Naša vas in njen uiitelj (Učiteljski pokret.) Živimo na prelomnici dveh razdobij. Kul- mi. Toda, kako je ta slika varljiva, kako ne- turne, socialne, gospodarske in druge sesta- resnična, se pokaže vsakomur, ki je imel pri- 1 .1 . 1_ : ._._: __L_*t_* 1_ !_._: Z.. lii ^^t^J^i.* „_; ;„ __-.J L_.l Ł _-_,.. ;*-» n_nXiiT_rk4-C ttc--»I vine sodobja, zgrajene v težki borbi, v znoju in krvi, na osnovi načel individualistično liberalističnega nazora preteklega stoletja, se rušijo v svojih temeljih. Stare etične vrednote in gospodarske tvorbe, ustvarjene v tem razdobju, propadajo, ker so izgubile vez s stvarnostjo in s tem opravičilo svojega obstoja. V ospredju pa se rišejo obrisi novih oblik, novih nazorov in gledanj, novih poti. Med preteklostjo in bodočnostjo pa se v silnih krčih in trzavicah vije človeštvo. In sredi tega dogajanja stoji naša vas. Oglejmo si jo, kako živi, kaj dela in kakšna je njena vloga v kipenju sodobnega življenja. liko ogledati si jo od blizu in zaživeti vsaj delček njenega resničnega življenja. Vas, kot prvobiten izvor vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih tvorb, ki jih je ustvarilo človeštvo od svojih početkov pa do danes, deli usodo matere, ki je rodila otroke, jih vzgojila in poslala v svet, kjer so zaživeli svoje samobitno, razgibano življenje. A sama je ostala doma kot čuvarica starih tradicij, stare miselnosti in domačega ognjišča; osamljena, mnogokrat nerazumljena. Še večkrat pa nerazumevajoča, bohotno kipenje in vrenje v življenju, kateremu je sama bila izvor. Vas, zajeta v tisočletne tradicije, čuva- Gledana iz perspektive nedeljskega turista iz- rica spominov na najprvotnejše vzgibe člotJleHa št> Hnksii nriiptnn Mipnn naravnn nko- vpškeoa duhovne^a živlienia. skorai odrezana veškega duhovnega življenja, skoraj odrezana od večjih dogajanj v družbi, je nujno postala gleda še dokaj prijetno. Njeno naravno oko lje. umerjenost njenega življenjskega tempa, , .... . _ navidezna oddaljenost od sodobnih socialnihspecifično težak, k statičnosti težeč element, trenj, nekaka stabilnost in solidnost njenegaki ga dinamika družbe in njen življenjski gospodarskcga izživljanja, patriarhalna pre-tempo stalno prehitevata. To je osnovna, kaprostost njenih socialnih prilik, samoniklostrakteristična poteza vasi in to je tudi njena njenc kulture in etike, zajete v stare šege ;n navade, in primitivnost niene civilizacije, učinkujejo idilično na človeka iz večjega civilizacijskega centra, polnega tegob in trenj, izvirajočih iz težke borbe za obstanek sodob- tragika, četudi moramo priznati, da sta jo mnogokrat v zgodovini ravno njena nagnjenost k statičnosti in njen odpor proti progresu očuvala marsikaterih zablod in nepravilnih korakov, ki niso bili prizanešeni dru- nega človeka in do skrajnosti svojevrstnih gim, živahnejšim in bolj^ razgibanim socialnim odnosov med posameznimi družbenimi plast- tvorbam. S tega gledišča moramo gledati na vas in pokazala se nam bo v svoji pravi luči in obliki. Vsi življenjski pojavi v vasi, njena miselnost, socialne in gospodarske prilike, kultura in civilizacija, nosijo odraz tega hotenja k ustaljcnim obiikam sedanjosti in preteklosti. In ravno ta neskladnost dinamik življenjskega tcmpa v vasi in izven nje je izvor mnogim težkim pojavom y sodobncm življenju, mnogim konfliktom in dostikrat tudi nepovezanosti med vasjo in njenim učiteljem, t. j. šolo. Toda zadali smo si nalogo, ki je izrečena že v naslovu, to je, da si ogledamo vas v njenem odnosu do šole, oziroma do učitelja kot njencga predstavnika. Kakor učinkuje vas na slučajnostnega gledalca idilično, neresnično, tako se tudi položaj njenega učitelja zdi marsikomu drugačen kakor je v resnici. Od težke življenjske borbe razvrvan človek vidi v učitelju srečnika, ki udobno preskrbljen z brezplačnim stanovanjem in kurivom, oblagodarjen s 180 prostimi dnevi v letu ter s samo poldnevnim delom živi blaženo, samozadovoljno, vsega zavidanja vredno življenje, ki ga ne dosegajo bolestni utripi izvenšolskega sveta. Toda oglejmo si sedaj resničnega učitelja na vasi, njegovo delo, njegovo bitje in žitje. Četudi vzgojen na nepravilni osnovi, po življenjskih premisah, ki niso niti približno podobne resničnosti, največkrat prežet od nazorov, ki so v kričečem nasprotju s stvarnostjo in skoraj vcdno izhajajoč iz okolja, ki je nasprotno vaškemu, tore.j skratka: za življenje na va-si docela notranje nepripravljen človck — princse vendar iz življenja vsaj drobec njegovih impulzov, razgibanosti in progresivne dinamičnosti. In baš to mu postane usodno. S temi atributi sodobnega življenja naleti na neizogiben odpor vasi, ker se pa povrhu tega ne znajde v vaškem okolju, postane njegovo delo nesmotreno. Brez lastnega oporišča se naslanja na druge, pustcč se izrabljati od vscb in vsakogar. Silnice njego- vcga dela padajo iz ekstrcma v tkstrem in njih učinki sc paralizirajo, nc da bi se pokazal kjerkoli pozitiven uspeh. Posledica vsega tega je pretrgana vez med vasjo in šolo ter vse tegobe, težavc in ncsporazumljenja, ki odtod izvirajo. To je torej približna slika položaja vaškega učitelja. Kratek resume vsega iznešenega bi lahko strnili v sledečih ugotovitvah: vas in šola nista povezani s tisto živo trdnostjo, ki bi bila potrebna za vzajemno sodelovanje. Vzrok tcmu je deloma nesodobna in pomanjkljiva vzgoja učiteljstva, ki mu onemogoča popolno zajctje in umevanje vseh problemov, ki zadevajo ob vas, deloma pa tudi prej omenjena neskladnost dinamik življenjskega tempa na vasi in izven nje z vsemi neizogibnimi posledicami. Nastane vprašanje, kako temu odpomoči? Stvar sama nam kaže pot! Učitelj si mora priboriti oni duhovni nastroj, ki mu bo omogočil zajeti vse vzgibe sodobnega življenja, ki klešejo novega človeka, omogočil vživeti se v vse odtenke vaškega življenja in to s polnim občutjem in razumevanjem, Ustvariti si mora tak instrument dela, t. j. šolo, ki bo vsebovala vse elemente, potrebne za zgradnjo sodobnega človeka. Človeka toplega socialnega čutenja, krepke skupnostne zavesti, človeka, ki ga bo vodila misel, da sta delo in iz njega izvirajoče pridobivanjc le takrat etično utemeljena, kadar nudita korist vsej skupnosti in ne le posamezniku, in človeka, ki bo znal prezirati vsako izgubo osebnih dobrin, kadar bo to zahteval interes edinice, kateri pripada, človeka, ki bo prežet z zavestjo, da je njegova moč le v skupnosti. In ko bo učitclj izvršil to delo, bodo ustvarjeni vsi pogoji, da bo naša vas zaživela bok ob boku z vsemi ostalimi činitelji, ki tvorijo družbo in zavzela v njej mesto, ki ji po njeni neizčrpni tvorni sili in življenjski važnosti pripada — v dobro se samo njej, ampak vsem, ki trdo delajo, da trdo živijo. KSaver P.