta maloobmejni 
prehod na Pavličevem sedlu in prehod na pla-
ninskem prelazu Savinjsko sedlo nad Okrešljem.
Še istega leta so se začele aktivnosti za izgra-
dnjo ceste, ki bi omogočila prehode z motornimi 
vozili, toda kot vemo, je moralo preteči še veliko 
Županja Katarina Prelesnik je spomnila, da 
je bil mejni prehod Pavličevo sedlo odprt 
pred pol stoletja.
Spominsko ploščo sta odkrila nekdanji 
miličnik Anton Bastl (levo) in nekdanji 
teritorialec Stanko Štiftar.
Savinje, preden so bili izpolnjeni pogoji za odpr-
tje Pavličevega sedla za motorni promet. To se 
je zgodilo leta 2000, še nadaljnjih 17 let pa je na-
to minilo, preden smo dočakali odprtje mejne-
ga prehoda skozi celo koledarsko leto. Pred tem 
je bil namreč odprt samo od pomladi do jeseni.
DOMOLJUBJE PREVEČKRAT NEKAJ 
NEZNANEGA IN NEPOTREBNEGA
»Želim si, da pohod na Pavličevo sedlo postane 
tradicionalen in da v prihodnje na najboljši možni 
način ponazarja složnost nas vseh pri varovanju 
naše domovine, predvsem pa naj bo zgled našim 
zanamcem, ki jim je domoljubje žal vse preveč-
krat nekaj neznanega in nepotrebnega, je še de-
jala Prelesnikova, udeležence slovesnosti pa sta v 
nadaljevanju nagovorila predsednik veteranske-
ga združenja Maks Slatinšek in predsednik mo-
zirskega odbora PVD Sever Jože Rojšek.
30 LET OD AKCIJE SEVER
Osrednji govornik je bil predsednik Zveze po-
licijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž 
Čas, ki je opozoril, da zmage v vojni za Slovenijo 
ne bi bilo brez sodelovanja med Teritorialno ob-
rambo, milico, civilnimi strukturami in prebival-
stvom. Letos bo minilo 30 let od akcije Sever za 
preprečitev »mitinga resnice«, ki naj bi se zgo-
dil 1. decembra 1989 v Ljubljani. Z akcijo Sever 
je milica preprečila poskus, da bi nahujskane 
množice iz drugih republik zrušile tedanje slo-
vensko vodstvo. Če bi jim omenjeni miting us-
pel, ne bi bilo ne plebiscita, ne prvih svobodnih 
demokratičnih volitev in ne osamosvojitve. 
»V ZAHVALO IN SPOMIN PRIPADNIKOM 
MILICE IN TERITORIALNE OBRAMBE«
Veterani so spominsko ploščo na objektu 
mejnega prehoda odkrili »v zahvalo in spomin 
pripadnikom milice in Teritorialne obrambe pri 
obvarovanju mejnega prehoda Pavličevo se-
dlo in menjavi jugoslovanskih državnih simbo-
lov s slovenskim grbom in zastavo.« V progra-
mu slovesnosti sta nastopila Policijski orkester 
(v manjši zasedbi) in sestav solčavskih ljudskih 
pevk. Voditelj programa je bil Dejan Ikovic.
Tekst in foto: Franci Kotnik
NASTOP PEVSKEGA DUETA GMAJNICE V NOVI ŠTIFTI
Sestri Apšner predstavili novo zgoščenko
Ivana Žvipelj (desno) in Mojca Pohovnikar 
sta se z ljudskimi pesmimi predstavili v 
cerkvi v Novi Štifti. (Foto: Primož Vajdl)
Ivana Žvipelj in Mojca Pohovnikar, znani 
kot sestri Apšner, sta izdali zgoščenko Kje s'pa 
ptička pesem čula. Na njej predstavljata pesmi 
o življenju naših prednikov, da se spomin tistih 
časov ohrani tudi za zanamce. Sestri, ki sta si po 
svojem rojstnem kraju na Koroškem nadeli ime 
Gmajnice, zgoščenko predstavljata širom Slo-
venije. V nedeljo 6. oktobra sta tako zapeli med 
sveto mašo v župnijski cerkvi Marije Zvezde v 
Novi Štifti, kjer je potekalo srečanje za starejše 
in bolne, župnik Alojzij Ternar pa je opravil tudi 
zakrament bolniškega maziljenja. 
Album vsebuje šestnajst pesmi različnih te-
matik. Od pripovednih, ljubezenskih, priložno-
stnih in nabožnih. S slednjimi sta se predsta-
vili tudi v Novi Štifti in ob koncu zapeli še ne-
kaj ostalih. Prav vse pesmi so ljudskega izročila, 
ki so danes redko slišane. Izvirajo iz koroškega 
in širšega savinjsko-štajerskega okoliša. Vsebi-
no zgoščenke popestrijo igranje na citre ter go-
vorjena beseda zdravic in ljubezenskih verzov.
Pesmi prepevata na različnih nastopih. Na-
stopili sta v cerkvi v Trobljah na Koroškem. Pred 
kratkim sta se predstavili tudi na televiziji VTV 
v oddaji Dobro jutro. Nastopiti nameravata še v 
drugih krajih v bližnji in daljni okolici.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Dr. Tomaž Čas je opozoril, da zmage v vojni 
za Slovenijo ne bi bilo brez sodelovanja.
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 13
Organizacije, Kultura, Oglasi
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Prva izvedba Zgodbe tvoje knjige 
Pred časom se je v Žalcu odvi-
la prireditev Zgodba tvoje knjige, 
ki je združila štiri zavode s področ-
ja kulture iz Savinjsko-šaleške re-
gije. Med njimi je bila tudi Osrednja 
knjižnica Mozirje, ki se je pridružila 
projektu promocije branja.
PRILOŽNOST ZA POGOVOR O 
NAJLJUBŠIH KNJIGAH
Kreativna agencija Enajstica je 
v sodelovanju z Osrednjo knjižnico 
Mozirje, ZKŠT Zavodom za kulturo, 
šport in turizem Žalec, Medobčin-
sko splošno knjižnico Žalec in Knji-
žnico Velenje organizirala bralni 
projekt, ki je bil priložnost za pogo-
vor o najljubših knjigah in možnost 
izmenjave knjig.
PROJEKT POVEZOVANJA, 
NAMENJEN LJUBITELJEM KNJIG
Vsaka od partnerskih knjižnic je 
na prireditvenem prostoru na žalski 
20-LETNICA DRUŠTVA TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE
Zlati znak Zveze tabornikov Slovenije Zvonki Zakrajšek
Taborniki so ob jubileju prejeli plaketo Zveze tabornikov Slovenije, ki jo je izročila načelnica 
zveze Eva Bolha (levo). (Foto: Marija Šukalo)
Taborniško društvo Rod Sotočje Nazarje pra-
znuje dve desetletji delovanja. Slovesnost in 
druženje so pripravili v soboto, 5. oktobra, na ta-
bornem prostoru na Lazah.
POMEN TABORNIŠTVA
Starešina Zvonka Zakrajšek je pozdravila 
obiskovalce in predstavila pomen taborništva. 
To je način preživljanja prostega časa v naravi in 
z naravo. Mladi se pri tem učijo različnih veščin. 
Taborništvo prav tako prispeva k njihovi vzgo-
ji. Da so v tem uspešni tudi v Rodu Sotočje, so 
zaslužni številni posamezniki, ki so vlagali svoj 
prosti čas v delo z mladimi in za mlade. Vseh teh 
so se spomnili z zahvalami društva, Zveza tabor-
nikov Slovenije pa jim je podelila plakete. 
SREBRNA PLAKETA DRUŠTVU
Za dolgoletno delo v taborniških vrstah si je 
bronasti znak zveze prislužilo sedem tabornikov, 
prav toliko je bilo prejemnikov srebrnega znaka 
zveze. Najvišje priznanje – zlati znak za izjemno 
predanost in vodenje društva, je prejela Zvonka 
Zakrajšek, dolgoletna starešina in vodja tabor-
niškega krožka na nazarski osnovni šoli. Ob ju-
bileju je plaketo zveze prejelo tudi društvo. To je 
Zakrajškovi izročila načelnica zveze Eva Bolha.
BOGATEJŠI ZA OBNOVLJENO STREHO 
Dve desetletji delovanja je predstavila mo-
deratorka programa Petra Matko. Povedala 
je, da so ob ustanovitvi pričeli urejati prostor, 
usposabljali so se vodniki. Društvo se je dob-
ro razvijalo in trenutno razpolaga z brunarico 
in drugimi objekti. Ob obletnici so brunarico 
na novo prekrili, izolirali podstrešje in pridobi-
tev predali namenu. Stroške investicije v vred-
nosti skoraj osem tisočakov je s petimi tisoča-
ki pokrila nazarska občina, ostanek so prispe-
vali donatorji. 
Slovesnost so s kulturnim programom obo-
gatili harmonikar Amadej Kolenc, kitarist Ma-
tej Verbuč in vokalistka Zala Štiglic. 
Marija Šukalo
tržnici imela svojo stojnico, na kate-
ri so razstavili knjige, ki so jih dobi-
le v dar oziroma odpisali, obiskoval-
ci pa so jih lahko prosto vzeli. Šte-
vilo knjig, ki jih je priskrbela vsaka 
knjižnica, je bila okoli 50. Zgodba 
tvoje knjige je projekt povezovanja, 
namenjen ljubiteljem knjig. Želja je 
bila, da si vsak obiskovalec domov 
odnese vsaj eno knjigo, ki je na svoji 
knjižni polici še nima. V ta namen so 
bili povabljeni, da od doma prinese-
jo knjige, ki so jih že prebrali in bi jih 
radi izmenjali za druge. 
SPREMLJAJOČE DOGAJANJE
Organizatorji so poskrbeli tu-
di za spremljajoče dogajanje v bli-
žnjem parku. Za obiskovalce je bi-
la pripravljena knjižna joga, nasto-
pil pa je tolkalist Dejan Štemberger 
na hang bobnu.
Roman Mežnar
Na svoji stojnici se je predstavila tudi Osrednja knjižnica Mozirje. 
(Fotodokumentacija OKM)
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
14
Ljubno ob Savinji z okolico v Savinjskih novicah 1969–2019
Ljubno ob Savinji 1969–2019
ZA KOLEKTIVOM GRADBENIK 20 LET 
USPEŠNEGA DELA
Oktober 1970: Gradbeno podjetje 
Gradbenik je praznovalo visok jubilej. Ob 
proslavi so se spomnili minulih dvajset let, 
v katerih je delovni kolektiv prešel vse faze 
razvoja, od težkega začetka brez potrebnih 
sredstev, mehanizacije in strokovnih kad-
rov, do možnosti izvajanja velikih gradbe-
nih del.
MED NAJLEPŠIMI KRAJI TUDI LJUBNO OB 
SAVINJI
December 1972: V sezoni 1972 je po-
sebna komisija Celjske turistične zveze oce-
nila najlepše urejene turistične kraje. Med 
tremi najlepše urejenimi kraji je bilo tudi 
Ljubno, ki je visoko število točk prejelo za-
radi veliko cvetja na oknih in balkonih.  
RIBIČI PROSLAVILI JUBILEJ
Marec 1975: Ljubenski ribiči so na obč-
nem zboru proslavili 20-letnico obstoja in 
uspešnega delovanja družine. Ribiška dru-
žina je s svojo razvejano dejavnostjo znat-
no prispevala k varstvu okolja v naši do-
lini.
NA TRAVNIKU POSTAVLJENO PREPOTREBNO 
ZATOČIŠČE
November 1977: Planinci so opravili 
525 udarniških ur in na Travniku, na sredi 
transverzalne poti med Smrekovcem in Ra-
duho, postavili bivak.
ODPRLI LEP RIBIŠKI DOM
Avgust 1978: Na dan vstaje je potekalo 
odprtje novega ribiškega doma ob Kolenče-
vi strugi, ki je v glavnem zrastel s prostovolj-
skim delom. Gradnja je potekala tri leta.
50 LET NOGOMETA NA LJUBNEM
Maj 1980: Krajani so obudili spomine na 
50 let, odkar se na Ljubnem redno igra no-
gomet. Slavje ob tem jubileju so združili z 
obletnico prve nogometne tekme na osvo-
bojenem ozemlju, ki je bila sredi septembra 
1944 odigrana na Ljubnem.
ODPRTJE PRVE PLASTIČNE SKAKALNICE 
V DOLINI
Oktober 1984: Prizadevni člani SSK 
Ljubno so svečano otvorili prvo plastič-
no skakalnico v Zgornji Savinjski dolini. Z 
otvoritvijo 25-metrske plastične skakalnice 
sta klub in občina dobila pomemben špor-
tni objekt.
KONČNO SODOBNA CESTA DO RASTK
September 1987: Po desetih letih priza-
devanj in predvsem težav je krajevna skup-
nost Ljubno le izpolnila dolg do prebivalcev 
vasi Rastke. Uredila je sodobno cestno po-
vezavo do tega prijetnega kraja.
NA LJUBNEM PONOVNO KINO
Oktober 1988: Po dveh letih premora 
zaradi adaptacije dvorane so se na Ljubnem 
ponovno pričele kino predstave. Na novo 
sta bila narejena balkon in oder, dvora na 
pa je bila podaljšana za okoli štiri metre.
RADMIRSKI GASILCI OBNOVILI STARO ŠOLO
Februar 1989: Gasilsko društ vo Rad-
mirje je opravilo zahtevno nalogo in propa-
dajočo staro šolo spremenilo v večnamen-
ski objekt ter ga predalo novemu namenu.
HUDE POPLAVE ZAJELE TUDI LJUBNO Z 
OKOLICO
November 1990: Katastrofalna popla-
va, ki je zajela celotno dolino, je Ljubno naj-
Časopis je eden najstarejših načinov razširjanja novic, ki je v obliki, 
kakršno poznamo danes, nastal pred približno tristo leti. Nekoč so bili 
pisarji zelo učeni možje, poznati so morali na tisoče znakov, različnih pi-
sav in jezikov. Danes se spopadamo z našimi 25 črkami abecede in nekaj 
več glasovi ter se nikakor ne moremo primerjati z možmi v preteklosti. 
A kljub temu: tudi v Zgornjesavinjski dolini je bilo toliko novic, za ka-
tere smo morali izvedeti vsi, da se je pred petdesetimi leti rodila ideja o 
časopisu Savinjske novice. Skozi leta so Savinjske novice postajale bo-
gatejše in zanimivejše, ljudje smo si z branjem krajšali čas, se ob njih 
sprostili, zvedeli smo več drug o drugem ter o življenju in delu nas vseh.
Tudi danes so Savinjske novice nepogrešljiv spremljevalec Zgornje-
savinjčanov. Preko njih smo obveščeni o vseh dogodkih v dolini kot iz-
ven nje, seznanjeni smo o aktualnih temah s področja občin ter gospo-
darstva in negospodarstva. Vsebino časopisa pa bogatijo tudi učinkovi-
ti nasveti strokovnjakov z različnih področij. Savinjske novice tako še po 
petdesetih letih ostajajo naš nepogrešljiv časopis. 
Naj končam: Pisava so sledi. Sledi misli in čustev. Izgovorjene besede 
izginejo, napisane ostanejo.
Ob visokem jubileju celotnemu uredništvu iskreno čestitam z željo, da 
volje in idej ne zmanjka tudi v prihodnje.        
Franjo Naraločnik 
Župan Občine Ljubno
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 15
Ljubno ob Savinji 1969–2019
bolj prizadela prvi dan, na četrtek, 1. no-
vembra. Voda je podirala vse na svoji poti, 
dan kasneje pa se je na Ljubnem stanje že 
umirjalo.
PRVI FLOSARSKI BAL V SAMOSTOJNI 
SLOVENIJI
Avgust 1991: Kar precej pomislekov je 
bilo, ali le dober mesec po 10-dnevni voj-
ni pripraviti Flosarski bal. Pa so Ljubenci 
tehtno premislili in se ne glede na vse od-
ločili, da se tridesetletnemu izročilu ne bo-
do odrekli. 
OTVORITEV MOSTU IN OBVOZNICE 
December 1993: Ljubno je postalo bo-
gatejše za nov infrastrukturni objekt. Nov 
most in obvoznica sta pripomogla k večji 
varnosti pred visokimi vodami.
NAJBOLJŠI REZULTATI V ZGODOVINI KLUBA
April 1994: V več kot 40-letni tradiciji 
smučarskih skokov na Ljubnem so skakal-
ci ljubenskega kluba v sezoni 1993/94 do-
segli do takrat najboljše rezultate na tek-
movanjih.
NA LJUBNEM PRVA IN EDINA ŽUPANJA V 
SLOVENIJI
December 1994: Ljubenci so na lokal-
nih volitvah za svojo županjo izbrali Anko 
Rakun, ki je s tem postala prva in takrat tu-
di edina županja v Sloveniji.
PRENOVLJENA ZDRAVSTVENA POSTAJA
Februar 1995: Zgornjesavinjski zdra-
vstveni dom se je odločil za temeljito preno-
vo ljubenske zdravstvene postaje. V upora-
bo so jo predali s simbolično slovesnostjo.
POŠTA V NOVIH PROSTORIH
December 1995: Ljubencem se je ures-
ničila dolgoletna želja, saj so predali name-
nu novo in sodobno poštno poslovalnico. 
Prostore zanjo je v zadružnem domu odsto-
pila Zadruga Mozirje.
PRENOVLJENA PLANINKA SPREJELA PRVE 
GOSTE
Marec 1996: V gostinskem podjetju Tu-
rist Nazarje so zaključili temeljito prenovo 
pritlične etaže objekta Planinka na Ljub-
nem. 
V ZNAMENJU 750–LETNICE KRAJA
Julij 1997: Krajani so vzneseno prazno-
vali 750-letnico prve omembe Ljubnega v 
pisnih virih. Ob tej priložnosti so predsta-
vili tudi knjigo Ljubno – 750 let.
100 LET GASILSKEGA DRUŠTVA V RADMIRJU
Avgust 1998: V namen praznovanja sto-
letnice delovanja so radmirski gasilci prip-
ravili več družabnih prireditev.
SPET POBESNELI VODOTOKI
November 1998: V par urah, v noči s 4. 
na 5. november, je visoka voda občanom 
Ljubnega in okoliških zaselkov povzročila 
obilo nevšečnosti.
PRIMOŽ PIKL MLADINSKI DRŽAVNI PRVAK NA 
NOVI SKAKALNICI
Marec 2000: Kmalu po odmevni otvori-
tvi 90-metrske skakalnice so na Ljubnem iz-
vedli državno prvenstvo v smučarskih sko-
kih. Na veliko veselje domačinov je pri po-
sameznikih slavil domači reprezentant Pri-
mož Piki.
OTVORITEV PROIZVODNE HALE PODJETJA 
PODKRIŽNIK
Maj 2001: Samostojni podjetnik Iztok 
Podkrižnik je svojo uspešnost dokazal z 
otvoritvijo nove proizvodne hale v obrtni 
coni na Ljubnem.
50 LET ORGANIZIRANEGA  PLANINSTVA  
Julij 2002: Slavje ob 50-letnici so lju-
benski planinci pripravili pri planinskem 
domu na Travniku. Za to priložnost so izde-
lali zbornik, v katerem je temeljito predsta-
vljena njihova polstoletna zgodovina.
HELEŠIČ DRŽAVNI AMATERSKI PRVAK V 
CESTNEM KOLESARSTVU 
Julij 2002: Član ekipe Swatch Novice 
Extreme Andrej Marovt Helešič z Ljubnega 
ob Savinji si je zasluženo prikolesaril na-
slov državnega prvaka v kategoriji masters.
DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH 
SKOKIH
Februar 2003: Na Ljubnem so uspešno 
gostili vse naše najboljše smučarje skakal-
ce v članski konkurenci, vključno s Primo-
žem Peterko.
OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE
December 2003: Otvoritev nove 
prostornejše knjižnice na Ljubnem je bi-
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
16
Ljubno ob Savinji 1969–2019
lo zadnje dejanje v nizu otvoritev v letu, ki 
ga je županja Anka Rakun poimenovala le-
to kulture.
OTVORITEV NOVE PROIZVODNE HALE 
KLS LJUBNO
December 2004: V skladu s hitrim 
vzponom podjetja in povečanim obsegom 
dela so se v KLS-u odločili za gradnjo nove 
proizvodne hale, ki so jo odprli 24. decem-
bra.
200 LET ŠOLSTVA NA LJUBNEM
Maj 2005: Konec maja so Ljubenci v pri-
sotnosti ministra za šolstvo in šport dr. Mi-
lana Zvera proslavili 200-letnico šolstva v 
kraju.
RADMIRČANI DOČAKALI SODOBEN 
ŠPORTNI CENTER
Avgust 2005: Po skoraj treh desetle-
tjih obstoja športnega društva v Radmir-
ju so krajani dočakali športni center z igri-
šči za odbojko, košarko in rokomet ter tri-
bunami.
FIS KONTINENTALNI POKAL ZA MOŠKE IN 
ŽENSKE
Januar 2006: Smučarsko skakalni klub 
Ljubno BTC je prvič organiziral tri tekme za 
FIS kontinentalni pokal za moške in ženske 
na prenovljeni ljubenski velikanki.
120 LET PGD LJUBNO OB SAVINJI
Julij 2006: Gasilci so obeležili 120-letni-
co ustanovitve takratne požarne obrambe. 
Z jubilanti so praznovali predstavniki šte-
vilnih gasilskih društev, ministrstva za ob-
rambo, domače občine, pridružil se jim  je 
tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije 
Ernest Eory.
OBELEŽILI 170-LETNICO ŠOLSTVA V 
RADMIRJU
Julij 2009: Krajevna skupnost Radmir-
je je praznovala 170-letnico šolstva v Rad-
mirju. Pri ruševinah stare šole je poteka-
lo odkritje spominskega parka s spomeni-
kom.
FLOSARSKI »HO-RUK« ZA PONOSNIH 
PETDESET LET
Avgust 2010: Prvo srečanje sta ob jubi-
lejnem 50. Flosarskem balu pripravili Tu-
ristično društvo Naš kraj in Flosarsko dru-
štvo Ljubno v spomin prvim organizator-
jem bala, ki so v flosarskem izročilu prepoz-
nali razvojno priložnost kraja. 
MIRKO STRAŠEK NAGRAJENEC 
GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
Marec 2011: Gospodarska zbornica Slo-
venije je v Cankarjevem domu v Ljublja-
ni podelila 43. nagrade za izjemne gospo-
darske in podjetniške dosežke. Med preje-
mniki je bil tudi direktor KLS Ljubno Mir-
ko Strašek. 
KLS LJUBNO SLOVENSKA ZLATA GAZELA 2011
November 2011: Zlata gazela za naj-
boljše hitro rastoče podjetje v državi je šla 
letos v roke direktorja podjetja KLS Ljubno 
Bogomirja Straška.
ZARADI ŽLEDA OKONINA IN JUVANJE BREZ 
PITNE VODE
Februar 2014: Sneg je v soboto, 1. fe-
bruarja, s sabo prinesel žled in ta je povzro-
čil pravo katastrofo. Preko vikenda so bi-
la tako rekoč vsa ljubenska gospodinjstva 
brez elektrike in telefonskih povezav, ve-
liko težav pa je povzročalo tudi lomljenje 
drevja. 
OBNOVLJENO TRŠKO JEDRO PREDALI 
NAMENU 
Junij 2014: Ob slovesnosti predaje pre-
novljenega trškega jedra namenu so zasadi-
li mlado lipo na mestu, kjer je prej stala sta-
ra Portova lipa.
OBMOČJE VRBJA BOLJ VARNO PRED 
POPLAVAMI
November 2016: Podjetje Nivo Eko je 
uredilo močno poškodovano brežino Sa-
vinje na območju prireditvenega prosto-
ra Vrbje, da ne bi ob naslednjih poplavah 
Ljubno ostalo brez osrednjega prireditve-
nega prostora. 
55 LET KLUBA ZGORNJESAVINJSKIH 
ŠTUDENTOV
December 2016: Ob 55-letnici ustano-
vitve zgornjesavinjskega študentskega klu-
ba so se srečali nekdanji predsedniki in se-
danje vodstvo.
NA TRAVNIKU PRAZNOVALI 40 LET KOČE
September 2018: Koča na Travniku je 
gostila pisano druščino planincev, ki so se 
udeležili proslave ob 40-letnici postavitve 
Antejevega bivaka na tem mestu.
HERBAL GLAMPING RESORT LJUBNO 
ZMAGOVALEC AKCIJE
Oktober 2018: Na zaključni prireditvi 
v Portorožu so bila podeljena priznanja 
nagrajencem v akciji Moja dežela, lepa in 
gostoljubna. Herbal glamping resort Ljub-
no je v svoji kategoriji prejel najvišjo oce-
no komisije.
MIRKU STRAŠKU NAGRADA ZA ŽIVLJENJSKO 
DELO
Februar 2019: Direktor ljubenskega 
podjetja KLS Mirko Strašek je na srečanju 
Združenja Manager v Ljubljani prejel pri-
znanje za življenjsko delo na področju ma-
nagementa.
»LJUBENSKI OREL« TIMI ZAJC POLETEL 
240 METROV
Marec 2019: Član SSK Ljubno Timi Zajc 
je poletel do novega osebnega rekorda in 
ekipnih stopničk. Popravil je tudi osebni 
rekord, ki sedaj znaša 240 metrov.
Pripravila Tatiana Golob
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 17
Ljubno ob Savinji 1969–2019
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
18
Ljubno ob Savinji 1969–2019
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 19
Ljubno ob Savinji 1969–2019
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
20
Ljubno ob Savinji 1969–2019
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 21
Ljubno ob Savinji 1969–2019
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
22
Ljubno ob Savinji 1969–2019, Organizacije
ZGORNJESAVINJSKA KOORDINACIJA DRUŠTEV UPOKOJENCEV
Preko sto Zgornjesavinjčanov na pokrajinskem srečanju 
upokojencev celjske regije
Iz naše doline so se pokrajinskega srečanja upokojencev udeležili člani društev iz Gornjega 
Grada, Bočne, Šmartnega ob Dreti, Ljubnega ob Savinji in Mozirja. 
V letošnjem letu so znova obudili delova-
nje koordinacije, ki med sabo povezuje društva 
upokojencev Zgornje Savinjske doline. Vodja 
koordinacije za letošnje leto je Jakob Preseč-
nik. V Podčetrtku je Pokrajinska zveza društev 
upokojencev (PZDU) Celje organizirala pokra-
jinsko srečanje upokojencev. Iz naše doline se 
ga je v okviru koordinacije udeležilo 105 članov 
iz društev Gornji Grad, Bočna, Šmartno ob Dreti, 
Ljubno ob Savinji in Mozirje. 
DRUŽENJE IN OGLEDI
Udeležence srečanja so pozdravili predsedni-
ca PZDU Zdenka Jan, ministrica za delo, družino 
in socialne zadeve mag. Ksenija Klampfer, pred-
sednik Zveze društev upokojencev Slovenije Ja-
nez Sušnik, župan občine Podčetrtek Peter Misja 
in vodja projekta starejši za starejše Rožca Šonc. 
Sledil je kulturni program in druženje med 
društvi. V nadaljevanju so si ogledali muzej na 
prostem v Rogatcu. Tamkajšnji župan Martin 
Mikolič jih je častil z vinom iz svojega vinogra-
da. V muzeju so videli tudi predmete, ki so bili 
sestavni del njihovega otroštva.
SEZNANILI SO SE Z ZGODOVINO ROGATCA IN 
CERKVE
Zatem so se odpravili v nadžupnijsko cerkev 
Sv. Jerneja v Rogatcu, kjer jih je sprejel nadžu-
pnik in naddekan Andrej Grobelnik. Predstavil je 
zgodovino Rogatca in cerkve, ki je zelo lepa in 
vredna ogleda.
Od tam so se odpravili proti domu. Po krajšem 
druženju so odšli vsak na svoj konec, polni dob-
rih vtisov in lepih dogodkov. 
Udeleženci so na koncu izrazili zahvalo Jako-
bu Presečniku za dobro organiziran in uspešno 
preživet dan.
Marija Franko
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 23
Ljudje in dogodki
HOTEL PLESNIK LOGARSKA DOLINA
Zavidljiva udeležba 
na turnirju bridža
Nedavno se je v hotelu Plesnik v Logarski do-
lini končal letošnji 9. veliki turnir v bridžu. Udele-
žilo se ga je 48 igralcev, od tega 36 iz Slovenije, 
10 iz Avstrije in dva iz Hrvaške. Med njimi je bilo 
šest velemojstrov bridža.
Turnirji bridža imajo v Logarski dolini bogato 
tradicijo in vsako leto privabijo večje število lju-
biteljev te lepe igre s kartami iz različnih evrop-
skih držav. Udeležujejo se ga tudi mnoge zna-
ne medijske osebnosti. Letos je bila med ude-
leženci znana dramska in filmska igralka Judi-
ta Zidar. 
V hotelu Plesnik organizirajo tudi tečaje bri-
dža, ki sodi med najbolj priljubljene igre s kar-
tami na svetu. Igra ga več kot 60 milijonov ljudi. 
Na začetnem tečaju se igralci seznanijo z osno-
vami igre, licitacije in sporazumevanja med par-
tnerjema. Večino časa je namenjenega druženju 
in spoznavanju igre. 
V Logarski dolini obstaja bridž klub, ki je bil 
ustanovljen 18. avgusta 2012, od takrat ga vodi 
Martina Plesnik. Že sedaj je napovedan jubilej-
ni deseti turnir, ki bo od 31. januarja do 2. febru-
arja 2020.
Marija Lebar
90 LET MARTINA PODKRIŽNIKA IZ RADMIRJA
Pot njegovega življenja obogatena s srečnim zakonom in 
krasnimi otroki, vnuki in pravnuki
V družini Martina in Roze ljubezni in 
razumevanja ni manjkalo.
V ponedeljek, 7 . oktobra, je častitljiv 90. rojstni 
dan praznoval Martin Podkrižnik, Grosov Tin-
če iz Radmirja. Kljub težo let, nekaj zdravilom v 
predalu in srcu, ki mu dela z zmanjšano močjo, 
je zelo pozitiven človek. Največ mu pomeni dru-
žina, rad se zaupa tudi Bogu in se mu priporoča 
za milost. Zadnja leta mu dneve zapolnjuje hobi, 
izdelovanje maket letal.
ŽE KMALU S TREBUHOM ZA KRUHOM
Podkrižnik se je rodil na Stenski kmetiji viso-
ko v Teru. V družini je bilo sedem otrok, šest fan-
tov in eno dekle. Otroci so se kar kmalu razkro-
pili s trebuhom za kruhom. Na Ljubnem in v Gor-
njem Gradu je delal v tišleriji in na žagi. Po ka-
tastrofalnem potresu v Skopju leta 1963 je ne-
kaj mesecev preživel tudi v tem mestu in poma-
gal pri prenovi.
NESREČA ŠE BOLJ POVEZALA DRUŽINO
Leta 1961 se je poročil in se preselil na ma-
lo Grosovo kmetijo v Radmirju, kjer je bila do-
ma njegova žena Roza. Tam sta si ustvarila dru-
žino. Petih otrok sta se razveselila v času zako-
na, fantov Janka in Marka ter deklet Eme, Luč-
ke in Jerice. V družini ljubezni in razumevanja 
ni manjkalo, ni pa jim prizanesla nesreča. V lo-
vski nesreči je umrl Marko, veliko premlad, da bi 
odšel. A tako je in s tem so se morali sprijazniti. 
Je pa še vedno v njihovih srcih in misli se redno 
vračajo k njemu. 
V spomin nanj je v Gornjem Gradu dolga leta 
potekalo sekaško tekmovanje, na katerem so bi-
li zelo uspešni brat Janko s sinovoma Klemnom 
in Lenartom ter hčerko Sašo, ena najboljših na 
teh tekmovanjih sta tudi Markova sestra Lučka 
in njen mož Marko Jelšnik. Očetovo dobro delo 
se je očitno preneslo na otroke in vnuke.
KOT SEKAČ DELAL TUDI S SINOVOMA
Podkrižnik je dolga leta delal na takratnem 
Gozdnem gospodarstvu kot sekač. Poleti in po-
zimi iz dneva v dan je z motorno žago podiral 
drevje. Ko sta fanta Janko in Marko odrasla, so 
delali v isti ekipi. Rad se spominja tistih časov in 
pove kakšno navihano zgodbo. 
Zaradi celodnevne službe je delo doma in 
vzgojo otrok prevzela Roza, poleti pa je Martin 
dopust izkoristil za košnjo in nujna dela doma. 
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta po-
zidala novo hišo. Veliko dela je opravil sam, saj 
denarja nikoli ni bilo na pretek. Kasneje so se ot-
roci počasi odselili na svoje, doma je ostal Jan-
ko z družino. Tudi vnuki so sedaj že na svojem, 
tako da sta večino časa sama. Rada gresta na 
14 vnukom 
so se pridružili že štirje pravnuki, 
ki ju ohranjajo mladostna v srcu. 
Martinu Podkrižniku dneve zapolnjuje hobi, 
izdelovanje maket letal.
obisk k otrokom, 14 vnukom so se pridružili že 
štirje pravnuki, ki ju ohranjajo mladostna v srcu. 
MAKETE LETAL NAREDI ZELO PODROBNO
Medtem ko Roza dela kaj na vrtu ali kuha, se 
Martin zapre v »hišo«, kot so nekdaj rekli dnevni 
sobi, ter reže, brusi, vrta in koviči. Izdelovanje le-
tal iz kovinske osnove ga je prevzelo že pred ča-
som in, odkar mu zdravje več ne dopušča dela 
zunaj, si tako krajša čas. 
Zbirka maket različnih velikosti se pridno ve-
ča. Ob delu razmišlja, kateri model bo podaril 
kateremu od pravnukov in vnukov. Kajti v kro-
gu otrok, vnukov in pravnukov sta najbolj sreč-
na. Bolečino ob izgubi sina delita z njimi, saj so 
se otroci lepo razumeli in ga vsi pogrešajo. Oče-
ta so razveselili s praznovanjem in mu zaželeli 
zdravja in sreče na poti do stotice. 
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
24
Ljudje in dogodki
ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Klemen Volovšek, slikar, kipar in restavrator, ki 
črpa navdih iz čudovite narave
V oktobru na pobudo Zavoda 
Stanislava iz Gornjega Grada v so-
delovanju s Savinjskimi novicami 
in Brinečevim kmečkim mlinom iz 
Spodnje Rečice začenjamo z ob-
javami prispevkov o rokodelcih in 
mojstrih iz Zgornje Savinjske do-
line. Kot prvega predstavljamo 
Klemna Volovška iz Dola pri Gor-
njem Gradu. 
IMEL JE ŽE VEČ SAMOSTOJNIH 
RAZSTAV
Volovšek je zaključil štiriletni 
študij slikarstva na ljubljanski li-
kovni akademiji, le za diplomo je 
zmanjkalo časa. Njegova ustvarjal-
ska žilica je namreč kriva, da je ne-
nehno v delu. Svoje slike razstavlja 
v galerijah, tudi v gornjegrajskem 
Šteklu je imel samostojno razsta-
vo. Motiv, ki je večen in se mu ne 
more upreti, je narava in njene 
neskončne lepote. Slika z akrilni-
mi in oljnimi barvami. Posamezno 
ustvarja dlje časa, saj je treba za-
deve večkrat prespati, je povedal 
Klemen.
SLIKE, PANJSKE KONČNICE IN 
TARČE
Njegove slike krasijo tudi objek-
te. Veliko časa si vzame za poslika-
Slika konjev na fasadi je Volovškovo delo. (Foto: Štefka Sem) 
Klemna Volovška (slikanega ob zbirki mineralov in kristalov) je s 
svojimi izdelki obdaril Brinečev kmečki mlin iz Spodje Rečice. 
(Foto: Štefka Sem)
Rezbarjenje kipcev zahteva veliko časa in natančnega dela. 
(Fotodokumentacija Klemna Volovška)
vo kapelic. Prav tako so nekaj po-
sebnega slike na fasadah hiš. Raz-
lične motive ustvarja tudi v notran-
josti stanovanjskih prostorov. Na 
panjskih končnicah izraža stare 
zgodbe in anekdote. Šaljivi motivi 
na panjskih končnicah so bili ved-
no zanimivi. Lotil se je še poslika-
ve starinskih tarč na leseni podla-
gi. Tudi na njih so največkrat šaljivi 
motivi, ki si jih zamisli.
REZBARJENJE KIPOV 
Znan je kot izdelovalec kipcev, 
križev in starinskih lesenih skrinj 
s poslikavo ali vdelanimi umetelni-
mi intarzijami. Njegovi kipci najde-
jo mesto v cerkvah, narejeni so iz 
lipovega lesa. S tem je veliko dela, 
je povedal Volovšek. V urah to tež-
ko izrazi, saj ob rezbarjenju ne gle-
da nanjo. Poleg natančnega rez-
barjenja je pomembna tudi zašči-
ta kipa, ko delo konča. Zato se je 
poučil o izdelavi premazov na star 
način. Velikokrat izdela razne lese-
ne križe, ki krasijo domove, kapeli-
ce ali cerkve. Restavriral je številne 
kipe in podobe. Za to in izdelovanje 
umetnin pa je samouk.
PLANINEC, JAMAR, ZBIRALEC 
MINERALOV IN KRISTALOV
Volovšek od nekdaj rad hodi v 
naravo in planine. Tudi podzemni 
svet, predvsem Menine, mu ni ne-
znan. Je navdušen jamar, ki v ja-
mah predvsem občuduje neverjet-
ne stvaritve narave in popolno ti-
šino, ki vlada v njih. V naravi najde 
veliko zanimivih mineralov in kri-
stalov, največkrat ob potokih, ka-
mor jih nanese voda. Zbira jih že 
zelo dolgo. Našel jih je ogromno, 
tako da ima stalno razstavo mine-
ralov in kristalov v Zavodu Stani-
slava in še veliko zbirko doma. 
Štefka Sem
Na panjskih končnicah so velikokrat narisani šaljivi motivi. 
(Fotodokumentacija Klemna Volovška) 
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 25
Organizacije, Informacije
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Katarina Marinčič: 
Prikrita harmonija
Slovenska pisateljica Katari-
na Marinčič, po izobrazbi literarna 
zgodovinarka, je za roman Prikrita 
harmonija leta 2002 dobila nagra-
do Kresnik. V njem sta kronološko 
opisani dve družini, Lipnikovi in 
Nagličevi. Roman je pisan v krono-
loškem zaporedju, dogaja se pred 
obdobjem prve svetovne vojne, 
med vojno in po njej. Usode obeh 
družin in zapletene medosebne 
odnose bralec spozna z več zornih 
kotov, dogajanja se odvijajo na več 
lokacijah (Dunaj, Trst, posestvo na 
Dolenjskem). Zgodba je lepo berlji-
va in polna optimizma, kar sodob-
nemu bralcu zagotovo tudi prija.
Usode posameznikov iz obeh 
družin, odnosi med njimi ter njiho-
vo odzivanje na različne življenjske 
situacije so opisani tako subtilno, 
da si je avtorica prislužila eno naj-
pomembnejših slovenskih literar-
nih nagrad. 
POHOD KONJENIKOV NA GOMILSKO
Kobila zdrsnila v Savinjo in za sabo potegnila voznika z vozom
Konjeniki so se podali h kolegom Konjeniškega društva Mustang na 
Gomilsko. (Foto: Marija Šukalo)
Konjerejsko društvo Zgornje Sa-
vinjske doline ostaja zvesto tradi-
ciji in vsako leto v oktobru pripra-
vi pohod na konjskih hrbtih. Letos 
so se srečali minulo soboto na mo-
zirskem sejmišču, od koder so se 
podali proti Gomilskemu.
Odločili so se, da se podajo h ko-
legom Konjeniškega društva Mu-
stang. Tako so se jahači in lastniki 
dvovpreg podali po desnem bregu 
Savinje mimo Gozdne šole v Lokah 
do Letuša ter pot nadaljevali do Bra-
slovč preko Kamenč do Gomilskega. 
KOČIJAŽ S KONJEM IN KOČIJO V 
SAVINJO 
A do tja ni prispel en voznik vo-
za. Po poti ob Savinji je namreč 
njegova kobila nepazljivo stopila in 
sprožila vdor zemlje ob reki. Slednji 
je botroval njenemu zdrsu v globi-
no. S sabo je potegnila voz z voz-
nikom. Udeleženci pohoda so mu 
nudili prvo pomoč do prihoda eki-
pe nujne medicinske pomoči. Ta je 
odredila prevoz s helikopterjem do 
ljubljanskega kliničnega centra. Ži-
val in voz so iz vode potegnili čla-
ni konjerejskega društva ob pomo-
či intervencijske ekipe nazarskih 
prostovoljnih gasilcev. 
DELOVNO LETO BODO 
ZAKLJUČILI Z BLAGOSLOVOM 
Sicer pa so konjerejci naše do-
line v letošnjem letu izvedli tudi 
druge aktivnosti. Tako so pripravili 
predavanje o vzreji in negi žrebet, 
na konjskem hrbtu odkrivali skri-
te kotičke naše doline ob prvomaj-
skih praznikih. Poleti se podali na 
ogled dobrih praks v sosednjo Hr-
vaško. Leto bodo zaključili z bla-
goslovom živali na štefanovo. 
Marija Šukalo
SPOMINSKI TEKMI MOZIRSKIH RIBIČEV
Dober prijem in zvrhana mera druženja
Zmagovalci Pogelškovega memoriala (z leve) Emil Germadnik, Jozo 
Lastrić in Boris Vodušek (foto Bojan Lukše)
Člani mozirske ribiške družine 
in povabljeni ribiči sosednjih dru-
žin so se 28. septembra srečali na 
dveh memorialnih tekmah v spo-
min na zaslužna pokojna člana. 
Pogelškov memorial je muharska 
tekma v lovu lipana na suho muho, 
na Kojčevem pa lovijo vse vrste rib.
V spomin na Franca Pogelška je 
muharjenje na lipana potekalo na 
delu Savinje med Prihovo in sotoč-
jem pri Vrbovcu. T ekme se je udeleži-
lo 20 muharjev. Nekateri so bolj, dru-
gi manj uspešno iskali primerno su-
ho muho, ki bi privabila lipana. Pri-
jemov ni bilo veliko, a nekaj vendar-
le. Zmagovalec je postal Jozo Lastrić, 
drugi je bil Boris Vodušek, tretje 
mesto je ulovil Emil Germadnik.
LOV VSEH VRST RIB V RIBNIKU
Istega dne se je 32 ribičev zbra-
lo okoli mozirskega ribnika. Na tek-
mi, ki je potekala v spomin na po-
kojnega prizadevnega člana Mi-
lana Kojca, so se pomerili v lovu 
vseh vrst rib. Vsaka ulovljena je bi-
la stehtana in vrnjena nazaj v vo-
do. Prijemov je bilo veliko, ribiči so 
se na trnkih veselili krapov, babu-
šk in ploščičev, saj je vsak stehta-
ni komad ribe pomenil višjo skup-
no težo in s tem boljšo uvrstitev. Na 
koncu je tehtnica prvouvrščenemu 
Vesu Uskiću namerila skoraj 23 ki-
logramov ulova, malce manj sta 
ujela drugouvrščeni Zdenko Mi-
kac in tretji Karel Hudournik. Sku-
paj so na tekmi potegnili na suho 
kar dobrih 220 kilogramov rib.
Pogelškov in Kojčev memorial 
imata sicer tekmovalni značaj, a je 
ta kljub temu šele na drugem mes-
tu, saj je veliko več kot dobra uvr-
stitev vredno druženje in preživlja-
nje prostega časa v naravi.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
26
Šport
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Uspešen začetek sezone in hiter konec pokalnih nastopov
Začela se je nova košarkarska sezona za 
člansko ekipo Nazarij. Najprej je bil na vrsti ob-
račun v pokalu Spar proti Hrastniku, v katerem 
je bila boljša ekipa slednjega. Veliko uspešnejši 
je bil začetek 3. SKL, saj so nazarski košarkarji v 
domači dvorani premagali Radensko Creativ iz 
Murske Sobote z rezultatom 84:71.
HRASTNIČANI OSTALI NEPREMAGANI
Zadnji septembrski dan je bil določen za za-
četek nastopov nazarske članske ekipe v novi 
košarkarski sezoni 2019/2020. Ta se je v svoji 
dvorani pomerila z drugoligašem Hrastnikom v 
1. krogu pokala Spar. Gostje so bili favorit sreča-
nja, saj so bili boljši že na septembrskem prip-
ravljalnem turnirju v Nazarjah. Na prvi tekmi so 
upravičili to vlogo in zmagali s 75:89 in si s tem 
tlakovali pot do napredovanja v naslednji krog 
pokala, ki so ga potrdili tudi na svojem parke-
tu z zmago 78:74.
PREMAGALI RADENSKO CREATIV
Nazarčani so veliko bolje začeli sezono v 3. 
SKL vzhod. V soboto so gostili Radensko Crea-
tiv iz Murske Sobote. V lanski sezoni je to bil tek-
mec, ki ga niso uspeli ugnati ne na svojem par-
ketu ne v gosteh. Tekmeci se dobro poznajo, kar 
se je odrazilo na poteku srečanja, saj sta bili eki-
pi izenačeni vse do rezultata 69:71. Sledil je pre-
obrat domačega moštva, ki je v zadnjih minu-
tah doseglo 13 točk in ni več prejelo koša, s tem 
pa zabeležilo prvo letošnjo prvenstveno zmago. 
Strelsko je izstopal Andraž Praunseis, ki je do-
segel kar 25 točk.
OBETA SE KOŠARKARSKA POSLASTICA
Že jutri sledi nov nastop v ligaškem tekmova-
nju. V goste prihaja močna zasedba AKK Brani-
ka iz Maribora. Obeta se poslastica za ljubitelje 
košarke, pomoč s tribun bi bila zgornjesavinjski 
ekipi več kot dobrodošla.
Roman Mežnar
LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE
Na prvih mestih brat in sestra, Anja in Blaž Robida
Najboljše ekipe v lokostrelstvu so prejele pokale. (Foto: Marija Šukalo)
Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje je ob 
20-letnici delovanja na Lazah pripravilo tekmo-
vanje v lokostrelstvu. Na tabornem prostoru je 
srečo in mirnost roke v soboto, 5. oktobra, pre-
izkušalo 17 posameznikov in 14 posameznic ter 
sedem ekip.
ZMAGA ANJI IN BLAŽU ROBIDI
V ženski kategoriji si je v dveh krogih največ 
točk pristreljala Anja Robida, na drugo in tret-
je mesto pa sta se uvrstili mati in hči, Stanka in 
Alenka Verbuč.  Med moškimi je slavil Blaž Robi-
da, drugo mesto je zasedel Matej Verbuč in tret-
je Boštjan Zabukovnik. 
V ekipnem delu, kjer so ekipo sestavljala 
ODBOJKA OSTAJA TUDI PO EVROPSKEM PRVENSTVU PRILJUBLJEN ŠPORT
V ljubenskem odbojkarskem klubu so zelo aktivne tudi 
najmlajše odbojkarice
Najmlajše deklice uživajo v igri odbojke in druženju po njej. (Foto: Hajdeja Brglez)
Z novim šolskim letom se številni starši spra-
šujejo, na katere izvenšolske dejavnosti vpisati 
svojega otroka. V Odbojkarskem klubu KLS Ljub-
no z veseljem ugotavljajo, da dajejo starši vedno 
večjo prednost gibanju, zato kot vsako leto vabijo 
k treningom odbojke tudi najmlajše deklice. 
SODELUJEJO TUDI DRUGE ŠOLE IZ DOLINE
Treningi potekajo dvakrat, občasno trikrat te-
densko, skozi celo šolsko leto in veseli so, da se 
vpisujejo in žogajo z njimi tudi deklice iz osnov-
nih šol Gornjega Grada, Rečice ob Savinji in Na-
zarij. Namen je deklicam vzpodbuditi veselje do 
gibanja, športa, druženja in pridobivanja prija-
teljskih vezi. 
VABIJO TAKO DEČKE KOT DEKLICE
»V klubu delamo s srcem in predvsem za ot-
po dva moška in ena ženska ali dve ženski 
in en moški, je bila nepremagljiva ekipa Mix, 
sledili sta družinski ekipi Robida in Verbuč. 
Marija Šukalo
roke, rezultat je stranskega pomena. Vabljeni ot-
roci k vpisu še naprej, tako dečki kot deklice. Če 
se bo otrok gibal že zgodaj, bo imel veselje do 
gibanja in zdravja celo življenje,« so povedali v 
ljubenskem odbojkarskem klubu.
Štefka Sem
Oglasi
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 27
Kulturno zabavni program zaključne 
prireditve bo tudi tokrat velik spektakel 
Kot smo izvedeli od vodje organizacijskega 
odbora Iva Milovanoviča, bo letošnja četrta za-
ključna prireditev Športnik leta Zgornje Savinj-
ske doline v novi športni dvorani v Lučah še 
posebno doživetje. Poleg srečanja z najboljši-
mi športniki posamezniki in ekipami, z nagra-
jencem za športno udejstvovanje za življenjske 
zasluge, voditeljskim parom in glasbeniki bo ob 
vstopu v zadnji del veselega decembra izborno 
vzdušje. 
Ob pričakovanem množičnem obisku bo-
do poskrbeli za zabavni del prireditve združeni 
pevski zbor OŠ Ljubno ob Savinji in OŠ Blaža Ar-
niča Luče, Oktet Žetev ter popularna estradni-
ca, zvezda športnega spektakla Alya. Tokrat že-
limo na kratko predstaviti odlični pevski sestav 
Oktet Žetev, ki je nabor najboljših vokalov iz šir-
šega okolja Luč in naše doline in deluje v okviru 
KUD Tone Mlačnik Luče.
OBISK ZAKLJUČNE PRIREDITVE NAČRTUJTE 
ŽE SEDAJ
Oktet Žetev je vokalna skupina iz Zgornje Sa-
vinjske doline, ki deluje od začetka leta 2010. 
Člani so prekaljeni pevci, ki so svoje glasove pi-
lili na urah solo petja in jih delili s številnimi pev-
skimi sestavi. Pohvalijo se lahko s številnimi pri-
znanji, ki so jih osvojili na tekmovanjih in jim da-
jejo energijo za nadaljnje delo ter so pokazatelj, 
da izvajajo vokalno glasbo na visokem nivoju. 
Oktet je še posebej poznan po tradicional-
nem koncertu Kresna noč, ki ga organizira že 
več let zapored 24. junija v Lučah. Sodelovali 
so s številnimi slovenskimi glasbeniki doma in 
v tujini. Fantje pravijo »pesem je v srcu«, zato so 
njihovemu prvencu, ki so ga posneli, nadeli prav 
takšen naslov. V veselje in čast si štejejo, da nji-
hova pesem odmeva v marsikaterem domu ta-
ko v naši dolini kot širom po Sloveniji. 
Za vzdrževanje visoke vokalne kakovosti za 
fante skrbijo korepetitorki Tadeja Robnik in Va-
lentina Rosc ter umetniška vodja Katja Gruber. V 
oktetu prepevajo Janez Rosc, Niko Bezovnik, Bo-
jan Čopar, Rok Suhodolnik, Rok Prušnik, Tomaž 
Robnik, Dominik Prušnik in Klemen Matk, ki je 
tudi znan citrar.
V VESELJE JIM BO NASTOPITI V NOVI 
DVORANI IN Z ALYO 
Program okteta je zelo raznolik in sloni na 
slovenski glasbi, posegajo po vseh vrstah in 
zahtevnostih melodij z vedno enakim ciljem. 
Lep harmoničen zven, ki poslušalca ne pus-
ti ravnodušnega. Oktet vstopa v deseto leto de-
lovanja in v teh letih so sodelovali s številnimi 
znanimi imeni: z ansambli Golte, Robija Zupana, 
Alpski kvintet, glasbenimi skupinami Eros, Kla-
pa Cambi in Klapa Luka ter s pevci velikih imen: 
Otom Pestnerjem, Ireno Vrčkovnik, Nušo Deren-
do, Mojco Bitenc idr. 
»Že zdaj se veselimo sodelovanja z našo 
vrhunsko estradnico Alyo ob napovedanem do-
godku,« nam je povedal vodja zbora Niko Bezov-
nik. »Štejemo si v veliko čast, da bomo del izje-
mnega dogodka, na katerem vsako leto nasto-
pajo odlični glasbeni gostje. Ob dejstvu, da bo-
mo nastopili v novi športni dvorani v našem kra-
ju še dodatno krepi zadovoljstvo, da bomo zra-
ven in del izjemnega spektakla. Predstavili se 
bomo z zanimivim naborom skladb in pesmi, 
saj sta to za nas velika izziv in čast, prepevati in 
zabavati veličastne goste-športnike ter njihove 
podpornike in športno javnost.«
Jože Miklavc
Člani Okteta Žetev si štejemo v veliko čast, da bomo del izjemnega dogodka. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
28
Šport
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Država prvaka skakalec Timi Zajc in kombinatorec Vid Vrhovnik
Timi Zajc (levo) je poletni državni prvak 
v skokih, ob njem drugouvrščeni Anže 
Lanišek. 
Vid Vrhovnik je nov član SSK Ljubno ob 
Savinji BTC, ki je klubu prinesel še en naslov 
državnega prvaka. (Foto: Miha Sušnik)
V Kranju se je v soboto, 12. oktobra, odvijalo 
državno prvenstvo v smučarskih skokih za ska-
kalce in skakalke ter nordijske kombinatorce. 
Državna prvaka v smučarskih skokih sta posta-
la Timi Zajc (SSK Ljubno BTC) in Ema Klinec, dr-
žavni prvak v kombinaciji pa je postal nov član 
ljubenskega kluba Vid Vrhovnik.
TIMI PREPRIČLJIVO PRVI
Zajc je zmagal s skokoma, dolgima 108 in 
99 metrov. Drugo mesto je osvojil Anže Lani-
šek, tretji je bil Tilen Bartol. Preostali člani lju-
benskega skakalnega kluba so se uvrstili na na-
slednja mesta: 8. Žak Mogel, 13. Lovro Vodušek, 
16. Jernej Presečnik, 23. Jan Bombek, 25. Matevž 
Samec, 27 . Gorazd Završnik in 32. Luka Robnik.
FORMO JE LE ŠE POTREBNO PRIPELJATI V 
ZIMO
»Zelo sem vesel, da sva z Anžetom uprizori-
la tak dvoboj, da je bilo res napeto do konca. Na 
koncu je šlo v moj prid z majhno razliko, oba pa 
sva pokazala, da sva v zelo dobri formi. Celo po-
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Nika Zamernik državna prvakinja, Alen Kladnik osvojil 
pokal Alpe Adria
Alen Kladnik je na tekmovanjih Alpe Adria 
postal zmagovalec v kategoriji do 7 let. 
(Foto: MK)
Nika Zamerik je postala državna prvakinja, na tretjem mestu je bila klubska sotekmovalka 
Tinkara Žehelj. (Foto: IM)
SSK Žiri je prvo nedeljo v oktobru gostil tek-
mo za državno prvenstvo v kategoriji deklice in 
dečki do 12 in 13 let. Odlični sta bili kar dve smu-
čarski skakalki ljubenskega kluba. V kategoriji 
deklice do 13 let se je naslova državne prvakinje 
veselila Nika Zamernik, tretjega mesta pa Tinka-
ra Žehelj. Njun trener je Tomaž Murko.
Med dečki do 12 let sta Janez Korent in Jaka 
Kramer končala na 20. in 28. mestu. V leto sta-
rejši kategoriji je Gašper Presečnik osvojil 10. 
mesto, Ažbe Zagožen 21. mesto.
KLADNIKU POKAL ALPE ADRIA
Celovec je konec septembra gostil še zadnjo 
tekmo za pokal Alpe Adria. Štirje mladi tekmo-
valci ljubenskega kluba so po kategorijah za-
sedli naslednja mesta: Alen Kladnik (dečki do 7 
let) 2. mesto, Iris Zagožen (deklice do 8 let) 3. 
mesto, Matic Marovt (dečki do 9 let) 4. mesto in 
Taja Terbovšek (deklice do 11 let) 7 . mesto.
V skupnem seštevku vseh tekem Alpe Adria 
pa so osvojili: Alen Kladnik (dečki do 7 let) abso-
lutno zmago, Iris Zagožen se je veselila 2. mes-
ta, Matic Marovt med dečki 3. mesto in Taja Ter-
bovšek skupno 7 . mesto.
Štefka Sem
letje sem bil kar na visoki ravni, morda mi je for-
ma malce padla le za dva tedna, ravno v času 
tekme v Zakopanah. A zdaj znova skačem zelo 
dobro in to je le še potrebno pripeljati v zimo,« je 
po tekmi povedal Timi Zajc, ki je naslov poletne-
ga državnega prvaka osvojil že leta 2017 .
Štefka Sem 
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 29
Šport
BRON FRANČKA GORAZDA TIRŠKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU
S tretjim mestom dosegel tudi kvoto za paraolimpijske igre 
Nani Tiršek je zlatu in bronu z lanskega 
evropskega prvenstva dodal bron s 
svetovnega prvenstva v Avstraliji. 
(Foto: Štefka Sem)
V Avstraliji poteka svetovno prvenstvo para-
strelcev, kjer se je izkazal srebrni z zadnjih dveh 
paraolimpijskih iger Franček Gorazd Tiršek 
iz Gornjega Grada, ki je prišel do 3. mesta na 
tekmi z zračno puško stoje. Predtekmovanje je 
sklenil na 2. mestu. Zmagovalec tekme je postal 
Ukrajinec Vitalii Plakushchyi (233.0), srebrn je 
bil Italijan Andrea Liverani (232.5), bronast pa 
je postal Tiršek (232.3).
DVE PARAOLIMPIJSKI SREBRNI 
KOLAJNI
Nani, kot Tiršku rečejo prijatelji, je član repre-
zentance že od leta 2007 in tekmuje v skupini 
SH2, ki uporablja stojalo za podporo puške in si-
mulira streljanje v dveh disciplinah – zračna pu-
ška stoje (R4) in leže (R5). Je lastnik dveh srebr-
nih paraolimpijskih kolajn z iger v Londonu in 
Riu de Janeiru. Na zadnjem evropskem prven-
stvu lani v Beogradu je postal evropski prvak. 
Športnik leta med invalidi je postal že velikok-
rat, prav tako invalid športnik leta v Mestni ob-
čini Velenje, saj je član Strelskega kluba Mrož iz 
Velenja. V občini Gornji Grad je leta 2013 postal 
častni občan.
ABSOLUTNI SVETOVNI REKORD
Njegov največji dosežek je rezultat dosežen 
leta 2012 v turški Antalyji, ko je dosegel absolutni 
svetovni rekord. V disciplini zračna puška leže je 
zadel 600 krogov od 600 možnih, s tem da je za-
del vseh 60 notranjih desetk. V zelo napetem fi-
nalu, v katerem je imelo kar sedem tekmovalcev 
rezultat 600, pa se je izkazal in s fantastičnim fi-
nalom 106,8 kroga postavil nov svetovni rekord – 
706,8 kroga. Gre za najvišji rezultat v strelstvu na 
svetu, saj ga ni dosegel še nihče v nobeni kate-
goriji v strelstvu invalidov in neinvalidov.
Štefka Sem
NOGOMETNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI
Interes za igranje nogometa je vedno velik
Selekcija U11 je dobila priložnost za srečanje s slovenskimi reprezentanti. 
(Foto: Lenart Solar)
V ljubenskem nogometnem klubu so štirim 
selekcijam to jesen dodali še najmlajšo, in si-
cer U7, saj je interes za igranje nogometa ve-
lik. Selekciji U7 in U9 trenirata dvakrat tedensko, 
enkrat tedensko pa izvajajo gimnastične vaje s 
pomočjo trenerke Lucije Mandl. Ostale selekci-
je so U11, U13, U15 in člani. Nogometni trenerji so 
letos trije, in sicer Lenart Solar, Luka Detmar 
in Nejc Vodušek. Vse kategorije tekmujejo v 2. 
ligi Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Celje.
POMLAJENA ČLANSKA EKIPA
Potem ko so vse selekcije zelo dobro igrale v 
spomladanskem delu sezone, tudi v jesenskem 
ne popuščajo. Za člani je prva sezona, v kateri 
so navdušili. V ekipi je od lanske sezone kar ne-
kaj novih članov, večina je že trenirala na Ljub-
nem v mlajših selekcijah. Članska ekipa ima ze-
lo dobro podporo navijačev, ki jih spremljajo tu-
di na tekme v gosteh. Velikokrat jih je več kot do-
mačih navijačev.
POLETNI TURNIRJI
Otroške selekcije so se preko poletja udeleži-
le več turnirjev, domov so se vračali tudi s poka-
li. Največje doživetje pa je čakalo ekipo U11, ki se 
je udeležila treninga slovenske reprezentance 
na Brdu pri Kranju. Tam so dobili vlogo uradnih 
podajalcev žog, po treningu pa so se na krat-
ko družili z reprezentanti in nato odšli na turnir 
Jan Oblak. 
ČAKAJO NA POVEČANJE IGRIŠČA
Predsednik kluba in trener Lenart Solar je po-
hvalil vse igralce, kajti vedno dobijo priložnost 
za igro vsi in se potrudijo po najboljših močeh. 
»Ne obremenjujemo se z rezultati, na vsako tek-
mo pa gremo z željo po zmagi,« je povedal Solar, 
ki se skrbi za to, da je igrišče na Ljubnem ved-
no urejeno in pripravljeno za treninge in tekmo-
vanja. V klubu si želijo, da bi lahko čim prej po-
večali igrišče, saj ni dovolj široko. Na to so jih 
v MNZ Celje že opozorili. Upajo, da bo prišlo do 
ureditve kompletnega športnega parka Foršt, 
kjer bi bilo še več športnih površin in igral za 
otroke.
Štefka Sem
V letu 1930
ima svoje začetke nogomet na Ljubnem.
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
30
Kronika, Šport
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 V	NESREČI	POŠKODOVAN	KOLESAR
Ljubija: 11. oktobra ob 14.37 sta na ces-
ti Letuš–Mozirje v občini Mozirje trčila oseb-
no vozilo in kolesar s kolesom. Zgornjesa-
vinjski reševalci nujne medicinske pomoči 
(NMP) so poškodovanega kolesarja na kra-
ju oskrbeli in prepeljali v Splošno bolnišni-
co Celje.
•	 S	KOČIJO	V	REKO
Mozirje: 12. oktobra ob 10.40 je v Lokah 
pri Mozirju kočijaž s konjem in kočijo za-
peljal v Savinjo in se prevrnil. Občani so 
mu nudili prvo pomoč. Gasilci PGD Nazar-
je so zavarovali kraj, nudili pomoč reševal-
cem NMP, kočijo potegnili iz reke in predali 
konja. Zgornjesavinjski reševalci NMP Mo-
zirje so poškodovanega oskrbeli in preda-
li ekipi helikopterske NMP z Brnika, ki ga 
je s helikopterjem Slovenske vojske odpe-
ljala na zdravljenje v UKC Ljubljana. Gasil-
ci PGD Mozirje so zavarovali kraj pristanka 
helikopterja.
•	 ZAGORELO	V	ZALOGOVNIKU	ZA	 							SEKANCE
Bočna: 15. oktobra ob 3.32 je v Bočni za-
gorelo v zalogovniku za sekance v kurilni-
ci stanovanjske hiše. Gasilci PGD Bočna, 
Gornji Grad in Nova Štifta so manjši požar 
pogasili, izpraznili zalogovnik in prezrači-
li prostor.
»ŠTOFLC« TURNIR V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Zmaga odšla v sosednjo Lepo Njivo
Nogometaši iz Lepe Njive so turnir osvojili brez enega samega poraza. (Foto: Danica Korošec)
Na šmihelskem nogometnem igrišču je prvo 
oktobrsko soboto potekal turnir v malem nogo-
metu za moške. Na njem so sodelovale ekipe, ki 
so nastopale v tamkajšnji ligi. Ta se je sicer kon-
čala pred sedemnajstimi leti. Zmage so se vese-
lili nogometaši iz Lepe Njive.
V SOSEDSKEM BOJU LEPONJIVČANI BOLJŠI 
OD ŠMIHELČANOV
Na turnirju je tekmovalo enajst ekip, ki so bi-
le razdeljene v štiri skupine, od koder sta naj-
boljši dve napredovali v izločilne boje. Tam pa 
so se ekipe na izpadanje borile, kdo bo prišel v 
finale. V slednjem sta se ob koncu popoldneva 
srečali Lepa Njiva in domačini Šmihel Pop TV. 
Po rednem delu sta se ekipi razšli z neodloče-
nim izidom 2:2, tako da so o zmagovalcu odlo-
čali kazenski streli. Pri njih so bili uspešnejši Le-
ponjivčani in tako osvojili naziv zmagovalca tur-
nirja. Pokal za tretje mesto je romal v roke eki-
pi iz Brezja.
IGRALCI IN EKIPE SO BILE ISTE KOT V 
NEKDANJI LIGI
Kot že rečeno, je turnir potekal po sedemnaj-
stih letih, odkar se je zaključila t. i. »Štoflc« liga. 
Sodelovale so ekipe, ki so pred leti nastopale v 
tej ligi. Za nameček je bila velika večina igral-
cev istih. Vzdušje ob igrišču je bilo izjemno, saj 
si je zanimive nogometne obračune prišlo ogle-
dat lepo število navijačev.
Primož Vajdl
NAPAD VOLČJIH KRIŽANCEV NA OVCE V TIROSEKU
Z ubito ovco privabili volčje križance in 
dva ustrelili
Volčji križanci, ki so na območju Nove Štifte, so prvi dokazani križanci med volkom in 
domačim psom v Sloveniji. (simbolna slika)
V nedeljo zjutraj je trop petih volčjih križan-
cev napadel ovce na Grozdjevi kmetiji v Tirose-
ku. Križanci so eno ovco ubili, ostale so se razbe-
žale, je povedal Blaž Presečnik, predstavnik na-
zarske območne enote Zavoda za gozdove Slove-
nije. Zvečer je poginula ovca, ki so jo pustili za va-
bo, privabila tri od petih volkov, dva je član Lovske 
družine Gornji Grad ustrelil, eden je pobegnil.
IZDANA ODLOČBA O ODVZEMU
Volčji križanci, ki so se prej zadrževali v Pod-
volovljeku, Lučki Beli in pod Ojstrico, sedaj pa 
so se premaknili na območje Nove Štifte, so 
prvi dokazani križanci med volkom in domačim 
psom v Sloveniji. Mešanci lahko negativno vpli-
vajo na celotno volčjo populacijo zaradi geneti-
ke, je povedal Presečnik. 
Zanje je bila izdana odločba o izjemnem od-
vzemu volkov križancev iz narave. Dovoljenje 
za odstrel so dobile lovske družine Gornji Grad, 
Luče, Stahovica in Lovišče s posebnim name-
nom Kozorog Kamnik.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 31
Oglasi
Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, na podlagi 51. čle-
na Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih 
skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Uredbe o stvar-
nem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni 
list RS, št. 31/18) in Načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Ob-
čine Nazarje v letu 2019, objavlja 
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo nepremičnin v lasti Občine Nazarje
v območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta 
IOC Prihova
Predmet razpisa: 
Prodaja se zemljišče v industrijsko obrtni coni, ki ga sestavljata 
parceli: parc. št. 64/12, v izmeri 715 m2 in parc. št. 47/99, v izmeri 1635 
m2, obe k.o. Prihova; skupaj v izmeri 2.350 m2.
Izhodiščna cena 125.00,00 EUR (z besedo: stopetindvajsettisoč 
evrov in 00/100). Navedena cena ne vsebuje 22% davka na dodano 
vrednost, ki ga plača kupec.
Razpisni postopek:
1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo razpisne po-
goje.
2. Besedilo javnega razpisa - zbiranja ponudb je objavljeno v lo-
kalnem časopisu Savinjske novice, na spletni strani Občine Nazarje: 
www.nazarje.si in na oglasni deski na sedežu občine, Savinjska ces-
ta 4, Nazarje.
3. Čas razpisa do vključno 11. 11. 2019.
4. Razpisno dokumentacijo in vlogo lahko dobijo prosilci na sede-
žu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje ali na spletni strani  ob-
čine www.nazarje.si.
5. Vloge z dokazili  je potrebno oddati do vključno 11. novembra 2019 
v sprejemni pisarni Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali 
pa jo do tega dne oddate priporočeno na pošto. 
Številka: 478-0021/2019
Župan
Matej PEČOVNIK
Matična kronika za avgust in 
september
POROKE
Marko Kač in Katja Pušnik, oba iz Žalca
Primož Nagode iz Horjula in Kaja Leskovšek iz Grosuplja
Janez Pogačar iz Ljubljane in Nina Obojnik iz Radmirja
Robert Fedran in Urška Černevšek, oba iz Nove Štifte
Blaž Vodončnik iz Dobletine in Manica Napotnik iz Nazarij
Jaka Jakopin in Maruša Sedovšek, oba iz Brezja
Gašper Muhič iz Novega mesta in Emanuela Eduard iz Dobletine
Niko Kaker in Natalija Hamler, oba z Ljubnega ob Savinji 
Branko Drev in Helena Makšan, oba iz Mozirja
Damjan Verbuč iz Šmihela nad Mozirjem in Anja Bizjak iz Radegunde
Branko Praprotnik iz Maribora in Ivica Vidmar iz Vrhpola pri Laporju
Nace Potočnik iz Vodriža in Eva Pavlič iz Radlj ob Dravi
SMRTI:
Ana Prepadnik iz Raduhe
Franc Fludernik z Ljubnega ob Savinji
Kaker Štefanija iz Primoža pri Ljubnem
Jožefa Perše iz Gornjega Grada
Franc Praznik iz Konjskega vrha
Milan Zavratnik iz Konjskega vrha
Jožefa Hren iz Kokarij
Marija Lipnik iz Solčave
Marija Grudnik iz Spodnje Rečice
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
32
Za razvedrilo
PRISLUHNIL NEJCOVI ZGODBI
Na slovesnosti ob razglasitvi Luč za gorsko vas so na moč lepo 
zapeli oktetovci Žetev, žlahtno se je podala tudi povezovalna zgodba 
Jerneja Slapnika – Nejca (levo). Polna dvorana domačinov in tudi 
prekmejnih gostov, ravno prav dolgi, tehtni nagovori domačega žu-
pana Cirila Rosca in predsednika Planinske zveze Slovenije Jožeta 
Rovana, vse okvirjeno v zvočno podobo gorske vasi s frajtonarji An-
dreja Raka. Nejc je po svečanosti še kar vlekel izza ušes planinske 
štorije od znamenitega Solčavana Robanovega Joža, oktetov pevec 
Tomaž Robnik pa je kar »padel not«, saj ko se Nejc zagreje, ni kon-
ca ne kraja tudi njegovih spominov.
ZIHER JE ZIHER
Ambrož Ugovšek je bil zaradi »mednarodnih« gostov na otvorit-
vi ceste v Florjan zelo zaskrbljen, še posebej zato, če kdo ne bi razu-
mel velikih zneskov gradnje in pobožne želje, da se projekt nadalju-
je. Zato je priskrbel najmodernejše slušalke ter privabil mične pre-
vajalke za simultano prevajanje prireditve v kranjsko-ljubljansko in 
meliško narečje. Ziher je ziher.
PIČKURIN IN SLEPEC ZA EN DAN
Pičkurin (Mark Žerovnik, levo) na Lenartovem sejmu: »Dragi pri-
jatelj, kljub temu da danes ne vidiš, ti priporočam kondome iz moje 
krošnje. Sem jo napolnil v Dalmaciji. Ti sicer nimajo okusa po sadju 
ali morju, so pa kljub temu zelo zdržljivi.« 
Slepec (Primož Bitenc): »Trenutno res ne vidim, a dan po sejmu 
navadno spregledam. Bom potem lažje preverjal tvojo trditev. Da-
nes namreč ženske lahko spoznam po glasu, jutri pa tudi po stasu.«
(Foto: JM)
(Foto: ŠS)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 33
Petek,
18. oktober
ob 17 .00. Bohačev toplar Nazarje
Lutkovna predstava Grdina mrcina
ob 17 .00. OŠ Rečica ob Savinji
Proslava ob 40. obletnici Planinskega društva 
Rečica ob Savinji
ob 18.00. Dvorana samostana v Nazarjah
Večer pesmi in recitalov Veselo srce podaljša 
naše dni
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predstavitev merkabe ali resetiranja telesnega 
energetskega sistema
Sobota,
19. oktober
ob 8.00. Pred Kulturnim domom v Gornjem Gradu
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 8.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 8.00. Pred trgovino Kea na Rečici ob Savinji 
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 9.00. Pred Kulturnim domom v Gornjem Gradu
Prikaz temeljnih postopkov oživljanja
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Prevalje
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Napovednik
Napovednik dogodkov
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
34
Sobota,
19. oktober
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Abonmajska predstava Vrv
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma - Mozirje : OD Krim
Nedelja,
20. oktober
ob 8.00. Na Placu na Ljubnem ob Savinji 
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 8.00. Na tržnici v Lučah
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 9.00 Pred Zadružnikom v Solčavi
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 9.00. Na tržnici v Lučah
Prikaz temeljnih postopkov oživljanja
ob 15.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju
Srečanje in revija cerkvenih pevskih zborov 
dekanije Gornji Grad
Ponedeljek,
21. oktober
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Uvodno srečanje za Zeliščarski krožek
Torek,
22. oktober
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Temeljni postopki oživljanja
ob 17 .00. Knjižnica Luče
Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop učencev
Sreda,
23. oktober
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Ptičje strašilo in lastovka
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Prireditev ob praznovanju svetovnega dneva 
turizma in potopisno predavanje o Ugandi
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad 
Ura pravljic v družbi Srečnolonic in Danijele Lončar
Četrtek,
24. oktober
ob 16.00. Vlcerska bajta v Lučah
Zeliščarska delavnica Gozdno kopanje
ob 16.00. Pri spomeniku v Bočni
Komemoracija ob obletnici požiga Bočne in dnevu 
spomina na mrtve
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Najsvetlejša zvezda
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Wilde west tour - potopisno predavanje 
motorističnega potepanja po ZDA
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje
Abonmajska predstava Divjad
Petek,
25. oktober
ob 11.00. Ob spomeniku padlim pred domom kulture v 
Nazarjah
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 12.00. Ob spomeniku pri kulturnem domu na Ljubnem
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prodam prašiče, najboljše mesna-
te pasme za dopitanje ali zakol. Fi-
šar, Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam krškopoljske pujske od 25 
do 40 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, 
Ljubno; gsm 041/783-548.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupim telice, krave za zakol ali na-
daljnjo rejo in prodamo prašiče do 
200 kg; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, dobro molznico; gsm 
070/144-244.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/649-394.
Prodam bikca križanca RH/LIM in 
teličko LS, stara sta 3 mesece, ce-
na po dogovoru. gsm 031/800-046.
DRUGO – PRODAM
Prodam hlevski gnoj – okolica Mo-
zirja, možen prevoz; gsm 041/827-
658.
Prodam krmni krompir, 500 kg, 
možna dostava, in dva kozlička – 
kozici primerni za zakol ali nadalj-
njo rejo; gsm 031/821-129.
Prodam šrotar sip s 4 kW, 3 faznim 
motorjem, 380 eur; gsm 068/629-
910.
Prodam cepljene drve – klaftre, 
bukove, ostali listavci, smrekove, 
mehki listavci; gsm 031/296-012.
Prodam ladijski poden – macesen 
in sekular; tel. 03 5831-520, zvečer.
Prodam trosilec gnoja, doma-
če orehe in hlevski gnoj; gsm 
041/614-818.
Prodam drva metrska, suha, in hlo-
dovino; gsm 031/698-055.
Prodam svinjsko mast – ocvirke in 
gajbice za jabolka ali krompir; gsm 
031/858-263.
Prodam hladilnik za mleko, pre-
vozni bazen 400 l in bojler; gsm 
031/393-562.
Ugodno prodam plastično okno 
alukomen z roleto 150 x 120; gsm 
070/446-168.
Prevozni bazen 400 l in hladilnik 
alfa laval prodam; gsm 041/783-
440.
Prodam delujočo CK peč na dr-
va ferotherm 25 kW, cena 49 EUR; 
gsm 031/642-353.
VOZILA – PRODAM
Prodam audi a3 sportback 1.9 tdi, 
letnik 2008; gsm 051/452-831.
◊	 ZAPOSLIMO		
Zaposlimo osebo za mizarska in pomožna mizarska dela. 
Informacije na gsm 041/708-180.
Robnik, d.o.o., Krnica 33, 3334 Luče.
◊	 NUDIMO	RAČUNOVODSKE	STORITVE
Nudimo računovodske storitve za d.o.o., s.p. in društva. 
Gsm 041/558-769.
DOBIS d.o.o., Podter 10, 3333 Ljubno ob Savinji.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019 35
Oglasi
Savinjske novice št. 42, 18. oktober 2019
36
Oglasi