afer.• Hamburg 
Schmetterllnge. 
4., Hauilluglcr 
392 s. 
iV 4. 1, s. 3 · 
dV 13, 9/10, s. 
ah smreke v 
pkopis. 
rcc macesna. • 
1ricella Hb.). • 
službe zaštite 
je podlubnikov 
Jubljana. 23, s. 
irjev skakačev 
. Ljubljana, 29, 
us abdominalis 
ozdV. 50. 9, s. 
d na gozdnem 
. 67-84. 
·odukcija malih 
v letih 1988 do 
- GozdV. 9. 9, 
1 in škodljivcev, 
SR Slovenije za 
, gozdarstvo in 
Zbornik gozdarstva In lesarstva, 43, s. 77 - 107 
GDK 145.796(497.12) Sprejeto/Recclvw: april/April 1994 
RDEČE GOZDNE MRAVLJE V SLOVENIJI 
Janez TITOVŠEK• 
Izvleček 
Predmet proučevanja so bile mravlje Iz subg. Formlca, subg. Coptoformica 
in subg. Raptiformlca na območju Slovenije. Na transektih Je bilo popisanih 
1345 mravljišč in izbrani parametri o rastiščnih In sestojnlh razmerah v 
območju aktivnosti življa mravelj. V Sloveniji so opisane naslednje vrste 
mravelj Iz subg. Formlca: F. aquilonia Yarr., F. lugubrls Zett., F. polyctena 
Forst., F. rufa L., F. pratensls Retz. In F. truncorum Fabr., Iz subg. 
Coptoformlca: C. grupa In iz subg. Raptiformlca: R. sangulnea Latr. 
Ključne besede: gozdne mravlje, razširjenost, Slovenija 
RED FOREST ANTS IN SLOVENIJA 
Abstract 
Ants of the subgenus Formica, Coptoformlca and Raptiformlca were studied 
in Slovenija. 1345 ant-hills registered on transections and dala on site and 
stand condltions in the area of activity of the colonles collected. The 
followtng ant were specles of the subg. Formlca were described In Slovenia: 
F. aquilonla Yarr., F. lugubris Zett., F. polyctena Forst., F. rufa L., F. 
pratentis Retz. and F. truncorum Fabr.. of the subg. Coptoformlca: C. 
group and of the subg. Raptiformlca: R. sangulnea Latr. 
Key words: forest ants, distribution. Slovenia 
dr., dlpl.lng. gozd„ Izredni profesor, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 
61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO 
78 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
KAZALO 
1 woD ............................................................................ 79 
2 METODE DELA .............. . .. .......... .. .. ............ .. ... ...... ... . .. 80 
2 . 1 
2 .2 
2 .2 .1 
2 .2.2 
2.3 
3 
3.1 
3.2 
3.3 
4 
Snemanje na terenu .. ... . ........ ... .. ...... .. ........... . ..... ......... 80 
Opravila v laboratoriju .... .. ... ........ . .. .............. .. . ..... ....... 81 
Določanje mravelj ........ ... ....... ... . ............. ... . . ....... . ......... 81 
Določanje rastlinskih uš i in kaparjev ........ ............... .. 82 
Metode analize .. ........... ... .. .......... . .... . ....... ... ......... .... ..... 82 
IZSLEDKI RAZISKAVE ... . .. ..... . ........ ... ........ .. ... . ..... ... ... . 82 
Razširjenost rdečih gozdnih mravelj v Sloveniji.. .. . .. . 82 
Pojavljanje mravelj v rastlinskih združbah ..... .. .. ... .... 85 
Ekološke značilnosti rdečih gozdnih mravelj ........... .. 94 
POVZETEK .. .. . ......... . .... .... ... .............. .... .... . .. . .. ....... ...... 99 
SUMMARY .... ... .............. ........................... .. .. .. ..... ........ 1 O 1 
VIRI ... .. ... ...... .................. ... ...... .. .. .................. .. . ... ...... . . 102 
1 
Gozdne 
počiva n 
omogočajo 
gozdnih 
gozda po 
V Življenj 
zaradi s 
okrnjene 
in zara 
ohranjanj 
večja vla 
dolgoročn 
pospeševa 
samoohra 
biološko s 
Rdeče goz 
ki učinko 
imajo zla 
vlogo. Go 
žuželk, ki 
na voljo 
simbionts 
trofičnim 
od količi 
entomofage 
učinkovito 
le-te posk 
svojem re 
vrstno ses 
v lovnem 
stalnosti, 
79 
80 
80 
81 
81 
82 
82 
82 
82 
85 
94 
99 
01 
02 
1 UVOD 
79 
Titovšek . J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
Gozdne življenjske združbe so strukturno in funkcijsko zapletene in 
visoko organizirane tvorbe, v katerih so skupnosti rastlin in živali 
med seboj povezane z številnimi razmerji. Njihova biološka stabilnost 
počiva na ubranem in polnem delovanju uravnalnih mehanizmov, ki 
omogočajo vzdrževanje relativno stabilne trofične stukture. V naravnih 
gozdnih sistemih ima pri oh ranjanju samoregulacijske s posobnosti 
gozda pomembno vlogo zoofagni živalski svet. 
V življenju gos podarskega gozda pogosto prihaja do motenj predvsem 
zaradi spremenjene ali celo izmenjane strukture organskih vrst, 
okrnjene vrs tne raznolikosti, nesmotrnih gozdnogospodarskih ukrepov 
in zaradi občasnega razdiralnega delovanja naravnih s il. Za 
ohranjanje in vzdrževanje nestabilnih gozdnih sistemov so potreb na 
večja vlaganja. Potrebno Je intenzivno varstvo zlasti na področju 
dolgoročne in kratkoročne preventive ter profllakse. Z nego in 
pospeševanjem mesojede favne, za katero velja, da krepi 
samoohranitveno sposobnost gozda, Je mogoče racionalno krepiti 
biološko stabilnost gospodarskega gozda. 
Rdeče gozdne mravlje (Formica) so pomemben regulacijski dejavnik, 
ki učinkovito uravnava strukturna razmerja v svetu zuželk, zato 
imajo zlasti v preventivnem varstvu gozdov neprecenljivo varovalno 
vlogo. Gozdne mravlje so neselektivni predatorji. Reducirajo vse vrste 
žuželk, ki jih morejo kolektivno premagati. Izjema so le simbionti in 
mirmekoflli. Kot eurifage žuželke preživijo obdobja, ko v revirju ni 
na voljo dovolj mesne hrane. z nabiranjem mane, ki jo proizvajajo 
simblontskl homopteri. Zaradi sposobnosti prilagajanja različnim 
trofičnim razmeram gostota populacije mravelj ni tako tesno odvisna 
od količine potencialnega plena, kot velja za mnoge druge 
entomofage. Relativno stabilne populacije gozdnih mravelj pa lahko 
učinkovito posežejo v populacije rastlinojedih žuželk že v času, ko se 
le-te poskušajo prebiti v progradacijo. Še zlasti je pomembno, da pri 
svojem redukcijskem delovanju ne vplivajo negativno na normalno 
vrstno sestavo žuželk. Struktura plena se ravna po strukturi žuželk 
v lovnem območju kolonije. Zaradi njihovih prehranskih značilnosti, 
stalnosti, trofične prilagodljivosti In množičnosti jih uvrščamo med 
BO 
Zbornik gozdarstva 111 lesarstva, 43 
najodličnejše varovalne dejavnike v gozdu. Gozdne mravlje vplivaJo 
tudi na hitrejše kroženje snovi v naravi, na izboljšanje gozdnih tal, 
na razširjanje semen ter tako tudi na prehranske pogoje raslllnojedlh 
živali v gozdu. V gozdu pa mravlje ne nastopajo le kot plenilci, 
temveč se pojavljajo tudi kot plen. Z njimi in z njihovim zarodom 
se pretežno ali priložnostno hranijo žolne, gozdne kure, medved In 
še mnoge druge živali. 
V Sloveniji gozdnih mravelj ni še nihče preučeval sistematično. 
Namen raziskave, ki sem se je lotil leta 1981, je bil spoznati favno 
gozdnih mravelj Iz subg. Formlca, Coptoformica in RapUformlca, 
ugotoviti horizontalno in vertikalno distribucijo posameznih vrst, 
morebitno navezanost vrst na rasUinske združbe ali le na določene 
rastlinske vrste, k1 se pojavljajo kot gostiteljice homopterov, s 
katerimi živjo gozdne mravlje v mutualističnem razmerju. 
2 METODE DELA 
Raziskave so potekale na terenu in v laboratoriju. 
2.1 Snemanje na terenu 
Temeljni podatki o favni rdečih gozdnih mravelj so bili zbrani v 
gozdu in na njegovem robu, na zaraščajočih gorskih In visokogorskih 
pašnikih in na zgornji gozdni meji. Večina mravljišč Je bila 
evidentirana in opisana na transektih, k1 so potekali prek Slovenije v 
smeri S-J. Ponekod je bilo potrebno zaradi majhne gostote gozdnih 
mravelj ali pa zaradi orografskih In drugih posebnosti območja 
odstopiti od glavne smeri transekta. 
Pri popisu mravelj in njihovih bivališč je bila pozornost posvečena 
naslednjim parametrom: 
- biotop, združba in sestoj, 
- mravljišče in kolonija, 
- mutualistično razmerje. 
nravlje vplivajo 
je gozdnih tal, 
1e rastlinojedih 
e kot plenilci, 
1ovlm zarodom 
1re, medved in 
1 sistematično. 
spoznati favno 
Raptlformlca, 
;ameznih vrst, 
le na določene 
homopterov, s 
u. 
bili zbrani v 
, vlsokogorsldh 
vljišč je bila 
·ek Slovenije v 
;ostote gozdnih 
nosu območja 
1ost posvečena 
81 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
Biotop, združba in sestoj: fitogeografsld teritorij, nahajališče, 
nadmorska višina, nebesna stran, strmina, oblika terena, geološka 
podlaga, talni Up, vegetacijski pas, rastlinska združba, gospodarska 
oblika sestoja, nastanek sestoja, delež drevesnih vrst, starost, 
zastrtost tal s krošnjami, oblika zmesi, sklenjenost, splošno 
zdravstveno stanje sestoja. 
Mravljišče in kolonija: položaj v sestoju, premer pri tleh, višina, 
oblika, gradivo, fizično stanje, anlropogeni vpliv, bioekološke 
posebnosti, število aktivnih mravljišč v koloniji, število zapuščenih 
mravljišč v koloniji. 
Mutualistlčno razmerje: mravljinje steze, drevesna vrsta gostitelja 
homopterov, vrsta simbiontske uši oz. kaparja. 
Za laboratorijske raziskave je bilo odvzeto gradivo: 
z vsakega opisanega mravljišča 1 O - 20 delavk in 1 - 2 dm3 
gradiva, 
- z obiskanih dreves 15 - 20 simbiontskih homopterov. 
Nekateri podatki o biotopu, združbi in sestoju so bili dobljeni iz 
opisanega dela gozdnogospodarskih načrtov. Lokacije mravljišč so bile 
označene na zemljevidih merila 1 : 50.000. 
2.2 Opravila v laboratoriju 
2.2.1 Določanje mravelj 
Vzorci mravelj so bili v steklenih posodah z mrežastim pokrovom v 
laboratorij dostavljeni živi. Po omami z ocetnim etrom je bilo za 
determinacijo vrste iz vsakega mravljišča uporabljenih najmanj 10 
osebkov. Pri diagnozi sta bila uporabljena determinacijska ključa 
Otta (1964) in Kutterja (1977) ter binokularna lupa tvrdke Reichert. 
82 
Zbornik gozdarstva in lesarstva. 43 
2.2.2 Določanje rastlinskih uši in kaparjev 
Simbiontski homopteri so bili po odvzemu z gostiteljev konzervirani 
v 60 % alkoholu. Določeni so bili s pomočjo ključev Fossel 
(1969/70), in Schmutterer (1965) ter druge literature. 
2.3 Metode analize 
Parametri o rastiščnih, sestojnih in združbenih razmerah v arealu 
aktivnosti mravelj ter parametri o mravljiščih in kolonijah so blll 
obdelani na računalniku DEC. Uporabljeni so bili podprogrami Iz 
skupine programov SPSS. 
Izvrednotena je bila pogostost pojavljanja posameznih vrst rdečih 
gozdnih mravelj: 
- na fltogeografskih območjih, 
- v vegetacijskih pasovih, 
- na različnih straneh neba, 
- v sestojih z različnim deležem iglavcev. 
- v sestojih z različno zastrtostjo tal s krošnjami, 
- v različnih gozdnih združbah. 
Razširjenost posameznih vrst mravelj je prikazana tudi na preglednih 
kartah. 
3 IZSLEDKI RAZISKAVE 
3.1 Razširjenost rdečih gozdnih mravelj v Sloveniji 
Na transektih, ki so potekali prek Slovenije v smeri S-J, je bilo 
popisanih 1345 mravljišč in prav toliko njihovih habitatov. Pojavljalo 
se je 6 vrst mravelj iz subg. Formtca: F. aquilonia Yarr. , F. lugubris 
Zett., F. polyctena Forst., F. pratensis Retz. (=F. nlgricans Em.), F. 
rufa L. in F. truncorum Fabr. Iz subg. Coptoformtca nastopa C. 
execta grupa in iz subg. Raptiformica: R. sanguinea Latr. Posamezne 
vrste so bile zastopane: F. aquilonia 30, 11 %, F. lugubrls 15, 76 %, 
F. pol 
trunco 
Na pr 
ntgrlca 
C. exe 
Na pr 
(38,0 
ntogeo 
Mravlji 
Najšte 
zervlrani 
, Fossel 
v arealu 
so bili 
grami iz 
t rdečih 
,reglednlh 
1, Je bilo 
Pojavljalo 
. lugubris 
Em.), F. 
1stopa C. 
•osamezne 
15,76 %, 
83 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
F. polyctena 15,17 %, F. rufa 12.94 %, F. nig:ricans 16,36 %, F. 
truncorum 0,37 %, C. execta grupa 7,51 % in R. sanguinea 1,78 %. 
Gostota mravelj je največja na alpskem fltogeog:rafskem območju. 
Delež vseh opisanih mravljišč v tem območju znaša 51 ,6 %. Julijske 
Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje so z predgorji 
(Blegoš, Menina planina) najbolj gosto naseljena območja z rdečimi 
gozdnimi mravljami. Alpskemu fltogeog:rafskemu območju sledijo po 
številnosti mravljišč predalpsko z 28,5 % deležem, predpanonsko z 
7,6 % deležem, preddinarsko z 6,5 % deležem, dinarsko z 4,5 % 
deležem, in submediteransko fitogeog:rafsko območje z 1,2 % deležem 
mravljišč. 
Na alpskem in predalpskem fitogeog:rafskem območju je prisotnih 
vseh 8 vrst mravelj. V dinarskem manjkata F. aquilonia in F. 
truncorum, v preddlnarskem pa poleg prejšnjih dveh še F. lugubris. 
V predpanonskem fitogeografskem območju so prisotne F . polyctena, 
F. rufa in F. nigricans, v submediteranskem pa le F. nigricans. 
Na alpskem fitogeog:rafskem območju je z največjim deležem 
zastopana F. aquilonia (47,8 %). Sledijo ji F. lugubris, F. polyctena, 
C. execta, F. rufa, F. nig:ricans, R. sanguinea in F. truncorum. V 
predalpskem fitogeog:rafskem teritoriju je najpogostejša F. nig:ricans 
(24, 1 %). Sledijo ji F. aquilonia, F. rufa, F . lugubris, F . polyctena, 
C. exexta, R. sanguinea in F. truncorum. Na dinarskem 
fitogeografskem območju prevladuje F. nig:ricans (39, 7 %). Sledijo ji 
F. rufa, F. polyctena, F. lugubris, C. execta in R. sanguinea. 
Na preddinarskem fitogeog:rafskem območju je najbolj številna F . 
nlgricans (34,5 %. Sledijo ji F. rufa, F . polyctena, R. sanguinea in 
C. execta. 
Na predpanonskem fitogeog:rafskem območju dominira F. nigricans 
(38,0 %). Sledita ji F . rufa in F. polyctena. Na submediteranskem 
fitogeografskem ·območju domuje le F. nlg:ricans. 
Mravljišča se pojavljajo v viš inskem razponu 10 - 1870 m. 
Najštevilnejša so v montanskem vegetacijskem pasu (56,4 %) in to v 
84 
Zbornik gozdarstva in lesarstva. 43 
višinskem razredu 1251 -
%), planami (11,3 %), 
vegetacijski pas (0,8 %). 
1500 m (27,7 %). Sledijo kolinskl (22,2 
submontanski (9,3 %) In subalplnskl 
V nižinskem vegetacijskem pasu prevladuje F. nlgrlcans (45,7 %). 
Sledijo ji F. rufa, F. polyctena, R. sanguinea In C. execta. V 
kollnskem vegetacijskem pasu je najbolj številna F. nlgrlcans (37,9 
%). Sledijo ji F. rufa, F. polyctena, R. sangulnea In C. execta. 
V submontanskem vegetacijskem pasu je z največjim deležem 
zastopana F. polyctena. Sledijo ji F. rufa. F. lugubrls, F. nlgrlcans, 
F. aquilonla, C. execta, F. truncorum In R. sanguinea. 
V montanskem vegetacijskem pasu je najpogostejša F. aquilonia (50,4 
%). Sledijo ji F. lugubrls, C. execta, F. polyctena, F. nlgricans, F. 
rufa, R. sanguinea in F. truncorum. 
Visokogorski vegetacijski pas naseljujeta le C. execta (70,0 %) in F. 
aquilonla. 
Mravljišča se pojavljajo na vseh ekspozicijah. Pretežno so locirana na 
toplih prisojnih (V - J - Z) položajih (89,2 %}, na hladnih osojnih 
legah (SV - S - SZ) je le 12,2 % mravljišč. Delež na J usmerjenih 
mravljišč (25,4 %} je značilno večji od deleža na S usmerjenih 
mravljiščih (3,9 %). Pri Izbiri lege se mravlje raje odločijo za V lego 
(18,3 %) kot za Z položaje (12,5 %). Zato mravljišča, ki so 
eksponirana na V - JV - J (64,6 %) prevladujejo nad mravljišči, ki 
so eksponlrana na J - JZ - Z. Prednost V - JV - J leg je v tem, 
da jih Jutranje sonce hitreje ogreje, popoldnsko pa jih ne pregreva 
prekomerno. Tako si mravlje podaljšajo dnevno aktivnost lahko celo 
za nekaj ur. V - JV - J legam dajejo prednost vse vrste mravelj, 
vendar so posamezne vrste prisotne z različnimi deleži: F. aqullonia 
69,7 %, F. lugubris 74,5 %, F. polyctena 58, 1 %, F. rufa 52,9 %, 
F. nlgrlcans 62,3 %, C. execta 58,6 %. 
Bivališča vseh vrst mravelj, ki so v gozdu, so opisana pretežno v 
sestojih, v katerih je med drevesnimi vrstami prevladoval iglavec 
(76,3 - 100 %). Delež mravljišč je bil največji v sistemih, v katerih 
3.2 
zdru 
fttoce 
bile 
1skl (22,2 
ubalpinski 
(45,7 %). 
execta. V 
:ans (37,9 
:ta. 
deležem 
nlgrlcans, 
onia (50,4 
~rlcans, F. 
1 %) in F. 
oclrana na 
1ih osojnih 
usmerjenih 
usmerjenih 
za V lego 
.ča, ki so 
ravljišči, ki 
~ je v tem, 
1e pregreva 
lahko celo 
;le mravelj, 
~. aqullonla 
ifa 52,9 %, 
pretežno v 
)val Iglavec 
1, v katerih 
85 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
je dominirala smreka (71,9 %). V združbah, v katerih je številčno 
prednjačil listavec, je bilo opisanih le 14,9 % mravljišč. V slednjih 
so se mravlje uveljavile le tedaj, če je bil vsaj z najmanjšim deležem 
prisoten tudi iglavec. V čistih listnatih gozdovih so bile mravlje 
prisotne le z 0,4 % deležem. 
Zastrtost tal s krošnjami je omejujoč dejavnik v življenju mravelj. V 
gozdnih sistemih, v katerih so tla popolnoma zastrta s krošnjami 
(1,0), se mravlje ne morejo uveljaviti. Pri zastrtosti tal s krošnjami 
0,9, se z največjim deležem uveljavlja F. polyctena (10,8 %). Sledijo 
ji F. rufa (8,6 %), F. lugubris (6, 1 %), F. aquilonia (2,5 %) in F. 
nlgrlcans (0,9 %). C. execta se pojavlja v gozdu le še pri zastrtosti 
tal s krošnjami 0,7. V sestojih, ki so zastrti od 0,6 do 0,8 je več 
kot polovica vseh mravljišč. Kar 70,5 % mravljišč vrste F. nlgricans 
In 56,4 % mravljišč C. execta je opisanih na popolnoma nezastrtih 
površinah. Glede sencozdržnostl lahko mravlje razvrstimo: F. 
polyctena, F. rufa, F. lugubris, F. aquilonia, F. nlgricans in C. 
execta. Pri nižjih stopnjah zastrtosti tal s krošnjami so življenjski 
pogoji za mravlje ugodnejši In njihove kolonije vitalnejše. 
V gozdu se mravlje Iz. subg. Formica, Coptoformlca In Raptlformlca 
uveljavljajo predvsem v sestojih s pretrganim In z vrzelastim sklepom 
krošenj. 
3.2 Pojavljanje mravelj v rastlinskih združbah 
Mravlje iz subg. Formica, subg. Coptoformica in subg. Raptlformica 
domujejo v gozdnih sestojih (80,4 %), ki pripadajo 36 gozdnim 
združbam ter v travniških In pašniških združbah (19,6 %), ki 
fltocenološko niso bile opredeljene. Mravlje iz naštetih podrodov so 
bile opisane v 36 od 64 v Sloveniji razširjenih gozdnih združb. 
- V negozdnih, predvsem v travniških in pašniških združbah so 
se pojavljale vse obravnavane vrste mravelj. Najpogostejša je F. 
nigricans (59,3 %). številna je tudi C. exsecta (18,3 %). 
Pašnike, ki se zaraščajo, naseljujeta F. aquilonia (6,8 %) in F. 
lugubris (8,0 %). Druge vrste so v negozdnih združbah manj 
številne. 
86 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
- V kllmatogenl gozdni združbi predalpskega gorskega sveta v 
predalpskem gozdu jelke In bukve (Abletl-Fagetum praealplnum) 
so bila opisana mravljišča petih vrst mravelj . V njej je 
zabeleženih 4,7 % vseh mravljišč. Z največjim deležem (50,8 %) 
je zastopana F. aqullonla, z deležem 27,0 % F. lugubrls In z 
deležem 12,7 % F. poyctena. V manjšini sta C. exsecta In F. 
rufa. 
- V klimatogenl gozdni združbi predalpskih visokih pogorij v 
predalpskem visokogorskem bukovem gozdu (Adenostylo glabrae-
Fagetum praealplnum) je delež mravelj glede na ustrezne deleže 
v drugih združbah zelo visok (8, 1 %). Dominirata F. aqullonla, 
ki je prisotna z deležem 50,5 % in F. lugubrls, ki je prisotna 
z deležem 33,9 %. Številna je tudi C. exsecta ( 11,0 %). F. 
polyctena In F. nlgrlcans sta v manjšini. 
- V alpskem smrekovem gozdu (Adenostylo glabrae-Piceetum) se 
pojavlja kot prevladujoča vrsta F. aqullonla (63,0 %), ki tvori 
skupaj s F. lugubris pretežni delež (89,9 5) vseh mravelj v tej 
združbi. C. exsecta se z 5,6 % deležem uvršča pred F. 
polyctena (3, 7 %). F. truncorum nastopa v sledovih. Glede na 
druge združbe je tudi v alpskem smrekovem gozdu delež 
mravelj (8,0 %) zelo visok. 
- V kllmatogenl gozdni združbi submontansko-montanskega 
vegetcljskega pasu v alpskem bukovem gozdu (Anemone trlfollae 
-Fagetum) srečamo vseh osem vrst mravelj. Delež mravelj je v 
tej asociaciji glede na deleže mravelj v drugih združbah največji 
(17,8 %). Izstopajo F. aqullonia (49,4 %), F. polyctena (22,2 
%) in F. lugubris (17,6 %). Manj številni sta F. rufa (4,6 %) 
in C. exsecta (3,8 %). 
- V talno pogojeni združbi, v smrekovem gozdu z viličastim 
mahom (Bazzanlo trllobatae-Plceetum) je delež mravljišč 2,0 %. 
Po pogostosti pojavljanja si posamezne vrste sledijo: F. 
aquilonia (63,0 %, F. lugubris (29,6 %) In F. polyctena (7,4 
%). 
- V edafsko pogojeni združbi, v predalpskem bukovem gozdu z 
belkasto bekico (Luzulo albidae-Fagetum) se v montanskem 
vegetacijskem pasu pojavljata F. aqullonia (75,0 %) In F. 
Iugubris (8,3 %), v kollnskem in v submontanskem pasu pa F. 
rufa in F. nigrlcans. 
orskega sveta v 
1m praealplnum) 
felj. V njej Je 
leležem (50,8 %) 
F. lugubrls in z 
C. exsecta ln F. 
soklh pogorij v 
lenostylo glabrae-
l ustrezne deleže 
ata F. aqullonla, 
s, kl Je prisotna 
ta (11,0 %). F. 
,rae-Plceetum) se 
i3,0 %), ki tvori 
;eh mravelj v tej 
uvršča pred F. 
edovlh. Glede na 
em gozdu delež 
1sko-montanskega 
Anemone trifoliae 
elež mravelj Je v 
združbah največji 
polyctena (22,2 
F. rufa (4,6 %) 
zdu z viličastim 
mravljišč 2,0 %. 
Tsle sledijo: F. 
f'. polyctena (7,4 
,ukovem gozdu z 
v montanskem 
(75,0 %) in F. 
skem pasu pa F. 
87 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
- V kllmatogenl združbi subalpinskega vegetacijskega pasu v 
alpskem rušju (Rhodothamnlo - Rhododendretum) dominirata F. 
aqullonia (57,1 %) in C. exsecta (37,5 %). Na spodnji meji 
subalpinskega pasu Je posamično prisotna še F. lugubrls. 
- V visokogorskih šotnih barjih (Oxycoco-Sphagnetea) se pojavlja 
redko F. lugubrls. 
- V edafsko pogojeni subkllmaksni združbi montanskega 
vegetacijskega pasu v preddinarskem bukovem gozdu z javorjem 
in polžarko (IsopyTO - Fagetum) srečamo le F. lugubris (87,5 
%) in F. aquilonia ( 12,5 %), ki sta z relativno visokim deležem 
( 1,2 %) prisotni le v regresijskih stadijih te združbe. 
- V kllmatogeni združbi visokogorskega vegetacijskega pasu v 
preddinarskem visokogorskem bukovem gozdu (Savensi-Fagetum) 
domujejo F. aquilonia (59,0 %), ki prevladuje, F. lugubris (29,5 
%), F. polyctena (8,2 %) in F. rufa (3,3 %). 
- V edafsko in mezoklimatsko pogojeni gozdni združbi, v 
bukovem gozdu s kresničevjem (Arunco-Fagetum) srečamo 
obravnavane mravlje le v višjih predelih, kjer Je bukvi 
primešana smreka. Ker porašča združba le manjša območja, je 
tudi delež mravelj v njej relativno majhen (O, 7 %). Pojavljajo se 
F. lugubris (66, 7 %). F. aquilonia (22,2 %) in F. polyctena 
(11, 1 %). 
- V edafsko pogojeni združbi v acidofilnem bukovem gozdu z 
rebrenjačo (Blechno-Fagetum) je zastopanih pet vrst mravelj z 
deležem 3,9 %. V tej združbi se na meji med submontanskim 
in montanskim vegetacijskim pasom pojavlja F. aquilonla (18,9 
%), v nižjih vegetacijskih pasovih pa sta številnejši vrsti F. rufa 
(41,5 %) in F. polyctena (32,1 %). 
- V mezoklimatsko In edafsko pogojeni združbi, v jelovem gozdu 
s praprotmi (Dryopterldo-Abietetum) se v planarnem in v 
kolinskem pasu pojavljata F. rufa 43,5 % In F. polyctena (30,4 
%), ob gorskem pasu pa F. aquilonla (17,4 %) in F. lugubrls 
(8,7 %). 
- V talno In mezoklimatsko pogojeni gozdni združbi v gozdu 
jelke in smreke z viličastim mahom (Bazzanio - trllobatae-
Abletetum) so rdeče gozdne mravlje zastopane le z neznatnim 
deležem (0,6 %), kot je neznaten tudi površinski delež te 
88 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
združbe. Prevladuje F. polyctena, v višjih legah pa se v 
sledovih pojavljata še F. aquilonia in C. exsecta. 
- V termofilnem bukovem gozdu (Ostryo-Fagetum) se ob 
montanskem pasu skupaj s smreko pojavlja F . lugubrls, v 
kollnskem in submontanskem pasu pa so prisotne F. polyctena, 
F. rufa in na gozdnem robu F. nigricans. 
- V dinarskem mraziščnem smrekovem gozdu (Villosae - Piceetum 
subalpinum inversionum) se uveljavlja F. lugubris. 
- V kllmatogeni gozdni združbi dinarskih visokih pogorij v 
dinarskem gorskem gozdu jelke in bukve (Abieti-Fagetum 
dinaricum) se predvsem v njegovi subasoclaciji clematidetosum, 
ki porašča obrobne lege območja v nižinskem in predgorskem 
vegetacijskem pasu in v kateri se zaradi močnega antropogenega 
vpliva množično uveljavlja smreka, pojavljajo štiri vrste mravelj. 
Z večjim deležem so prisotne F. rufa (44,4 %), F. polyctena 
(38,9 %) In F. nigricans ( 13,9 %) z manjšim pa R. sangulnea 
(2,8 %). 
- V talno pogojeni asociaciji v predalpskem termofilnem bukovem 
gozdu (Carici albae- Fagetum var. Anemone trlfolla) se v 
submontanskem vegetacijskem pasu, kjer se med listavci 
uveljavlja smreka, pojavljala F. rufa In F. poyctena, na 
gozdnem robu pa F. nlgrlcans. 
- V edafsko pogojeni združbi v predalpskem gozdu smreke na 
moreni (Carici albae-Piceetum), ki je razširjena le na majhnih 
površinah, so bila najdema le posamična mravljišča F. rufa In 
F. polyctena. 
- V klimatogeni gozdni združbi submontanskega vegetacijskega 
pasu, v predalpskem gorskem bukovem gozdu (Enneaphylli-
Fagetum var. Anemone trifolla) se v sledovih pojavljajo F. 
polyctena, F . rufa In R. sangulnea. 
- V edafsko pogojeni združbi v ilirskem bukovem gozdu z 
belkasto beklco (Luzulo albldae-Fagetum illyrlcum) srečamo le 
vrsti F. rufa in F. polyctena. 
V kllmatogenlh združbah predgorskega vegetacijskega pasu, v 
predalpskem predgorskem bukovem gozdu (Hacquetio-Fagetum 
var. Anemone trifolla), v dinarskem predgorskem bukovem 
gozdu (Hacquetio-Fagetum var. Geranium nodosum) in v 
preddinarskem predgorskem bukovem gozdu (Hacquetio-Fagetum 
var 
vpl 
go 
- v 
grl 
bel 
pr 
vi 
pr 
(H 
po 
pr 
go 
- v 
su 
- v 
Pi 
- v 
sil 
SI 
- v 
sl 
- v 
si 
- v 
vi 
F. 
s 
- v 
z 
% 
- v 
p 
u 
F 
1pasev 
ml se ob 
lugubris, v 
F. polyctena, 
e - Piceetum 
1 pogorij v 
bietl-Fagetum 
matidetosum, 
predgorskem 
mtropogenega 
rrste mravelj. 
F. polyctena 
R. sanguinea 
1em bukovem 
rifolla) se v 
med listavci 
poyctena, na 
c1 smreke na 
: na majhnih 
ča F. rufa in 
vegetacijskega 
(Enneaphylli-
pojavljajo F. 
•em gozdu z 
1) srečamo le 
:kega pasu, v 
:iuetlo-Fagetum 
cem bukovem 
losum) in v 
quetlo-Fagetum 
89 
Tilovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
var. Ruscus hypoglosum) se lam, kjer se je pod človekovim 
vplivom uveljavila smreka, pojavljata F. polyctena in F. rufa, na 
gozdnem robu pa F. nlgrlcans. V sledovih je prisotna R. 
sangulnea. 
- V kllmatogenih združbah nižinskega in spodnjega dela 
gričevnatega sveta v predalpskem nižinskem gozdu gradna in 
belega gabra (Hacquetio-Carpinetum var. Anemone trifolla), v 
preddinarskem nižinskem gozdu gradna in belega gabra z 
vimčkom (Hacquetio-Carpinetum var Epimedium) in v 
predpanonskem nižinskem gozdu gradna in belega gabra 
(Hacquelio-Carpinetum var. Carex pilosa) se uveljavljajo F. 
polyctena, F. rufa in F. nigricans. Njihov delež je največji v 
predalpskem (3,0 %) in najmanjši v preddinarskem nižinskem 
gozdu gradna in belega gabra (0,8 %). 
- V predalpskem bazofilnem borovem gozdu (Pinetum 
subillyrlcum) nastopa v sledovih R. sanguinea. 
- V Ilirskem bazofilnem borovem gozdu (Genlsto triangularls -
Pinetum silvestris - nlgrae) je bilo opisano mravljišče F. rufa. 
- V acidofilnem borovem gozdu (Vaccinio vilis-ideae - Pinetum 
silvestris) se štcvilneje pojavlja le F. nigricans (55, 6 %). 
Sledijo ji F. rufa, R. sanguinea in F. polyctena. 
- V primorskem gorskem bukovem gozdu (Orvale-Fagetum) je v 
sledovih prisotna le F. poyctena. 
- V primorskem bukovem gozdu (Seslerio autumnalis-Fagetum) 
sledimo vrsto F. rufa. 
- V talno pogojeni združbi v acidofilnem bukovem gozdu z 
vijugasto masnico (Deschampsio Oexuosae- Fagetum) dominirata 
F. polyctena (52,4 %) in F. rufa (42,9 %). Na gozdnem robu 
se pojavlja še F. nigricans. 
- V edafsko in mezoklimatsko pogojeni združbi v bukovem gozdu 
z gradnom (Querco-petreae-Fagetum) je opisanih 2,6 % 
mravljišč. Prevladujeta F. rufa (65,7 %) in F. polyclena (28,6 
%), v manjšini pa sla F. nigircans in R. sanguinea. 
- V gozdu doba in belega gabra (Robori - Carpinetum) se 
pojavljajo mravlje samo tam, kjer se pod antropogenlm vplivom 
uveljavlja smreka. Številčnejša je F. rufa, manj številni pa sta 
F. polyctena in na gozdnem robu F. nigricans. 
90 
Zbornik gozdarstva /11 lesarstva, 43 
- V primorskem gozdu gradna, puhastega hrasta in kraškega 
jesena (Orno-Quercetum petreae-pubescentis) domuje kot edina 
vrsta F. nigricans. F. polyctena in F. rufa se uveljavljata v 
sledovih na robu območja te združbe in samo tam, kjer so v 
prirodno vegetacijo umetno vneseni iglavci (smreka, črni bor). 
Planinska rdeča gozdna mravlja (F. aquilonia) domuje v 13 gozdnih 
združbah in v več travniških asociacijah. Večina mravljišč (90 %) je 
opisana v 6 gozdnih združbah in na gorskih tratah, velika večina 
mravljišč (95 %) pa v 8 gozdnih združbah in na planinskih 
zaraščajočih pašnikih. 
Večina mravljišč (90 %) je v združbah: 
Rastlinska združba Število mravljišč Delež v% 
Anemone trlfollae-F'agetum 118 29,1 
Adenostylo gtabrae- Plceetum 68 16,8 
Adenostylo gtabrae- Fagetum 55 13,6 
praealplnum 
Savensl -F'agetum 36 8,9 
RhodothamnJo-Rhododendretum 32 7,9 
Abletl- Fagetum praelplnum 32 7,9 
Travniške združbe planinskih 18 4,4 
trat 
Razen gozdne asociacije Savensi- Fagetum so vse druge gozdne 
združbe vezane na alpsko fltogeografsko območje in na alpska 
predgorja v predalpskem fitogeografskem teritoriju (Julijske Alpe, 
Karavanke, Savinjske Alpe, Pohorje, Blegoš, Menina planina). Njihov 
višinski razpon je 600-1850 m in poraščajo vegetacijsko območje od 
submontanskega do alpinskega vegetacijskega pasu. Klima tega 
območja je pretežno alpska humidna, ki pa prehaja ob zgornji 
gozdni meji v zmerno subpolarno in proti V v humidno celinsko. Za 
podnebje v območju pojavljanja F. aquilonia je tedaj značilno: velika 
količina letnih padavin (1400-3000 mm), nizka srednja letna 
temperatura ( 1 - 7°C), velika dnevna in letna nihanja temperature, 
srednje visoka do visoka snežna odeja, sneg obleži 50 - 200 dni in 
kratka vegetacijska doba. 
F. aqui 
zaraščaj 
rušje. 
Le oko 
večlnom 
Luzulo 
prehajaj 
Planins 
gozdnih 
bila op 
alpske 
In na P. 
Večina 
Ras 
Anemon 
Adcnos 
Fagetu 
Adenos 
Plctttu 
vegetacij 
Savcnsl-
Abletl • 
praealpl 
lsopyro• 
Vlllosae 
dinarsk 
subalpi 
združb 
vezane 
Alpe, 
Izjema 
1 kraškega 
kot edina 
eljavljata v 
kjer so v 
rnl bor). 
13 gozdnih 
(90 %) je 
lika večina 
planinskih 
1ge gozdne 
na alpska 
IJske Alpe, 
na). Njihov 
)bmočje od 
Oima tega 
ob zgornji 
ellnsko. Za 
llno: velika 
dnja letna 
emperature, 
200 dni In 
91 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
F. aqullonia se uveljavlja tudi odmaknjeno od gozdnega roba na 
zaraščajočih planinskih pašnikih, ki jih osvajajo smreka.macesen in 
rušje. 
Le okoli 1 O % mravljišč srečamo v preostalih sedmih združbah, 
večinoma v združbah Bazzanio - Piceetum, Blechno - Fagetum in 
Luzulo albidae - Fagetum, vendar le v območjih, kjer te asociacije 
prehajajo iz submontanskega v montanski vegetacijski pas. 
Planinska temnordeča gozdna mravlja (F. lugubris) se pojavlja v 14 
gozdnih in v več travniških združbah. Večina mravljišč (90 %) je 
bila opisana v 7 gozdnih in v več travniških združbah, ki pokrivajo 
alpske trate, velika večina mravljišč (95 %) pa v 8 gozdnih združbah 
in na planinskih zaraščajočih pašnikih. 
Večina mravljišč (90 %) je v združbah: 
RasUlnska združba Š tevilo mravljišč Delež v% 
Anemone trlfollae-Fagetum 42 19,8 
Adenostylo glabrae - 37 17,5 
Fagetum praealplnum 
Adenostylo glabrae - 29 13,7 
Plceetum 
vegetacija gorskih trat 21 9 ,9 
Savensl-Fagetum 18 8,5 
Ablctl - Fagelum 17 8,0 
praealplnum 
lsopyro-Fagetum 14 6,6 
Vlllosae-Plceetum 13 6,1 
subalplnum lnverslonum 
Večina mravljišč, ki pripadajo vrsti F. lugubris, je v istih gozdnih 
združbah kot večina mravljišč vrste F. aqullonla. NI je le v združbah 
Blechno-Fagetum in v Bazzanio-Abietum, zato pa se uveljavlja v 
dinarskem mraziščnem smrekovem gozdu Villosae- Piceetum 
subalplnum lnverslonum, kjer manjka F. aqullonla. Življenjske 
združbe, v katerih domuje F . lugubrls so tako kot pri F . aqullonla 
vezane na alpsko in predalpsko fitogeografsko območje (Julijske 
Alpe, Karavanke, Kamniške Alpe, Pohorje, Blegoš in Menina planina). 
Izjema je le združba mraziščnega smrekovega gozda, ki je element 
92 
Zbornik gozdarstva in lesarstva. 43 
dinarskega visokogorskega sveta. Višinski razpon življenjskih združb, 
v katerih prebiva večina kolonij mravelj F. lugubris, je 600-1800 m 
in pokriva območje od submontanskega do alpinskega vegetacijskega 
pasu. F. lugubris se uveljavlja v podobnih klimatskih pogojih kot F. 
aquilonia. Obe sta tudi pogosti prebivalki planinskih trat. Pojavlja se 
tudi odmaknjeno od gozdnega roba na zaraščajočih pašnikih, 
navadno v zavetju gozdnega rastja, zlasti v zavetju iglavcev. 
Mala rdeča gozdna mravlja (F. polyctena) gradi mravljišča v 29 
gozdnih združbah in v več negozdnih asociacijah. Večina mravljišč 
(90 %) je opisana v 16 gozdnih asociacijah in v več travniških 
združbah. 
Večina mravljišč je v združbah: 
Rastlinska združba število mravlllšč Delež v % 
Anemone trlfollae-Fagetum 53 26.0 
Blechno-Fagetum 17 8.3 
Abletl-Fagetum dlnarlcum 14 6,9 
clematldetosum 
Hacquetlo-Carplnetum var. 12 5,9 
Eplloblum alplnum 
Deschamslo nesuosae-Fagetum 11 5,4 
Hacquetlo-Carplnetum var. 10 4,9 
Anemone trlfolla 
Querco petraeae-Fagetum 10 4,9 
Travniška vegetacija 9 4.4 
Ablett-Fagetum praealplnum 8 3.9 
Dryopterldo-Abletetum 7 3,4 
Luzulo albldae-Fagetum llllrlcum 6 2.9 
Vacclnlo vttls-ldeae-Plnetum 5 2.5 
sllvestrls 
Savensl-Fagetum 5 2,5 
Bazzanlo-Abletetum 5 2.5 
Adenostylo glabrac-Fagetum 4 2.0 
prealplnum 
Adenostylo gtabrae-Plcectum 4 2,0 
Hacquetlo-Fagetum var. Ruscus 4 2,0 
hvool!'.losum 
F. polyctena naseljuje številne gozdne združbe, ki so razširjene v 
vseh fltogeografskih teritorijih. Višinski razpon območja, ki ga 
pokrivajo, je 200- 1 700 m. V njem vladajo zelo raznolike klimatske 
M&DlerC, 
Id označ 
F polyct 
klime. 
Velika 
poaamez 
13 goz 
Plnetum 
Hacquetlo 
Carex pil 
Hacquetlo 
Ru.scus h 
dllrtcum 
Združbe, 
fltogeogra 
200-160 
Anemone 
vegetacijs 
rufa, so 
pojavljajo 
združb, 
,800 m 
cijskega 
kot F. 
avlja se 
,ašniklh, 
a v 29 
nravljišč 
avniških 
lZŠirjene v 
ja, ki ga 
klimatske 
93 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
razmere, saj se zvrstijo od J proti S in SV skoraj vsi klimatski tipi, 
ki označujejo klimo slovenskega ozemlja. Združb, v katerih nastopa 
F. polyctena, ni le v območju hladne morske in zmerne subpolarne 
klime. 
Velika rdeča gozdna mravlja (F. rufa) je prebivalka 24 gozdnih in 
posameznih negozdnih združb. Večina mravljišč (90 %) je opisanih v 
13 gozdnih in posameznih negozdnih združbah. 
Večina mravljišč F. rufa je opisana v naslednjih združbah: 
RasU!nska združba število mravlllšč Delež v % 
Qurrco petracae-Fagetum 23 13,2 
Blechno-Fagctum 22 12,6 
Hacquetlo-Carplnetum var. 16 9 ,2 
Anemone trlfolla 
AbleU-Fagetum dlnarlcum 16 9 ,2 
clemaUdetosum 
Anemone trlfollae-Fagetum 11 6.3 
Oryopterldo-Abletetum 10 5,7 
Oeschampslo fiexuosae• 9 5,2 
Fagetum 
Vacclnlo vltls •ldeae• 5 5,2 
Plnetum sllvestrls 
HacqueUo-Carplnetum var. 8 4,6 
Carex pllosa 
Hacquetlo-Fagetum var. 7 4,0 
Ruscus hypogJosum 
HacqueUo-Carplnetum var. 7 4,0 
Eplloblum alplnum 
Travniške asociacije 6 3,4 
Roborl-Carplnetum 6 3 ,4 
Luzulo albldae-Fagetum 5 2.9 
llllrlcum 
Združbe, v katerih domuje F. rufa, se pojavljajo v vseh 
fltogeografskih teritorijih. Višinski razpon območja, ki ga pokrivajo, je 
200-1600 m. V altimontanski vegetacijski pas sega le združba 
Anemone trifoliae-Fagetum. V njej prodre F. rufa le do montanskega 
vegetacijskega pasu. Klimatske razmere območja, ki ga naseljuje F . 
rufa, so zelo heterogene, saj se zvrstijo na območjih , kjer se 
pojavljajo skoraj vsi klimatski tipi, ki označujejo klimo slovenskega 
94 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
ozemlja. Velike rdeče gozdne mravlje ni le v območju hladne obalne 
in zmerne subpolarne klime. 
3.3 Ekološke značilnosti rdečih gozdnih mravelj 
Planinska rdeča gozdna mravlja (F. aqullonia) je v Sloveniji 
najštevilnejša vrsta iz subg.Formlca (30, 1 %). Prevladuje v alpskem 
(82,2 %), številna pa je tudi na alpskih predgorjih v predalpskem 
fitogeografskem območju (17,7 %). Višinski razpon vrste je 950-1870 
m, srednja nadmorska višina mravljišč pa 1337 m. Uveljavlja se v 
13 gozdnih združbah in na zaraščajočih gorskih tratah, ki se 
razprostirajo v montanskem altimonlanskem in v subalpinskem 
vegetacijskem pasu. V območju montansko-altlmontanskega pasu je 
kar 94,5 % vseh mravljišč. Naseljuje območje, v katerem vlada 
alpska humidna klima, ki prehaja ob zgornji gozdni meji v zmerno 
subpolarno (subalpinsko) in proti V v humidno celinsko. Srečamo jo 
na različnih Upih tal, tako na karbonatni kot na silikatni geološki 
podlagi. Večina mravljišč Je opisana v sestojih, v katerih se v zmesi 
drevesnih vrst z največjim deležem pojavlja domači iglavec (90,0 %) 
in med iglavci smreka (80,9 %). V čistih sestojih listavcev manjka. 
Medeno roso nabira pri 8 vrstah ušle in 1 kaparju na smreki, 
macesnu in rušju. Je zahtevna za sveUobo in toploto. Na V-JV-J je 
orientiranih 69, 7 % , na J 27, 1 % in na S le 2,8 % mravljišč. Več 
kot polovica jih Je v sestojih pri zastrtosti tal 0,6 - 0,8 in le 2,5 % 
zastrtosti tal 0,9. Uveljavlja se v sestojih s prelrganim in vrzelastim 
sklepom krošenj (81,5 %). v sestojih s tesnim sklepom krošenj Je le 
0,5 % mravljišč. Pojavlja se pretežno v gozdu, v sveUobnih Jaških, v 
vrzelih, na Jasah in na gozdnem robu (81,8 %). Habitus mravljišč je 
večinoma kopast (88,8%). Bivališče, ki meri tudi do 3,2 m3, je 
sestavljeno iz opada smreke (87,4 %) in macesna. 
Z nadmorsko višino upada velikost mravljišč in število osebkov v 
njih. Kot poligina in polidomna vrsta lahko razvije številna hčerinska 
gnezda (20), čeprav se večina kolonij sestoji iz 2 - 4 mravljišč. 
Planinska temnordeča gozdna mravlja (F. lugubris) je tretja 
najštevilnejša vrsta iz subg. Formlca v Sloveniji (15,8 %). Pogosta je 
v alpskem (67,8 %), številna pa ludl na alpskih predgorjih v 
ine obalne 
, Sloveniji 
v alpskem 
redalpskem 
~ 950-1870 
Uavlja se v 
ah, ki se 
ibalplnskem 
~a pasu je 
~rem vlada 
1 v zmerno 
Srečamo jo 
lnl geološki 
se v zmesi 
:c (90,0 %) 
~ev manjka. 
na smreki, 
a V-JV-J je 
ravljlšč. Več 
In le 2,5 % 
n vrzelastim 
,rošenj Je le 
1lh Jaških, v 
mravljišč je 
3,2 m3 , Je 
> osebkov v 
na hčerinska 
avljlšč. 
) je tretja 
). Pogosta je 
predgorjih v 
95 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
predalpskem fitogeografskem območju (29,6 %). Za razliko od F. 
aquilonia, s katero si deli življenjski prostor v višjih gozdnatih 
predelih, se pojavlja tudi v alpskih dolinah in v mraziščnih združbah 
visokogorskega dinarskega sveta (2,5 %). Višinski razpon vrste je 
850 m (Vrata) - 1650 m, srednja nadmorska višina mravljišč pa 
1297 m. Uveljavlja se v 14 gozdnih združbah in na zaraščajočih 
tratah v območju od submontanskega do alpinskega vegetacijskega 
pasu. V montanskem vegetacijskem pasu Je 88,8 % mravljišč. 
Naseljuje območje, v katerem vlada alpska humidna klima, ki 
prehaja ob zgornji gozdni meji v zmerno subpolarno (subalpinsko) in 
proti V v humidno celinsko. Bivališča gradi na različnih tleh na 
karbonatnem in silikatnem petrografskem substratu. Večina mravljišč 
je opisana v sestojih, v katerih se v zmesi drevesnih vrst z 
največjim deležem uveljavlja domači iglavec (86,9 %) in med iglavci 
smreka (83,3 %). Čistih sestojev listavcev se izogiba. Živi v sožitju s 
4 vrstami ušle in 1 vrsto kaparja, ki sesajo na smreki, macesnu in 
rušju. Je zahtevna za svetlobo in toploto. Na V JV-J je 
eksponlranlh 74,5 % mravljišč, na J 27,5 % in na S le 2,5 % 
mravljišč. Več kot polovica bivališč je v sestojih, ki so jim tla 
zastrta od 0,6 - 0,8 in le 6, 1 % jih životari pri zastrtosti tal 0,9. 
številna je tedaj v sestojih s pretrganim in vrzelastim sklepom 
krošenj (78,2 %), komaj prisotna pa v sistemih s tesnim sklepom 
krošenj (3,1 %). Domuje pretežno v gozdu v svetlobnih jaških, v 
vrzelih, na jasah in na gozdnem robu (77,3 %). Prevladujejo kopasta 
mravljišča (88.4 %), ki so sestavljena iz opada smreke (90, 1 %). 
Največja merijo do 1,7 m3. Z nadmorsko višino so mravljišča vse 
manjša in z življem siromašnejša. Tvorijo manj številne kolonije kot 
F. aquilonla (do 7 mravljišč v koloniji). 
Mala rdeča gozdna mravlja (F. polyctena) je v Sloveniji skoraj tako 
številna kot F. lugubrls (15,2 %). Pojavlja se v 5 fitogeografskih 
območjih in na severni meji submediteranskega. Najštevilnejša je v 
alpskem (45,2 %) fitogeografskem teritoriju. Sledijo mu predalpski, 
predpanonskl, preddinarski In dinarski fitogeografski teritorij. Višinski 
razpon vrste je 200- 1250 m, srednja nadmorska višina mravljišč pa 
667 m. Pojavlja se v 29 gozdnih združbah in na zaraščajočih 
pašnikih, ki poraščajo planarni, kolinski, submontanski in montanski 
vegetacijski pas. Najštevilnejša Je v kolinskem vegetacijskem pasu 
96 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
(36,6 %). Naseljuje široko območje, v katerem se zvrstijo skoraj vsi 
klimatski tipi, ki označujejo klimo slovenskega ozemlja. Ni je le v 
območju hladne morske in zmerne subpolarne (subalpinske) klime. 
Najdemo jo na številnih talnih tipih na karbonatnih in na slikatnlh 
kameninah. Večina mravljišč je bila opisana v sestojih, v katerih se 
v zmesi drevesnih vrst z največjim deležem uveljavlja domači iglavec 
(79,3 %) in med iglavci smreka (70,2 %). V čistih sestojih listavcev 
je bilo beleženo le eno mravljišče. Obiskuje 8 vrst ušle in 3 vrste 
kaparjev, ki sesajo na smreki, macesnu, rdečemu boru in gradnu. Je 
zahtevna za svetlobo in toploto, vendar je od vseh vrst najbolj 
sencozdržna. Na V. -JV - J je usmerjenih 58, 1 %, na V 25,3 % In 
na S 6,3 % mravljišč. Pri zastrtosti tal o,6 - 0,8 se pojavlja več kot 
polovica mravljišč in pri zastrtosti 0,9 še vedno 10,8 % mravljišč. 
Večina mravljišč (60,5 %) je zgrajena v sestojih s pretrganim In 
vrzelastim sklepom krošenj. Med vsemi vrstami je najbolj tesno 
vezana na gozdne sisteme (93,5 %), kjer se pojavlja v svetlobnih 
jaških, v vrzelih, na jasah in na gozdnem robu. Mravljišča oblikuje 
pretežno kopasto (90,0 %), pri čemer uporablja predvsem opad 
smreke (83,8 5). Zmore sestaviti orjaške zgradbe, ki merijo do 6,6 
m 3 . Njene kolonije so številčno šibkejše kot pri F. aquilonia. V 
njihovem sestavu Je navadno le 2-5 mravljišč. Zaradi uveljavljanja 
človeka v gozdu je bila ta vrsta najbolj prizadeta od vseh vrst 
rdečih gozdnih mravelj. 
Velika rdeča gozdna mravlja (F. rufa) je v Sloveniji zastopana z 
nekoliko nižjim deležem kot F. polyctena (12,9 %). Pojavlja se v 5 
fitogeografskih teritorijih In na severnem robu submediteranskega. 
Prevladuje v predalpskem fitogeografskem območju (39, 1 %). Sledijo 
mu predpanonsko, preddlnarsko, alpsko In dinarsko fltogeografsko 
območje. Višinski razpon vrste je 190-1200 m, srednja nadmorska 
višina mravljišča pa 495 m. Uveljavlja se v 24 gozdnih združbah In 
na zaraščajočih pašnikih planamega, kolinskega, submontanskega In 
montanskega vegetacijskega pasu. V kolinskem pasu je 54,7 % njenih 
mravljišč. Naseljuje prav tako kot F. polyctena široko območje, v 
katerem se zvrstijo skoraj vsi klimatski tipi. ki označujejo klimo 
slovenskega ozemlja. Manjka le v območju hladne morske in zmerne 
subpolame (subalplnske) klime. 
IIIWVIJlšča 
.... agt G 
--.niu 
smr 
MnMJlšče. 
In 
~In 
tlnMJlšč, 
od o, 
mravljišč. 
lalterihje 
elilepon:t 
1111111a raz 
-..ms 
'lllllllao nav 
,.,_..vlja v 
Prevladuje 
amreke C 
fl9Javlja 
-jiega 
*.jdene. 
Tnrmlška 
Mlllrg.Fo 
Mogeogra 
Vlllnskl 
m,avljlšča 
t789 %), 
planarneg 
„tacljs 
'fllllblCIJs 
elDDraj VS 
Manjka 1 
na različ 
apnenem 
kamenina 
1 kaparj 
toploljubn 
tljo skoraj vsi 
a. NI je le v 
plnske) klime. 
n na sllkatnlh 
1, v katerih se 
domači Iglavec 
·slojih listavcev 
išlc In 3 vrste 
1 In gradnu. Je 
·h vrst najbolj 
a v 25,3 % in 
pojavlja več kot 
,8 % mravljišč. 
: pretrganim in 
~ najbolj tesno 
lja v svetlobnih 
·avljlšča oblikuje 
predvsem opad 
;1 merijo do 6,6 
F. aqullonia. V 
radi uveljavljanja 
ta od vseh vrst 
~niji zastopana z 
. Pojavlja se v 5 
ubmediteranskega. 
(39, 1 %). Sledijo 
sko fitogeografsko 
,rednja nadmorska 
zdnih združbah in 
;ubmontanskega in 
.1 je 54, 7 % njenih 
široko območje, v 
i označujejo klimo 
morske in zmerne 
97 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
Mravljišča gradi na mnogih talnih Upih na karbonatni in na silikatni 
podlagi. Glavnina mravljišč je v sestojih v katerih se med drevesnimi 
vrstami uveljavljajo z največjim deležem iglavci (80,8 %) in med 
njimi smreka (63,4 %). V čistih gozdovih listavcev je opisano le eno 
mravljišče. Ugotovljeno je mutualistično razmerje delavk s 7 vrstami 
ušic in s 3 vrstami kaparjev, ki naseljujejo smreko, rdeči bor, 
graden in veliki jesen. Na V - JV - J je eksponiranih le 52,9 % 
mravljišč, na J 18,8 % in na S kar 7,2 %. V sestojih z zastrtostjo 
tal od 0,6 - 0,8 Je več kot polovica In pri zastrtosti 0,9 še 8,6 % 
mravljišč. Največji delež mravljišč (58,6 %) se pojavlja v sestojih, v 
katerih je sklep krošenj pretrgan ali vrzelast. V sestojih s tesnim 
sklepom krošenj je številnejša od vseh drugih (4,9 %), vendar v 
takih razmerah le životari. Trajno se uspešno uveljavlja v sestojih z 
rahlim sklepom krošenj. Podobno kot F. polyctena je tudi F. rufa 
tesno navezana na gozd In na gozdni rob (93,0 %). Večinoma se 
pojavlja v vrzelih, v svetlobnih jaških, na jasah in na gozdnem robu. 
Prevladujejo kopasta mravljišča (91,8 %) In mravljišča Iz opada 
smreke (77,0 %). Volumen zgradb doseže 3,6 m3 . Večinoma se 
pojavlja enodomno, če pa razvije kolonije, so sestavljene le iz 
manjšega števila mravljišč. Kolonije z več kot 5 mravljišč niso bile 
najdene. 
Travniška rdeča mravlja (F. nlgrlcans) je druga najpogost<.jša vrsta Iz 
subg. Formica (16.4 %) v Sloveniji. Je edina, ki domuje na vseh 6 
filogeografskih območjih, najštevilnejša pa je v predalpskem (42,2 %). 
Višinski razpon vrste je 10-1100 m, srednja nadmorska višina 
mravljišča je 496 m. Uveljavlja se zlasti v negozdnih asociacijah 
(70,9 %), predvsem travniških (54,8 %) in v 15 gozdnih združbah 
planarnega, kolinskega, submontanskega in montanskega 
vegetacijskega pasu. Z največjim deležem je zastopana v kolinskem 
vegetacijskem pasu (51,6 %). Naseljuje teritorij, v katerem se zvrstijo 
skoraj vsi klimatski tipi, ki označujejo klimo slovenskega ozemlja . 
Manjka le v območju zmerne subpolarne (subalplnske) klime. Biva 
na različnih gozdnih In negozdnih tipih tal, ki so nastali na 
apnenem substratu, na nevtralnih silikatnih In na kislih silikatnih 
kameninah. Delavke obiskujejo In zbirajo mano pri 3 vrstah ušic In 
1 kaparju na gradnu, velikem jesenu in slivi. Je svetloljubna in 
toploljubna \'rsta. Na V - JV in J je usmerjenih 62,3 % mravljišč, 
98 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
na J. 31,2 % in na S le 2,4 % mravljišč. Med mravljišči, ki so v 
gozdu, Jih Je kar 85,0 % na gozdnem r.obu In v sestojih s 
pretrganim In vrzelastim sklepom krošenj ter le 1,5 % v sestojih s 
tesnim sklepom krošenj, kjer propadajo. Gradi ploščata do nizko 
kopasta mravljišča, sestavljena pretežno iz grobega opada zelišč In 
trav (89,9 %}, ki so mu v večjem ali manjšem deležu primešani 
delci primarnega substrata in delci tal. Največje opisano mravljišče 
meri 0,75 m 3. Pojavlja se enodomno, redkeje v kolonijah, ki štejejo 
od 2 - 5 mravljišč . Za preventivno varstvo gozdov Je manj zanimiva 
vrsta. 
štorovska mravlja (F. truncorum} je v Sloveniji komaj prisotna (0,37 
%}. Znanih je le 5 nahajališč, 4 so v alpskem in 1 v predalpskem 
fltogeografskem območju. Višinski razpon 5 mravljišč Je 530 - 1370 
m . Vsa bivališča te vrste so v panjih smreke, pri čemer je štor 
delno ali popolnoma pokrit z opadom smreke. Z gozdnovarstvenega 
vidika nepomembna vrsta. 
Rumenorjava tranlška mravlja (C. exsecta} je med obravnavanimi 
mravljami zastopana z deležem 7 ,51 %. Močno prevladuje v alpskem 
(71,4 %} In v predalpskem (26,5 %}, v sledovih pa se pojavlja tudi 
v preddinarskem In v dinarskem fltogeografskem območju. Višinski 
razpon C. exsecta Je 250-1800 m, srednja nadmorska višina 
mravljišč pa 1386 m . Uveljavlja se v številnih negozdnih, predvsem 
travniških in grmiščnih združbah (47 ,5 %} od planarnega do 
alpinskega vegetacijskega pasu in le v 6 gozdnih asociacijah, ki se 
pojavljajo v montanskem, altimontanskem in v subalpisnkem 
vegetacijskem pasu. Glavnina mravljišč je v montansko-
altlmontanskem pasu (83,8 %}, sicer pa v gozdni združbi 
Rhodothamnio-Rhododendretum. Množično domuje le na gorskih 
tratah, na planinskih zaraščajočih pašnikih v območju alpske 
humidne, zmerne subpolarne (subalpinske) in humldno celinske 
klime. Pojavlja se na bazičnih , nevtralnih in kislih tleh na 
karbonatnih in silikatnih kameninah. Sodi med vrste, ki so zelo 
zahtevne za svetlobo. Na V-JV-J je ekspontranih 58,6 % na J 29,3 
% in na S 5, 1 % mravljišč. V gozdnih sestojih se pojavlja le še pri 
zastrtosti tal O, 7, večina pa v gozdnih Jasah in na gozdnem robu. 
Gradi kopasta (89,9 %) in nizkokopasta (9, 1 %} mravljišča, ki so 
nravljlščl, ki so v 
In v sestojih s 
,5 % v sestojih s 
ploščata do nizko 
a opada zelišč in 
deležu primešani 
opisano mravljišče 
olonljah, ki štejejo 
je manj zanimiva 
maj prisotna (0,37 
1 l v predalpskem 
IŠČ je 530 - 1370 
pri čemer je štor 
gozdnovarstvenega 
ned obravnavanimi 
evladuje v alpskem 
pa se pojavlja tudi 
območju. Višinski 
nadmorska višina 
!gozdnih, predvsem 
>d planarnega do 
asociacijah, ki se 
v subalpisnkem 
v montansko-
{ gozdni združbi 
le le na gorskih 
, območju alpske 
humldno celinske 
n kislih tleh na 
vrste, ki so zelo 
58,6 % na J 29,3 
e pojavlja le še pri 
na gozdnem robu. 
) mravljišča , ki so 
99 
Titovšek. J .: Rdeče gozdne mravlje .. . 
sestavljena iz drobnega opada trav in zelišč (79,2 %). Maksimalni 
volumen mravljišča doseže komaj 0,07 m 3 . Pogosto nastopa v 
kolonijah, ki so včasih prav številne, izjemoma štejejo tudi 100 in 
več mravljišč. Z gozdnovarstvenega vidika Je manj pomembna vrsta. 
Krvavordečo roparsko mravljo (Raptiformica sanguinea) sledimo v 
predalpskem (58,3 %), v alpskem (29,3 %), predinarskem in 
dinarskem fitogeografskem območju. Višinski razpon vrste je 300 -
1200 m, srednja nadmorska viš ina mravljišča pa 630 m. Uveljavlja 
se v 11. gozdnih združbah in v traniških asociacijah, ki poraščajo 
območje od planarnega do montanskega vegetacijskega pasu.Nismo jo 
zasledili v območju zmerne subpolarne klime, hladne morske in 
hurnidne kontinentalne klime. Pojavlja se na bazičnih in kislih tleh 
na karbonatnem in silikatnem substratu. Večina mravljišč je opisanih 
v sestojih, v katerih je med drevesnimi vrstami najštevilnejši iglavec 
(76,3 %). V čistem listnatem gozdu Je znano le 1 mravljišče. Prenaša 
zastrtost tal do 0,8. Domuje pretežno v sestojih s pretrganim in 
vrzelastim sklepom krošenj (66, 7 %). Oblika mravljišč je zelo 
raznolika, večinoma neznatne velikosti. Maksimalni volumen 
mravljišča je 0,04 m 3. Vdira v gnezda drugih vrst rdečih gozdnih 
mravelj in pleni njihove bube. 
4 POVZETEK 
V letih 1981-1985 je bilo v Sloveniji na transektih, ki so potekali v 
smeri S-J, v gozdu in na njegovem robu popisanih 1345 mravljišč 
rdečih gozdnih mravelj iz subg. Formica, subg.Coptoformica grupa in 
subg. Raptiformlca ter zbrani parametri o rastiščnih , sestojnlh in 
združbenih razmerah v območju aktivnosti posameznih življev. V 
Sloveniji se pojavljajo naslednje vrste mravelj iz subg. Formica: F. 
aquilonia Yarr., F. lugubris Zett. , F. polyctena Forst., F. rufa L., F. 
pratensis Retz. in F.truncorum Fabr., iz subg. Raptiformica R. 
sanguinea Latr. in iz subg. Coptoformica C. grupa. 
Gostota mravelj je največja v alpskem fitogeografskem območju, v 
katerem nastopa tudi vseh 8 vrst. Najbolj gosto je z rdečimi 
gozdnimi mravljami naseljen montanski vegetacijski pas, v katerem 
100 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
mravljini živelj v preteklosti ni bil tako močno prizadet, kot je bil v 
nižjih vegetacijsk ih pasovih. Antropogeno sta bili najbolj na udaru F. 
polyctena in F. rufa. najmanj pa F. aqullonia in F. lugubris. 
Bivališča so locirana pretežno na prisojnih V-J -Z pobočjih, v 
svetlobnih jaških na robu gozda in v sestojih s pretrganim in 
vrzelastim sklepom krošenj. 
Boreoalpinski vrsti F. aquilonia in F. lugubris naseljujeta gozdne 
združbe in zaraščajoče gorske trate montanskega in subalpinskega 
vegetacijskega pasu v alpskem in predalpskem fitogeografskem 
območju s tem, da nastopa slednja tudi v mraziščnih združbah 
visokogorskega dinarskega sveta. Uveljavljata se v območju alpske 
humidne klime, ki prehaja ob zgornji gozdni meji v zmerno 
s ubpolarno in proti vzhodu v humidno celinsko. Formica polyclena 
in F. rufa se pojavljata v gozdnih združbah, ki pokrivajo območje od 
planarnega do alUmontanskega vegetacijskega pasu v vseh 
fitogeografsk ih območjih razen v submediteranskem. Naseljujeta 
široko območje, v katerem se zvrstijo skoraj vsi klimatski tipi, ki 
označujejo klimo slovenskega ozemlja. Ni ju le v območju hladne 
morske in zmerne subpolarne klime. V istem višinskem razponu kol 
slednji se predvsem v negozdnih asociacijah na območju vse 
S lovenije uveljavlja F. pralensis. V alpskem in predalpskem območju 
so znana tudi posamezna mravljišča F. truncrorum.Vrste iz roda 
Coptoformica so močno zastopane 
vegetacijskem pasu alpskega in 
uveljavlja na gorskih tratah. 
v montanskem in sub alpinskem 
predalpskega območja, kjer se 
Navezanost rdečih gozdnih mravelj na določene gozdne združbe je 
ohlapna , na drevesne vrste. ki se pojavljajo kot gostiteljice 
simbiontskih homopterov in ponudniki gradiva (iglavci, predvsem 
smreka) pa zelo tesna. 
SUMMAR 
The studi 
between 1 
hills of s 
regtstered 
biocenotic 
also regist 
Formica 
polyctena 
Fabr .. Fro 
subgenus 
The popu 
terrilory, 
Montane 
disturbed 
abundantly; 
ones mos 
aqullonia 
on sunny 
and in t 
canopy de 
Boreoalpin 
plant asso 
and suba 
phytogeogr 
Oinaric alt 
temperatur 
climate wit 
timber line 
Formica po 
lhe plana 
phytogeogr 
inhabll a 
!zadet, kot je bil v 
1ajbolj na udaru F. 
a In F. lugubrls. 
.J -Z pobočjih, v 
1 s pretrganim in 
naseljujeta gozdne 
a in subalpinskega 
em fitogeografskem 
1raziščnih združbah 
v območju alpske 
11 meji v zmerno 
Formica polyctena 
:>krivajo območje od 
pasu v vseh 
inskem. Naseljujeta 
;i klimatski tipi, ki 
v območju hladne 
inskem razponu kol 
na območju vse 
redalpskem območju 
·orum.Vrste iz roda 
m in subalpinskem 
območja, kjer se 
gozdne združbe je 
1jo kol gostiteljice 
1 (iglavci, predvsem 
SUMMARY 
101 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
The studies of red forest ants were led in Slovenia in the period 
between 1981 and 1985. On transects in N-S directlon 1345 ant-
hills of subgenus Formlca, Coptoformica group and Rapiformlca were 
registered in the forest and on lts edge. Site types, stand and 
blocenotlc conditlons in the area of actlvity of the ant colonies were 
also registered. In Slovenia, the following ant species of the subgenus 
Formlca were stated: F. aqullonla Yarr., F. lugubris Zett., F. 
polyclena Forst, F. rufa L., F. pratensls Retz. and F. truncorum 
Fabr„ From the subgenus Raptiformica R. sangulnea Latr. and from 
subgenus Coptoformlca C. group were stated. 
The population denslty ls the highest in alplne phytogeographic 
terrltory, where ali elght ant species before mentloned are present. 
Montane vegetation belt, in which the ants were not seriously 
disturbed in the past as lhey were in lower vegetatlon belts, ls 
abundantly inhabited. Species F. polyctena and F. rufa were the 
ones most exposed to antropogenic lnfluences and specles F. 
aqullonla and F. lugubris the least. The ant sites are mostly located 
on sunny E-S-W slopes, in light gaps in a stand, on the forest edge 
and in the stands with discontinued tree crowns and were the 
canopy density is gapy .. 
Boreoalpine species Formica aqullonia and F. lugubris inhablt forest 
plant associatlons and alpine meadows with shrubs of the montane 
and subalpine vegetatlon belt in the alpine and prealpine 
phytogeographic territory. F. lugubrls can also be found in the 
Dinaric altimontane belt in the plant associations in cold sites wlth 
temperature inversions. Both species live in the area of alpine humid 
climate with lransilions lnto temperate subpolar climate at the upper 
limber line and lnto the humid contlnental cllmate toward the east. 
Formica polyctena and F. rufa appear In the forest assoclatlons from 
the planar lo the alUmontane vegetatlon belt of ali the 
phytogeographlc terrltorles except In the submediterranean one. They 
inhabit a wide area containing nearly ali the cllmatlc types whlch 
102 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
characterise the climate of Slovene territory. They do not live only In 
the area of cool maritime and temperate subpolar climate. 
Formica pratensis appears in the same altituc:Unal range as the 
above species, primarily in non-forest associations of the entlre 
territory of Slovenia. In the alpine and prealpine phytogeographic 
territory individual ant -hills of the Formica truncorum specles are 
to be found. The coptoformlca group is abundantly present in the 
montane and the subalplne vegetation belt of the alplne and 
prealpine territory, where It llves In the alpine meadows. 
Red forest ants are only vaguely dependent on certain forest plant 
associations. Thelr dependance on the tree species actlng as the host 
species of symbiotic homoptera (conifers, above ali the spruce), 
however, ls very strong. 
VIRI 
ATANASSOV, N., 1983. Der Elnfluss von Baumbaren (Ursus arctos L.) auf 
die Nester von WaJdamelsen der Gattung Formica In Bulgarien.-
Waldhygiene, 15. s. 7-14. 
BEZDEČKA, P.. 1982. Blologle lesnich mravencu a lnventarizace Jejich 
hnizd. - Acke Formica. Metodicka prlručka č.l., 31 s . 
EGGER. A., 1989. Waldamelsen.- Wein, Forstschutz-Merkblater. 9, 59 s. 
FOSSEL. A., 1969/70. Anleitung der Determlnation einlger In Mltteleuropa 
verbrelteten Vertreter des Genus Cinara Curt. (Aphldoldea, Lachnidae). -
WaJdhyglene. 8, s. 129-190. 
GOSSWALD, K./ Schlrmer. G., 1965. Zur Geographischen Verbreltung der 
hugelbauenden Formica - Arten. - Minlstero Agrlc. For., Roma, Collana 
Verde, 16, s. 133-144. 
GOSSWALD. K./Kneltz, G./ Pirnke, F.-R., 1967/68. Zur Verbreltung der 
WaJdameisen (Formicidae, Formica) in elnem Gebirgsmassiv der 
Steiermark.- Waldhygtene, 7, s. 166 -189. 
GOSSWALD. K., 1982. Artunterschiede der Waldamelsen in Aussehen, 
Lebenswelse. Organisation. Verhalten, Nest- und Strassenbau. Okologle un 
Vorbereltung. - Waldhyglene, 14, s. 161-192. 
GOSSWALD. K., 1989. Dle WaJdameise, Bd. l, Biologlsche Grundlagen, 
Okologle und Verhalten.- AULA - Verlag Wiesbaden, 660 s. 
KU 
KU 
-. 1 
!Y do not llve only in 
ar cllmate. 
. udinal range as the 
lations of the entlre 
tlpine phytogeographic 
runcorum species are 
dantly present in the 
of the alpine and 
meadows. 
n certain forest plant 
·les acting as lhe host 
>ove ali the spruce). 
en (Ursus arclos L.) auf 
Formica in Bulgarien.-
1 a inventarizace Jejich 
31 s. 
Merkblatcr, 9, 59 s. 
1 elnlger In Mllteleuropa 
Aphidoldea, Lachnldae). -
phlschen Verbreltung der 
rte. For.. Roma. Collana 
.S. Zur Verbreitung der 
1em Gcbirgsmasslv der 
1ldamelsen in Aussehen, 
Strassenbau. Okologie un 
Blologtsche Grundlagen, 
len. 660 s. 
103 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
KUTTER. H.. 1961. Berlcht uber die Sammelaktion schwelzerlscher 
WaJdamelsen der Formica - rufa - Grupe 1960/61. - Schweizerischen 
Zeltschrift fur Forstwesen, 12, s. 788-797. 
KUTTER, H., 1977. Formlcldae. -Fotorotar AG. Zurich, 298 s . 
LEONHARDT, H., 1940. Bettrage zur Kenntnis der Lachniden, der wichtigen 
Tannenhonlgtauerzeuger.- Zeitschrlfl fur angewandte Entomologie, 27, s. 
208-272. 
OTTO. D.. 1964. Artbestimmung, wirtschaftliche Bedeutung, 
Schutzmassnahmen und kunstllche Vermehrung der Roten Waldamelsen.-
Berlln, Merkblatt 35. s. 1-12. 
SCHMUTTERER. H.. 1956. Saugschaden an Eichen und Buchen durch 
Lachnlden In Abhangigkelt von Amelsen-Trophoblose.- Zeltschrlft fur 
angewandte Entomologie.- 39, s. 178-185. 
SCHMUTTERER. H.. 1956. Zur Morphologie, Systematik und Blonomle der 
Physokermes-Arten an Fichte (Homopt., Cocc.).- Zeltschrlft fur angewandte 
Entomologie, 39, s. 445-466. 
SCHMUTTERER, H., 1958. Die Honlgtauerzeuger Mitteleuropas.- Zeltschrift 
fur angewandte Entomologle. 42, s. 409-419. 
SCHWENKE, W.. 1972. Die Forstschadlinge Europas. Bd. 1 Wurmer, 
Schnecken, Splnnentiere, Tausendfussler und hemimetabole Insekten.-
Hamburg und Berlin, Verlag Paul Parey, 464 s. 
ZORN, M .. 1975. Gozdno vegetacijska karta Slovenije, Opis gozdnih združb.-
Biro za gozdarsko načrtovanje, 150 s. (elaborat) 
-. 1970/1985. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot. 
104 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 43 
• II • a • :.. 1 
)t t • • . • • 
1 - ~ . ---- - -: 
. -· • ,:_l C _j__ -1;/ - ,- ) 1_r 
• .1 jl, + -- - ,-- ·- -- ~..::!.. -t 17 
·r:-1 i\ 
!) ? \ l.. ~ 
J ) 
: 
1 
- .. t---
/ 
~ 
' • \ j 
,---,-- ...... \ t 
s 
/) 1 -
~I\ .v- . 
[,..,' '<;") J I 
J v .~ • 
ll 
• 
li!J 
• < :. • .. 
_L_ ->--
, __ - - /~ 
;i 
s 
1 
- -
--
- -
' 
,~-.. 
1 1 :. • . 
1 -- -1-
--~ --
- -·· >-· ,-. t--
II 
-
-· . 
--,-
f 
I .... -- -,~,., 
~ / -
/ l. 1 
( 1 " 
t 
,..1 
v ~ 1\ 
/ 
\ 
• ,: ,! • 
1 II • 
• ~ i • ! 1 III .. 
• i > 
~ • 
• i 
• ll 1 =-• • 
• 
• \ (1 ~-" '\v-· 1 ,., 
' 
'") 
II 
,, • 
• 1 1 > \ . 
• 
1K :1.,, 11 -~7 ,_ ,_ II / - ,-- --= 
• 
( . Va \ \ 
" 
• 
ll 
., 
( II ~I ' v • ' - r- "' ,·M 
! l i"·, 
f',,.. ,,, !, 
1 III ,... s•·./ - e-, -· - - _, - - - --· ·- -- -- --\ 41 ' ~ '\ • < .ti 1) ' '\ . -· - - -·. ·- - 1 ... 
\ 
·-- -· -· ·- -
t 
r, v \ J / C, I • - - - - --- -- . - ,_ .r- c--- - ,__ - - . - --_, > 1/ ... , -• I • ·i / ,,., l.i! ~ ·-- - - .. - --~ - µ! - ~ -- - - ,_ - - --·-l ,.,. ~ r--- • -i, / ' 
-~( '/ Ml,, " l/ 1-J" 
; 
·- -IJ 1 ( ~ !i .. - . ,_ 1) - ·-• \ .. _,1 1 \ 1 
( v J 1/ i bi 
, .. 1) riv ( -- _,__ ~-,- · j .. _,_ ..... -- - -:, -- -i fJtl , \ v !, I v v ' v ( (,_ ~ ~ ' · r--._,.... 9 
..... , f_ 1 
t - - - r ~ -~ ..:=. ~ 1 I ,L. - - ,- ,-" 1 ....., ll.. ...., f j .... , h 1 " ',/ 1c;., • l-~ ,--( -- - 1 ·• -- ~ ~- i v- • ; • • • . ' • • . • 
: 
• 
II 
• 
s 
:; 
; II : • & • 1 C • • 
: 
• 
= 
1 - -
ll 
• 
Q ,--,--,-, 
II 
: 
" 
.. 
: 
:: 
: 
= 
,·- • ,: ~ ,-. 
1 i ,-. 
·1- • ~ 
1 ,_. ! ,- • .. .. 
,-. i > 
~ • ~ ... 
17• ~ 
• a 1 ,- ;:, . • • i ) 
1 
1 • ' 
1\ (1 ,, 
' 
1 
• ., :..--,· 1 I'-' 
\ 
Le 
'( 
,,. 
- sj ... 
' - -
- --
-•· ~ 
.L_ ,, 
·- -
,/ \ 
v -,. . i,,::: lri li 
Iv ·1v 
~1- ;c- ,- -.., 
.I , ... 
r„ 
• 
' II 
I . 
.!. 
\ . 1 ,, 
!, 
\ 
( 
\ 
,r 
J 
- .. 
' I 
> ... , ,-
I 
! 
- ~--
: -
; 
,...., 
• 
• 
• 
CI 
• 
• 
• 
:z 
,. .
• 
• 
• 
l 
• 
• 
• 
• • .. l i, • , • • 
It 1 • 1 r.. 1 
1 
! 
- ·•• · 1 ,- - -. • •· - r--
.-· -~ 
,:_ { L . 1-fr - - -P'"') 1) 1~ 1,r : 
' ( r· /1 :! ~ - -- --·- -- --
lL 't 
''1 
~- J \ 
\ l.. ll .L. -;, ·- .... r-· - r-J l< .. 
1 ./ ' ~ • , i .... 
-
r-
-
105 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje 
II 
• 
- -f-- - .. 1 .! • .. ii - - - - -· r- - a • 
~ • 
-· • i:! --- 5 :a • ~ z ... ... 
~ • 
r. :;; i > ., 
s i 
• j J f • • 1 ~ --~ ..- 1 ( I .. ·-~, h' \ l 
'> '\ .. .,._i '/) \ . 
\..~ 
, 
1/ l.,.~ ,v-v 
[,.-' _'.i J .. L [ ' . 
) / , { 1\ --• .l~ ',..'I -
I V' v \ __! . 
I 
' I ' 
. 
/ ..... ~ ( ; 
~ . 1\ lL 
(_ '- v _it \ J l 
( ,.~ ' - 1)-~ -·~ D _r 7 : 
- rJ.- ,.._ . 
'\ - - p- ·-- ·- - ,- ,-- - - ·--,; l 
t- .,. 1) ·- · - - - ,-- -,- - ~ - --v ~ 
( v - . . -1-- - · ,- - --- ,- 1 -- r--,-/\, -.·; t 
I ,, ~ :,..-- ~ 
✓ (-lir~ ~ -- .. ,- --- - - -. ,.--,-., / 
(/ ,~-- ) v / f--" - -~ - ·I ( - ., --: -11 r-J ( •.----
v I ,,, i . - ,- L-j ,- '"t \ ,.. -- - . - > - - / j -~. \ v ! v ' ' ( __ V'' 1'·, ......, v 1~ ..... /. 1/ . - p - T ~ -/' '=\ --~ . ,...., 'l \ / ...., IJ., 1 ~r, !-? 1 
" 1-1 I"' . .. - ...... . ; - . - F 
' • 
( I 
l" ,., '\ -
~- ~ 
1 
• 
1 ,, 
• l 
-' 
l3. • ..... 
II 
..... 
\ 
1 
~ 
. 
,' 
\ • ~r 
• 
,,. !, - r-• / 
- L ~ - -- ,- r ... II 
' 
\ - - . -
-
- - ~ 
1' 
./ 
\ 
i,cc ri ~ r--
\ 
I 
> -, 
1 
'i 
t,-
( 
r-· 
) 
• 
• 
• 
. s 
" 
s 
• -
' 1 ,- 1f ~ ....... .,Jt~ - \ ·y"' 1 """., . . • • • . :s• !, . • ; ;: . :: • • • s ,: ; 
106 
Zbornik gozdarstva In lesarstva, 43 
• • • l • • • i 
II 1 
• • • ~ • . , 
= 
• 
- -- ~ 
C 
l-i--1-ll--4-+-·-1--~-~-=~~-H+. --+,___-+-_1-t-_-t __ -t-_ i-,_ _  r_ti_ •• 
, ,-J t- - - ·-1-1--1-1---- ----, ;s ,_ ........ 
_ (' 
) 
w~~f4--H-l-lllri-H?!-'-+-l-+-t-H-t-t-1-r1' l ~ ." 1 >. . •• l/1 - ., g 1-- • _ _ ,_ / 
• i. 
1-- 1 
• 
~ • 
\ \., 
.. .i • D :'\- 'f""j ;. - ~_.b-,!..L~14-c+-+-+-Hl-\d4t-+++++-+-t-H--1 ..  
.J 
l \ 
·; f 
l 
' : .._ \ IJ 
l 
/ .l 
.. 
1 • 1,-v '-~- .. 
l :,.> <;" J r 
• J °:..-v • . 
ll 
1 k.._ ---, -~ 1 I .~' ; l? " v-
1/ \., r-, 
( 
1 .._ . 
..1 
f \ '' ~ ,., ,, -
• 
• 
1, r ,, 
l 
! 
"' 
II 
I 
'-' • 
I . 
f"' ( }· 
I • \ • - ·-- - - ~ - --4--4---1--l--l--l...4-ll-l~~~ ~+-+--+-4\,,.1.-.+-.+--l--l--h-+-l , . 
• rc,.~ : ' r 
1/ : \ '-., ·,. ( ~ -~ 
l!I . ~ 
1 ~ -- - - '--1-~ - ~--l--+-l....;..J-+ii-11--1-1--11--+-+- +--l--l-'-4-4--l--l--l--l-1'--,+,-+---! II 
l l--l--+-+-+->(_,._l(--+-'"-!..-+~--,f--,l'--1--1--+-+-+--'W--+--+-'Y,-,.._-+--+--+--+--+--+--+-~ l\.f--a ' _,. 
-~-l--l-~~~1--1--1-1-J--'--JCJ_..I~ " = --
' 
I< 
.. - ,. ~ 
) 
3 - \ -
l 
~ :r - -
-- - - 1 
\ • 
t 
• _ .__ .._  - ._ -
' 
s _,_ -·- -l . 
~ 
= ·- . ,__ 
. 
l 
j 
· -· • - --ll--l,~l-">- 1. - a 
':} 
1( • 
,_ ---l--'--l~'-........ 1 
1--t,... / • 
!/ : 1,-, :\ -f;l ~'-- --- l ---· 7 - -
. ,, 1/ Ll L..r ,_ -~ -,,_ - 11 '-· - - -h -
./ 
C 
~ 
- - ,_ • ~ 
' i 
. ( 
: ' --v 1 
l 
LI 
,: ·-v ·-- ~- - l ~ 
l 
' II 
L, 
l 
= 1-- - • . 
lt' 
. 
!t 
• • ~It 
i 
,: • :: :: " . = 1 • • • 
: 
;. . -
1 . -
• 
• 
1 
. ·-. --
:: 
• 
III 
• 
1 
= 
= 
s 
;; 
• 
;; 
. - • ! 
'- '-' : .. - .. a .. 
~ "-. ~ 
-- • ~ :i 2 --· g ~ ... > ~- • .. 9 .. 
L- '- • § • ... 
~"- r ~ 
.;; 
~r7' k .. 
~ 
1-- ~ • ., . • ,1,, 
' • ~-) 
l ~\ • 
1 ' 
J \ „ 1 ~, .... 
1 ,, -,, ' ,., ' \ '1 
r 
II 
... • 
1 
!' \ . 1, / 
\ 
a 
:;. , ,,, 
lr~ • - . - - lf-L -t- - -', a 
-1-•- - - -- \ • 
• ••• ) . .L ·-- ·- -· - ,- ,-~ -- • 
1,_ . - - -,- -- .._ :II 
/ 1 ;. l.., r-- . - . ~ - - - ·~ ,/ 1 , / 
~i 
i 
'- ·-· J •• ,C: 
1,,- ,/ 
• 
1. J • -IC" - ,__ - 1 
....., 'L 
1,-..; • . ~ IC::: 
t:::: ':;: ½-
Q 
• 
• • • " 
II II 1 
l l l l • • • 
-1 
- .. ·- - - -- ~ _,_ 
1 lr ' 
1 . • 
- -
107 
Titovšek, J.: Rdeče gozdne mravlje ... 
1 a :. 
• 
• 
---- -· -· • 
• _; 
- ,- - ~ l b,'- - -- ) - - - -
_,_ -- - .. 1 i •- . I.J' i.t.. • • t /r• ,., J, ~ J ---·- - - II - ·17 -~ -- :1 3 'l . 
' 
g z .. 1 .. 
1 ...., ) " II .. .. \ l.. i ! •"") • > ·-- -~- 1 l' ) . s ,_ ,_ 1- \ ---- s 1(1 ,) ' • C 1 { & ' "J , ', ·- - o 1 • ,-. \ / ~ .. ... -.--,,. ' ~ .. ~ I ' l ) -~~- li l i---1 1 '-i,---r 
\. '\ 1/ l 1, ... , • ,.,, <;") I 'r \ ,. ~ :. 
1 , __ v , t \ 1 '.,!_ 1,,, • 1 ., - t - ...l. ,., 
:r 
1 
1, v \ ..... ( . , .. . ,, 1 
' ·, . . ,., ; I ' -- - /•" <: > .: ~ \ ; 
k" h ' lj"' . , f 
l 
( v ' \ 1 \ 
1 1 ( 11 1,,. . ' ' 
:r 
• 
) .... , ("V' ,,.,, !, : 
tJ: }\.. I ~/ -· . - . _,- _,_ - .. - _,_ -- - . --· - -- .. II \ ,,, 
1 
{ 
~ : 
- ... , 
.f ), . \ - - - ··- ~ i-· - \ - ,_ - -,- ,- ' ! ; ·v ... • ( -,- . - - . ,_ - ,- , '); 1/ - - -- . -. -- -· ·- ,- 1- ,_ 1 ~- 7 I .. ~ !' /. 1,-' ~ 1~ . - - _...,_ J' I 1/. ...... - •- -,-.... . ·- . -- f-. -\ " j.,-"' / 1 ;. _J / :. v v L.,,, -rj l i; - . ,_,_ - ,- --, - . "J .. \ / r \ ) 1 .. / 
I / J ,, ~~i • , a r - - 11· ... L - - ) .. l/ \ v " 
,- ... 
7 ,/ ·-/ I/ 1 v ; ( ~.J ', ......., k: f;,i-- ...., ( ' . --~ ~- 1 -17 - - - T /' .,- '1 f'\ .. - . 'I ' ', 'l. -/ - l.-., • I ,_ 1( 1 r-, !.r, \._ ,__ L/1v . ,_ ~,-. . - -- . - . 1 l-r-,.. v· .,.. ~ 
II 
" 
: 
, 
" 
• . ~ i . • • • . . = = ::• = • : :: • :s 1 1 •