___    269   ___
400 letnica Ložkega mesta
12. avgusta 1877.
Že grede v Lož so se nam popotnikom kazala znamenja nenavadne svečanosti. V Ložko dolino držeča cesta bila je preprežena na več krajih s slavoloki in primernimi napisi; pokanje možnarjev že od daleč je pozdravljalo od vseh strani prihajajoče goste.
Prišedši v mesto, vidiš vse hiše ondi z venci in prevezami okusno nališpane, na oknih pa vence, transparente , lampijone in še več druzega kinča. Raz hiš vihrajo velike modro-belorudeče zastave , malih takih zastavic vidiš pa ondi na stotine.    Glavne mestne ulice
so preprežene s 4 slavoloki; ob kratkem rečeno: vse mesto se ti kaže v prazničnem oblačilu in skoz in skozi slavjanskega značaja, kajti razen na hiši c. kr. sodnije vihrajoče Avstrijske črnorumene zastave, ne vidiš nobene druge, kakor samo Slovenske zastave in zastavice. Taka narodna zastava vihrala je tudi na razvalinah Ložkega grada, katero je prijazni knez Schonburg-Waldenburg ondi postaviti dal. Blizo mesta na brežini so na prav pripravnem kraji bili odločeni prostori za raznotere veselice današnjega dne.
Ljudstvo je prišlo k svečanosti iz bližnjih in daljnih krajev. Razen mnogo Ljubljančanov videli smo Gorenjce, Dolenjce in Notranjce, pa tudi naše sosedne brate iz Hrvatskega. Trditi smemo, da nas se je zbralo tu nad 3000. V posebno velikem številu se je svečanosti udeležil priljubljeni naš „Sokolu s svojo krasno zastavo. S svojimi zastavami po deputacijah bili so tudi zastopane čitalnica Ljubljanska, Bizoviška in Ložlsa, in zraven njih Meniševci in Biočanje.
Slavnost se je pričela v mestni, okusno okinčani, za toliko množico ljudi danes veliko premajhni cerkvi s slovesno sv. mašo, katero so prečastiti gosp. župnik iz Starega trga služili, in pri kateri so pevci Ljubljanske čitalnice in „Sokola" popevali. Mestjani so trdili, da tako krasnega petja v svoji cerkvi dosedaj še niso slišali. Po končani službi Božji bila je „zlata poroka" dveh parov mestjanov. *) Svečanosti ves primerni ia ginljivi govor gospoda župnika je kaj globoko segel v srca zbranega ljudstva.
Po končanem cerkvenem opravilu so se ogledovale posebne tukajšnje znamenitosti. Nekateri so šli ogle-davat pusti grad Lož, kamor so se nekdaj tadanji mestjani ob času sovražnih napadov zatekali, in se ondi ljutemu sovražniku branili; največ odličnih gostov podalo se pa je v uro hodd od Loža oddaljeno grajščino Sneperško ogledat si ondašnje znamenitosti. Graj-ščine lastnik knez Schonburg - Waldenburg je namreč „Sokola" z godbo vred posebno prijazno tje povabil, kateremu se je omenjena množica in tudi več priprostega ljudstva pridružilo. Na primernem prostoru je „Sokol" popeval, Ljubljanska godba pa je več piea godla. Ves čas smo med zbranim ljudstvom z različnimi osebami v prijaznem pogovoru videli kneza, ki je tudi gostom okrepčave pripravil.
Ob eni popoldne prišli smo nazaj v Lož, kjer smo pod milim nebom na trgu pred županovo hišo na posebno zato pripravljenem, s plahtami pokritem prostoru, razveseljevani tudi z godbo, obedovali.
Govore politiškega pomena je c. kr. okrajni glavar Logaški baron Gussich kot vladni komisar prepovedal. Vršile so se tedaj pri obedu le navadne zdra-vice. Prvi je pozdravil došle goste gosp. Jakob Zabu-kovec in v imenu mesta napil Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu L Napitnica je bila z navdušenimi slava-klici sprejeta. Drugi je napil dr. Z ar ni k staroslovenskemu mestu Ložu, povdarjaje, kako so se Ložanje že nekdaj zoper trinoge Turke borili in s svojo hrabrostjo in vdanostjo do vladarja pridobili Ložu čast in privilegije mesta, v katerem je ostalo do danes zdravo narodno jedro. Tema napitnicama so sledile še mnoge druge; med njimi napitnica gosp. Dreni k a Ložanom v zahvalo preprijaznega sprejema, zdra-vica bratom Hrvatom itd. Gosp. dr. Vošnjaku pa je c. k. okrajni glavar, ko je komaj začel govoriti izrekši besede: „naši slovanski bratje na jugu", besedo usta-
*) Gosp. župnik so nam pripovedovali, da je „zlata poroka" še tretjega para namenjena bila ta dan, a nemila smrt je žalibog moškega družeta tretjega para nekoliko tednov pred današnjo svečanostjo pokosila.                         Pis.
------   270   ------
v i 1. Kar govor ni izraziti smel, so pa še glasneje izrazili burni živio-klici slovanskim bratom, ki so se razlegali krog in krog. Zato je pa potem okrajni glavar vse daljne govore po županu prepovedati dal!
Po obedu se je podalo zbrano ljudstvo na veselišče današnjega dne. Zbralo se je tu nad 3000 ljudi, med katerimi smo zopet kneza Schonburg-Waldenburga s svojo rodbino videli. Telovadba „Sokola", glediščina igra dramatičnega društva „srce je odkrila", ples, godba, umetalni ogenj — vse to je trajalo do mraka. — Okoli 9. ure vrnilo se je ljudstvo v mesto nazaj, in kmalu potem  so začeli posebno daljni gosti odhajati.
Program cele svečanosti izvršil se je v najlepšem redu na splošno zadovoljnost zbranega naroda.
Culi smo, da je cel tucent žandarjev pripravljenih bilo za vzdrževanje miru; a prav nepotrebna je bila skrb mladega c. kr. okrajnega glavarja, kajti, kakor zmirom, kedar je kaka narodna svečanost pod vodstvom odličnih rodoljubnih mož, tako se je tudi danes ljudstvo ves čas hvalevredno, mirno in dostojno obnašalo tako, da ne najmanjše nerednosti ni bilo.
Vse zunaj Loža vendar ni tako gladko izteklo, kakor v Ložu. Na železniški postaji JRakeški nastala je namreč neka nerednost. Ko je namreč več Ljubljančanov in drugih, ki so se mislili z namešanim vlakom domu odpeljati, tje prišlo še o pravem času, je železniški uradnik nenadoma ustavil izdajanje voznih listkov. To je ostale ljudi tako razburilo, da so zahtevali od uradnika knjigo za vpis svoje pritožbe. Ali se jim je v ta namen dotična knjiga izročila ali ne, to pisatelju teh vrstic ni znano; a gotovo je to, da je mnogo ljudi zaostalo ter na poštni vlak čakati, pa tudi višo vožnino plačati moralo. Vhod na kolodvor k poštnemu vlaku zastavil pa je žandar, češ, da ne pusti nikogar tje, dokler uradnik ne pride in to privoli, dasi-ravno je poštni vlak že kaki dve minuti na kolodvoru stal. Čemu tako postopanje, nam je uganjka. Morebiti narodni svečanosti na čast? Zato vprašamo si. ravnateljstvo južne železnice: ali ni dolžnost uradnikov, o pravem času na postajo došle ljudi k dotič-nemu vlaku z voznimi listiki odpraviti in dotični vlak tako dolgo zadrževati, da vse nazoče na vozove spravi? in ali je prav, da ljudje zav Jjo uradniške krivde škodo trpijo? Vsaj je bilo vsacemu znano, da je šlo mnogo ljudi v Lož, in da bodo tudi nazaj šli, to je ravnateljstvo izvedelo po prošnji Ložkega županstva, ki je za znižanje vožnine prosilo, katera se mu pa — menda tudi narodni svečanosti na čast — ni privolila!    Ali tudi tu „dvojna mera?"