Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 17.	V Ljubljani, dne 20. junija 1923.	V. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. t Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega .in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40-— Polletna naročnina .... „	20-—^
četrtletna naročnina.	„	10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —------ Oglasi po ceniku. ~---
Urednlštvo: Ljubljana, pokrajinska uprava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, a ko se ie priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravntštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj • se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5'II Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Javnosti!
Državni nameščenci, železničarji in upokojenci si hočejo z odločno akcijo svoj beraški gmotni položaj izboljšati. Za izvedbo te namere so potrebna sredstva, zlasti zato. ker so padle že prve žrtve. Pokrajinski akcijski odbor v Ljubljani je razposlal pred kratkim trgovskim slojem in denarnim zavodom oklice s položnicami. Računajoč na naklonjenost teli krogov naši stvari, apeliramo nanje, da našo akcijo podpro s primernimi prispevki. Ne prosimo zase, dasi bi naša revščina končno tudi to opravičevala; a še je v nas ponosa, ki nam to zabranjuje. Potrebujemo le sredstev za korake, ki jih hočemo izvesti, da nas bo država plačala tako. da bomo mogli živeti.
- Pokrajinski akcijski odbor, Ljubljana.
Naše gibanje.
Protestni shod državnih nameščencev in železničarjev v Ljubljani.
Ni stanu v državi, ki bi ob času prevrata, ob porodu naše, tako težko pričakovane Jugoslavije. nudil prostovoljno in velikodušno njej toliko pomoči, kakor so to storili državni nameščenci in 'železničarji. Mirno se lahko trdi, da bi brez njihove dobrovoljne pomoči ostal ves trud drugih rešiteljev zaman) Drž. nameščenci in železničarji so žrtvovali takrat za osvoboditev svojega naroda in ureditev zmedenih razmer vse svoje moči v zaupanju, da jim bodo narod, njegovi zastopniki in njegova vlada poplačali to požrtvovalnost s priznanjem in pošteno, vrednosti dela primerno ureditvijo njihovih prejemkov, popali so sicer tudi razni »zastopniki« in obljubljali vse mogoče dobrote v imenu vla-
Huh?hnnodH 3 0Stal° jc VSC pri Praznih ob-i.ubah Do danes so morali drž. nameščenci
m že ezničarji prositi in z bojem priboriti vsak košček kruha posebej, kakor bi ga dobili za miloščino, dobili pa so ga vedno šele takrat, ko je njihova mačeha videla, da res ne gre več drugače, da sc vrže skorjico ali drobtinico . kruha, katera je drugim ostala, teni »siromakom«, ker ji drugače pomrjejo V sleč! gladu. S to svojo brezbrižnostjo in ignoriranjem njihovih prošenj je pritirala vlada \ se drž. nameščence in železničarje do neznosne bede in revščine, iz katere si ne morejo več drugače pomagati kot s pritiskom na vse sloje cele države. Strnili so se v močno, enotno falango in ustanovili po vsej državi akcijske odbore, katerim na čelu stoji centralni akcijski odbor v Beogradu. Ti odbori imajo nalogo prisiliti tudi s skrajnimi sredstvi vladajoče in vse v poštev prihajajoče kroge, da se zavzamejo in lotijo resno in temeljito
vendar že enkrat tega vprašanja. Trezno in premišljeno stavijo ti odbori vladi svoje zahteve in jo opozarjajo na posledice omalovaževanja tega vprašanja za državo, pravočasno in jasno opominjajo javnost in narodne zastopnike na resnost položaja, da odvrnejo od sebe sum pristranskih namenov in da se ti zavzamejo za njih upravičene težnje. Vse zaman! Vlada meče njihove zahteve in prošnje v koš. ne da bi nanje odgovarjala, briskira njihove deputacije in se sploh ne zmeni za to neznosno bedo. ki vlada med njimi in njihovimi družinami. V s le d tega je pozval centralni akcijski odbor v Beogradu vse državne nameščence in železničarje, da priredijo dne 10. junija t. 1. po vsej državi protestie shode, na katerih naj sc soglasno in odločno protestira proti postopanju vlade in še enkrat zahteva ugoditev njihovih upravi-čenih zahtev, na katere naj se ponovno opozori vlado, narodne poslance in javnost. Ker nimamo poročil o prireditvi teh shodov iz drugih krajev in mest naše pokrajine, objavljamo v naslednjem samo kratko poročilo o protestnem shodu, ki se je vršil v Ljubljani.
Shod se je vršil v nedeljo, 10. t. m. ob 10. na prostem pred Mestnim domom. Ves ta obširni prostor je bil natlačen državnih nameščencev in železničarjev vseh strok in kategorij od visokih uradnikov do zadnjih uslužbencev. Bilo je nad 4000 udeležencev. Shod je otvoril železničar g. Blaž Korošec kot predsednik ljubljanskega akcijskega odbora hi je po pozdravu poročal v kratkih besedah o dosedanjem delu in nalogah akcijskega odbora. Izjavil je, da se vlada ne zmeni za naše prošnje in zahteve, da jih*ignorira in noče sprejeti in zaslišati niti naših zastopnikov, katere pošiljamo, da jim pojasnijo in razložijo naš neznosni položaj. Proti takemu postopanju vlade moramo vnovič energično protestirati na način, da to sliši vsa javnost. Vsled tega se vrši ta shod, 12. t. m. pa v Beogradu konferenca delegatov vseh akcijskih odborov, na kateri se imajo določiti definitivna navodila za nadaljno postopanje.
Kot glavni govornik je nastopil na tem shodu g. Makuc, ki je kot zastopnik železničarjev v živih, ognjevitih besedah orisal bedni položaj železničarjev in drž. nameščencev. Izjavil je, da so železničarji in državni nameščenci postali vsled bede in izstradanja za izvrševanje svoje službe po zahtevah in Predpisih nesposobni. Predočil je žalostno sliko bede v družinah, kjer hira vsled bede od gladu nebroj nedolžne dece in jo spravlja v Prezgodnji grob. Ugotovi! je, če strada po poročilih meščanskih listov v Rusiji 30 milijonov ljudi, da umirajo v Jugoslaviji oni stanovi, ki so največ doprinesli za njeno uredi-
tev, in ki so slej kot prej steber države, to so drž. nameščenci in železničarji. GoVoril je o redukciji drž. nameščencev in poudarjal, da je pri nas vsaka redukcija nepotrebna, dokler ima država v službi nešteto nepotrebnih Vran-glovcev. Z zadovoljstvom omenja, da so v tem gibanju solidarni vsi nameščenci in železničarji in je poživljal vse navzoče k slogi, solidarnosti in vztrajnosti v hudi, gigantski borbi za obstanek, ker je le od tega odvisna gotova zmaga. Akcijske odbore naj vsakdo podpira gmotno in moralno in naj jim zaupa.
V imenu javnih nameščencev je govoril g. Mušič, ki je v kratkih, a jedrnatih besedah razložil, da je naš boj boj za kruh. katerega mora vsak človek imeti, ako hoče ostati pri življenju in delati. Ne zahtevamo »panem et circenses«, kakor so zahtevali to rimski plebejci, ne zahtevamo luksuza, zahtevamo samo kruli, katerega ima naša država dovolj, igre in luksuz prepuščamo radevolje drugim. Kruh. da bomo mogli živeti in delati! — Pozival je k slogi in solidarnosti in zaključil: »Vsi za enega, eden za vse!«
Govoril je še zastopnik upokojencev g. Marn in razložil potrebe, ki je prisilila upokojence. da,.so se pridružili akciji.aktivnih kolegov in navedel nekaj drastičnih primerov, iz katerih smo spoznali, da imajo nekateri upokojenci le 9 Din mesečne plače.
Nato je prečital g. Korošec kratko in pomenljivo resolucijo, katera je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. Resolucija se glasi: »Državni nameščenci, železničarji in upokojenci, zbrani d n e 10. j u n i j a 1923 n a p r o t e s t n e m shodu v Ljubljani, zahtevajo, da vlada njihovim zahtevam takoj ugodi, sicer odklanjajo odgovornost za posledice, k ib o do neizo-I gibu e.«
G. Korošec je s kratkimi besedami pozval vse k vztrajnemu delu in vsestranski podpori akcijskega odbora brez ozira na grozeče represalije in žrtve, ker se bo dala odpraviti le na ta način naša beda, ki je že skoro svetovni škandal. Izjavil je. da se bo poslala sprejeta resolucija takoj brzojavno merodajnim faktorjem v Beograd, izročila pa se bo po deputaciji takoj po shodu tudi velikemu županu. Ob 3A na 11. je zaključil shod z zahvalo za tako mnogobrojno udeležbo. Po shodu je obkolila deputacijo, ki je imela izročiti resolucijo velikemu županu, velika množica državnih nameščencev in železničarjev in jo spremljala v impozantnem sprevodu tiho in mirno po ulicah do pokrajinske uprave, kjer je izročila deputacija resolucijo. G. velikega župana pa ni bilo. da bi deputacijo osebno sprejel, kljub temu, da je bila depu-
tacija prijavljena že v soboto, 9. t. m., kar je napravilo na navzoče zelo mučen vtis in je povzročilo precej pikrih opazk. G. Korošec je morda pravilno označil, da ni izključeno, da pomenja to tudi morda ignoriranje naših žalitev.
Shod je pokazal pred vsem solidarnost in trdno voljo vseh prizadetih izvojevati na vsak način tudi s skrajnimi sredstvi večji košček kruha sebi in svojcem in je vzbudil tudi v javnosti veliko zanimanje. I. B.
Delovanje 0. Z. v letu 1922/23.
Tajnik O. Z. Joža B c k š je podal na občnem zboru O. Z. dne 13. maja t. 1. o delovanju O. Z. obširno poročilo. Iz njegovega izvajanja, ki ga s tem v glavnih potezah objavljamo, povzamemo, da v O. Z. ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti. Krivdo je iskati pri členih, ki tvorijo verigo. Mnenje delegatov največkrat ni bilo takšno, da bi moglo O. Z. zagotoviti enoten nastop. Nesrečno maksimiranje rodbinskih doklad je dovedlo celo do osebnosti Največ organizacij nižjih uslužbencev je v napačni veri, da se O. Z. ni postavila proti maksimiranju s potrebno energijo, zapustilo O. Z. in krenilo svojo pot. Na ta način je prišlo do delnega razkroja, ki preti obstanek O. Z. docela onemogočiti.
Podjetje se je radi tega rentiralo slabo. Na prvi seji po lanskem občnem zboru je bil med drugimi osnovan tudi takozvani časnikarski odsek, ki je prevzel dolžnost, da vzdrži strokovno glasilo »Naš Glas« na višini. Radi kakovosti nekaterih prispevkov pa se je med člani tega odseka kmalu pojavilo nasprotstvo. vsled česar so nekateri zastopniki iz neuradni šk ih kategorij izvajali posledice. Prišlo je celo do očitne gonje proti glasilu in se je posebno od strani nekaterih neuradniških organizacij organiziral proti njemu pravcati bojkot.
O. Z. je skušala ostati ves čas preteklega društvenega leta v živem stiku z Glavnim Savezom. Že pri prvi priliki pa se je pri njem opazil odpor in nenaklonjenost zlasti glede pragmatike. Započeli smo s forsiranjem raznih nerešenih prošenj, n. pr. milostne pokojnine itd. Ovire rešitve teh prošenj so ležale v finančnem odboru in ministrskem svetu, kateri se je sicer pričel baviti ž njimi, vendar pa samo v principu, ker do merita sploh ni prišlo. Po vrnitvi iz Beograda je tajnik poročal o svoji intervenciji na seji širšega odbora O. Z„ na kateri ga je hotel nekdo, ki je bil ž njim sočasno v Beogradu, desavuirati. Ker ni navzoč, ga ne navaja z imenom. Prišlo je maksimiranje, to nesrečno sporno vprašanje, katero se je vleklo kakor rdeča nit skozi celo leto delovanja O. Z. in ki je povzročilo v O. Z. toliko prahu in končni razkroj. Prizadeti so venomer ponavljali, da je zakrivil to slovenski višji uradnik. Zgodilo se je namreč, da je baje zavrnil uradni sluga napitnino, češ, da je bolje situarin, kakor ta višji uradnik. Ker se dokaz tega očitka ni obnesel, je prišla druga obdolžitev, da je povzročil maksimiranje prof. R e i s n e r, in nazadnje, da so zakrivili maksimiranje kolegi iz Hrvatske. Vse to je bilo ovrženo, našel pa se ni izmed prizadetih mož, ki bi od njihove strani priznal pogreško. Še vedno vztrajajo pri svojih trditvah, dasi je lahko vsak prepričan, kdo je zakrivil mak si- | miranje. Dolžnost tajnika je bila, da izvršuje sklepe širšega in ožjega odbora. To dolžnost je izvrševal po možnosti in sposobnosti. Uporabljal je »N. GL«, ako je to smatral za potrebno, vedno pa le s polnim svojim imenom, in je pisal to, kar mu je narekovala njegova notranjost, Ako so njegovi nasprotniki izrabljali njegove dopise, je to stvar okusa. — O. Z. je osnovala v pričetku leta svoj delovni program, ki je bil objavljen in poslan vladi in
vsem poslanskim klubom. Popolnoma ni izveden, tako, kakor je bil zamišljen; krivda pa leži v organizacijah samih, v drugih pokrajinskih zvezah, največ pa na Gl. Savezu v Beogradu. Veliko prahu je dvignila tudi odklonjena, oziroma nepripuščena avdijenca pri kralju. O. Z. je storila vse, da zasliši kralj njene odposlance, akcija pa ni uspela. Takratnemu podpredsedniku g. 'I' u m p e j u se je godila velika krivica, ker se mu je očitalo, da kot zastopnik neuradniških organizacij pri predsedstvu pokrajinske uprave ni dovolj energično poudarjal potrebe avdijence. Vršila se je nato 10. avgusta 1922 pri predsedstvu pokrajinske uprave anketa za pobijanje draginje. Seveda brez uspeha. Ta čas je poslala O. Z. svoje delegate k takrat v Ljubljani se mudečemu ministru dr. Z e r j a v u in ga prosila, da se angažira za uveljavljenje pragmatike, ukinjenje maksimiranja i. dr. Obljubil nam je to, pozneje pa nas obvestil, da ni mogel za enkrat ukreniti drugega kot to, da je na kronskem svetu v Ljubljani poudarjal potrebo, da se ta vprašanja čim preje rešijo. Pričela se je kampanja za uredništvo »N. Gl.«, vsled katere je takratni urednik odložil svoj posel. Dne 30. oktobra 1922 se je vršila skupščina Glavnega Saveza v Beogradu, na kateri se je sprejela resolucija, ki je vsebovala naše zahteve. Ta resolucija pa se ni uveljavljala po tej skupščini pri vseh poznejših akcijah, kar je mnogo škodovalo. Minister dr. Ž e r -j a v nam je šel povsod na roko; to je priznal nekoč tudi zastopnik neuradniških organizacij na javni seji O. Z., ki je sam predlagal, da se dr. Žerjavu izreče javna zahvala. Sledil je izstop društva državnih računskih uradnikov iz O. Z., vsled katerega je postalo vakantno mesto I. podpredsednika g. Dolžana; izstopil pa je tudi II. podpredsednik g. T u m p e j. — Resolucija skupščine Glavnega Saveza v Beogradu z dne 30. oktobra 1922 je vsebovala sklep, da se vrši 8. decembra 1922 druga konferenca. Tega sklepa pa Glavni Savez ni izvršil. ker je, kakor je izjavil njegov predsednik g. dr. Nika Jovanovič, votirala vlada Savezu precejšnjo podporo. To je dalo povod sumnji, da hoče Glavni Savez zavleči akcijo v nedo-gleden čas. Vprašanje službene pragmatike je ostalo nedotaknjeno, prišla je demisija vlade in na pritisk naše O. Z., da je treba pričeti s splošno akcijo, je sklical Glavni Savez na dan 26. decembra 1922. to je ravno za naš Božič, skupščino v Split. Ta skupščina bi morala izvesti resolucijo z dne 30. oktobra 1922. Naša O. Z. je za zastopstvo na tej skupščini pooblastila dalmatinski Savez. Resolucija z dne 30. oktobra 1922 pa baje sploh ni bila v razpravi ter sc je zavzela enostavno neka srednja pot. Sklepi te skupščine nam pa oficijelno še do danes niso" znani, ker nam jih ni sporočil niti Glavni Savez, niti pokrajinska zveza v Splitu, to pa kljub temu. da smo jih od obeh večkrat zahtevali. Vsled tega smo pričeli s pretnjo, da gremo svojo pot preko Glavnega Saveza, ker je bil upravičen sum, da ta noče podpirati naših teženj in da ne odgovarja vsled tega svojemu namenu. Oglasil se je sedaj kmalu Glavni Savez in izdal ukor našemu predsedniku. Pričel nam je očitati v svojem glasilu odmetništvo in hajduštvo. To se je zgodilo največ zaradi tega, ker je dala naša
0.	Z. inicijativo za kongres vseh predsednikov pokrajinskih zvez. ki naj bi se vršil v Bos. Brodu. Proti takemu postopanju Glavnega Saveza smo seveda protestirali, toda brez uspeha in zadoščenja, česar ne moremo mirno kvitirati. Vsled izpraznjenih mest obeh podpredsednikov O. Z. se je vršil 29. decembra
1.	1922 izredni občni zbor O. Z., na katerem je bil izvoljen za I. podpredsenika g. J a n e -žič, za li. podpredsednika pa zopet g. T u m-P e j. Ta izvolitev je dala povod nekaterim
organizacijam poštnih uslužbencev do izstopa iz O. Z., češ, da njeno predsedstvo pripada samo gotovi politični stranki, kar; škoduje O. Z. — Dne 10. januarja 1923 se je vršil v »Unionu« shod stanovanjskih najemnikov. Na tem shodu je zastopal O. Z. g. Janežič, ki je podal solidarnostno izjavo. Udruženje javnih nameščencev v Celju je dalo pobudo, da izstopijo državni nameščenci iz vseh kulturnih in karitativnih društev, s čemur pa se O. Z. ni mogla strinjati. V zadevi maksimiranja draginjskih doklad je pripomniti še to, da je bilo sklenjeno, da se vrše 28. januarja 1923 protestni shodi po vsej državi. Dne 26. januarja 1923 pa je dospela brzojavka od Glavnega Saveza, da se je našim zahtevam ugodilo in da naj se radi tega napovedani shodi opuste. On za svojo osebo je bil proti temu, ker je bil prepričan o neiskrenosti Glavnega Saveza; ker pa je posegla vmes tudi pokrajinska uprava in finančna delegacija, se shodi niso vršili. Ldino, kar smo mogli doseči z združenimi močmi, je bilo izenačenje draginjskih doklad in stanarin ter delna ublažitev maksimiranja. S tem pa seveda našim zahtevam še dolgo ni ugodeno. Delovanje O. Z. je bilo omejeno vsled neiskrenosti neuradniških kategorij, padli so očitki, da ima predsedstvo O. Z. za nje nastavljeno past. Ti očitki so brez podlage in zviti iz trte. Res je ravno nasprotno, da je predsedstvo marsikatero neumestno in nepremišljeno besedo od njihove strani namenoma preslišalo, ker ni hotelo, da bi se kdo službeno zasledoval. — O. Z. ima še vedno dovolj dobrih moči, da se vzdrži. In potrebno je. da se vzdrži! Zato ne smemo pripustiti, da razpade. Sedaj imamo akcijski odbor, kateri je vzel vso inicijativo za izvršitev prihodnjega pokreta v svoje roke. Zato smatra za neobhodno potrebno, da se stiki med državnimi nameščenci za vsako ceno vzdrže in da se organizacija poglobi. Pokazati moramo vsem organizacijam, ki so pokazale O. Z. hrbet, da jim bo O. Z. prej ali slej še vedno potrebna, ker uči skušnja, da razdvojenost ne rodi uspehov. Znano mu je, da je nekaterim zastopnikom teh organizacij glavna ovira njegova oseba. Potom svoje strokovne organizacije je izposloval, da v O. Z. ne bo imel več zastopstva. Na ta način je dana vsem tistim, ki ž njim niso mogli soglašati, najboljša prilika, da nap ram O. Z. revidirajo svoje stališče. Po drugi strani pa se bo ncovržno pokazalo, ako so znale ceniti iskrenost, če je odpadla glavna zapreka, ne more biti več razloga do intrasingentnosti. O. Z. želi v tekočem di uštvenem letu lepših uspehov. Brez dvoma jih bo lahko beležiti, ako bo sodelovala tudi razsodnost in pa neomajano prepričanje, da en činitelj v O. Z. ne pomeni ničesar in da vodi samo solidarnost ter medsebojno zaupanje do začrtanega cilja.
Vestnik,
Zopet odložena akcija? Kakor znano je bila v torek 12. tm. v Beogradu skupna seja vseli pokrajinskih akcijskih odborov, ki so združenj v centralni akcijski odbor. Za slovenski pokrajinski akcijski odbor so odšli v Beograd trije delegatje. Nekateri pokrajinski akcijski odbori niso poslali svojili delegatov. Centralni akcijski odbor je smatral na skupnem sestanku z dne 12. tm. za umestno, da (priporoči vsem pokrajinskim odborom, da se’ zadnji odlločilni koraki javnih .nameščencev, železničarjev in poštarjev še odlože za nekaj tednov. Svoi predlog je motiviral s tem, da zboruje sedaj parlament, ki bo v najkrajšem času imel priliko, da dejansko pokaže, ali resno hoče izboljšati naše gmotno stanje ali ne. Centralnemu akcijskemu odboru se zdi torej umestno, da bi javni nameščenci sedai ne dirali s kako posebno akcijo v sedaj precej ugodno razpoloženje v parlamentu. Deputacija centralnega akcijskega odbora je bila tudi pri ministrskemu predsedniku Nikoli
Pašiču m mu natančno razložila naše stanje in naše zahteve. Pašič je izjavil, da je rešitev odvisna od parlamenta. Tako je vsa naša zadeva na mrtvem tiru. Drug se izgovarjajo na drugega in neodločnost nekaterih zastopnikov v centralnem akcijskem odboru ni ravno najboljše priporočilo za uspešen izid našega gibanja. Kakor vse kaže, je edinole Slovenija, ki resno in smotreno dela po svojem akcijskemu odboru, ki je tudi v Beogradu nastopil z veliko energijo, toda spričo nerazumevanja položaja, spričo neorganiziranih mas javnih nameščencev, ki so v ostalih pokrajinah naše države, tudi naš akcijski odbor ne more ustvarjati čudežev. Ako ves potek našega gibanja od novega leta dalje dobro premoti imo, bj skoraj trdili, da ni v vrstah javnih nameščencev v presežni večini niti razumevanja, še manj solidarnosti. In da nekateri sploh menda ne občutijo potrebe, da bi se njih materijelno stanje izboljšalo, ker si znajo pomagati na drugačen način. Riba smrdi pri glavi... Kakor čujemo se je sedaj zopet kralj energično zavzel za to, da bi bila naša službena pragmatika čimpreje uzakonjena, še do konca tega meseca.
NabavValna zadruga drž. nameščencev v Ljubljani opozarja vse one člane, ki niso še prejeli sladkorja po znižanih cenah, da se je posrečilo dobiti še nekaj sladkorja, katerega sedaj na nje odpadajoči del lahko dobe. Sladkor bo stal ca SO kron kg. V tekočem letu bodo deležni člani eventualnega čistega dobička le po količini, oziroma po znesku v zadrugi nabavljene robe. V ta namen se naloži s 1. 'julijem za vsakega člana posebna knjižica za nabavo robe v zadrugi, po katero naj se vsak član potrudi v zadrugo, ker se bodo upoštevali pri letnem obračunu le tisti zneski, ki bodo vpisani v knjižico. Članom ki ne bodo imeli pri nakupu robe knjžce s seboj, se za robo izdani zneski ne bodo vpisavalj in se pri končni odmeri deleža na čistem dobičku ne bodo upoštevali. Od 25. do 29. tm. se vrši v Ljubl anj zadružni tečaj in redna letna skupščina Saveza nabavjjalnlh zadrug, na katero se opozarjajo vse naše zadruge v Sloveniji s pozivom, da se je po svojih delegatih polnoštevilno in sigur-flo udeleže. Važnost te skupščine za vse zadruge ni potreba še posebej poudariti, o tej morajo biti prepričane vse naše zadruge same. Povodom te skupščine, katere se udelže delegati Hz vse drža-
ve, se priredi prijateljski sestanek vseli delegatov in prijateljev naših zadrug v hotelu «Tivoli», h kateremu sc vsakdo vljudno vabi, da pokažemo tovarišem z juga svojo zadružniško naklonjenost in slovensko gostoljubnost. Ker bo število udeležencev na skupščini in zadružnem tečaju precej visoko, se je sestavil za ureditev priprav, preskrbo stanovanj, lokalov i. dr. pripravljanj odbor ki obstoji doslei iz samih zadružnikov-odborni-kov, katerih pa je premalo, da bi mogli samj vse točno in brezhibno izvesti. Zato se naprošajo oni zadružniki, ki bi bili popravljen pri sprejemu gostov in pri predpripravah sodelovati, da se javijc v zadružni pisarni na Vodnikovem trgu 5. V N Glasu smo svoj čas 'že poročali, da izdaja Savez »abav.'alnih zadrug v Beogradu strokovni lisi ». abavljačka zadruga« in pozvali vse člane, da se na ta list naroče in Ka podpirajo. Doslej se
omemiün rT "J Šc, n"lče glasil za naročbc omenjenega lista, kar bodi Povedano v dokaz na-
Um -
mcltoiks“di‘a°
končala 14. junija razpravo o zakonskem načrtu naše službene pragmatike. Sedaj pride zakon š pred plenum zakonodajnega odbora |n p(>tei^ fpred narodno skupščino. Pri razpravi v sekciji je hil stavil poslanec Žebot sledeči predlog: i. da se ima regulaci a plač izvršiti vzporedno s prora-Uln°m za 1. 1923-24. 2. naj ministrski svet, dokler sc 1*radniški zakon definitivno ne spre'me, zviša raginjske doklade vsem nameščencem itd. za 150 odstot. Finančni minister je ta predlog odbil.
Jugoslovanski klub za naše zahteve. »Slovenec« prinaša v številki z dne 14. junija sledeče poročilo. Jugoslovanski klub je danes imel sejo, kateri je predsedoval pr|d. >uton Sušnik. Na seji se je razpravljalo o nujni potrebi, da se takoj .pomore državnim uradnikom, nameščencem in
železničarjem. Izvolili so deputacijo štirih članov, dr. Hohnjeca, Gostinčarja, Kremžarja in Žebota, ki je ministrskemu Ipiredsedniku Pašiču in finančnemu ministru ustmeno predložila zahtevo kluba, naj vlada čimpreje odpomore veliki bedi uradni-štva. Pašič je izjavil, da bo vlada z uzakonjenjem uradniškega in želeničarskega zakona ter proračuna za 1. 1923-24 označila te zahteve za nujne in jih kategorično odobrila. Finančni minister pa je izlavfl, da je stvar odvisna od mišljenja, ki ga zastopa Pašič. Od strani akcijskega odbora so se podvzeli vsi koraki, da se pomore bedi uradnikov m železničarjev. Od vlade je sedaj odvisno, ali bo držala svojo besedo ali ne. Jugoslovanski klub je sklenil, da bo vodil stvar v evidenci in sproti ukrepal energične korake v prid najbedneišemu stanu. Na to zahtevo Jugoslovanskega kluba, je Pašič tudi takoi dovolil avdijenco akcijskemu odboru Jugoslovanskega kluba, ki se je pri Pašiču dalj časa mudil in mu razložil svoje zahteve. Nikola Pašič je obljubil, da bo storil vse, kar more storiti vlada.
Profesorske plače. Po predlogu ministra za prosveto bi znašale profesorske plače: Za ravna-tdje popolnih srednjih šol 32.000 dinarjev, ki bi se zvišala do 36.000 dinarjev. Ravnatelji nepopolnih srednjih šol hi imeli profesorske plače in letno doklado 3000 dinarjev. Profesorske osnovne plače bi znašale spočetka 18.000 dinarjev in bi rasle s službenimi leti do 30.500 Din. Suplenti b.j imeli 75% profesorske osnovne plače. Učitelji prostih predmetov (»veštin«) bi prejemali, ako so stalno nameščeni, po 80%, začasni pa po 65% osnovne profesorske plače. Profesorji, suplenti in učitelji imajo pravo na triletnice po 2500 Din. Popolno penzijo dobe po 30 službenih letih. Posebne mesečne doklade znašajo: za ravnateFe 1200, za profesorje 1000, za ostale učne moči pa po 500 Din. Poleg tega bi jmelj profesorji kot drugi uradniki pravico do znižanih voznih cen, draginjske doklade in drva kakor oficirji. Ravnatelj ima stanovanje v šolskem poslopju. Na konferenci dne 31. maja so profesorji izjavili, da zaradi teh ugodniji jzgledov ne bodo pričeli stavkati s 1. junijem, ampak odlagajo pričetek stavke do 1. septembra, da dobi naša vlada dovolj časa, da izvrši svojo obljubo.
Novi vojaški zakon. Zagrebški list »Hrvat« poroča iz Beograda: »Prva dva zakonska predloga, ki jih bo vlada predložila parlamentu, bosta zakon o »ustrojstvu« vojske in uradniški zakon. Dočim pa obetalo uradništvu le skromne drobtinice, imajo za armado denarja kar na prgišča. Novi vojaški zakon določa, da traja vojaška služba za vsakega za službo sposobnega državljana na kraljevine SHS od 21. do 50. leta. V slučaju vojne pokličejo lahko pod orožje vse moške od 18. do 60. leta, torej tri četrine vsega moškega prebivalstva! Ako upoštevamo okolnost, da šteje kraljevina SHS okoli 12 milijonov prebivalcev, od katerih je približno polovica moških vidimo, da država pokliče pod orožje lahko (v slučaju vojske) okoli štir iin pol milbona vojakov! Sedaj bo vsak razumel, zakaj znaša državni proračun za prihodnje leto 12 milijard dinarjev, od katerih bodo porabili samo za vojaštvo 9 milijard dinarjev ali 36 tisoč milijonov kron! Sedaj bomo tudi razumeli, zakaj bo treba davke zvišati za 100% da bomo torej plačevali šc enkrat toliko davka kot doslej. Najvlšj.i (civilni) državni uradniki bodo prejemali po novem uradniškem zakonu letno po nekaj tisoč dinarjev plače. Vojvoda (vrhovni poveljnik armade) in admiral pa bosta preiemala samo plače letno 96 tisoč dinarjev ali okoli 1000 kron dnevno — poleg tega pa še jako visoke draginjske doklade. Tudi plače višjih oficirjev ne bodo slabe: Poveljnik armije (prejšnri; komi poveljnik) 48 tisoč din, divlzijonar 42 tisoč din, polkovnik 30 tisoč, podpolkovnik 12 tisoč dinarjev itd. Poleg tega seveda šc znatne draginjske doklade.
Iz Kamivka. Na četrti odborovi seji krajevne organizacije državnih nameščencev in u-pokojen-cev se ie soglasno sklenilo, da naša krajevna organizacija v celoti sprejema predlog Društva drž. nameščencev in upoko:encev v Murski Soboti o načinu organizacije celokupnega državnega na-meščenstva, razglašenim v spomenici z dnu 22. aprila 1923. Vsled tega se sklepa z druge in tretje odborove seje razveljavita. Dalje je bil spre'et
predsednikov predlog, da se takoj sestavijo pravila za našo krajevno organizacijo in ipredlože v odobritev.
Odgovor ministra za promet. »Slovenec« z dne 15. junija tek. leta prinaša sledečo vest: Gosp. ministrski predsednik je prejel brzojavke sledeče vsebine iz Maribora Ljubljane, Zidanega mosta, Ptuja, Jesenic, Murske Sobote, Kočevja in Višnje gore: »Na zborovanju dne 10. junija tl. zbrani železničarji 3n upokojenci zahtevajo, da vlada njihovim zahtevam nemudoma ugodi, ker sicer so posledice neizbežne.« Vse brzojavke nosijo podpis: Akcijski odbor. Vsem tem železničarjem sporočite sledeče moje poročilo: »Kraljevska vlada ima v rokah že preko 15 dni moj predlog o ureditvi prinadležnosti in plač našega prometnega osobja. Ta moj predlog vsebuje poleg materijel-nega zboljšanja položalja tudi celokupno pragmatike) za prometno osobje. Ta zakonski predlog je predložen narodni skupščini in bode takoj prišel v obravnavo po skrajšanem postopanju in istočasno z vprašanjem javnih nameščencev drugih strok, sodnikov, profesorjev itd. Priporočam prometnemu osobju, da potrpežljivo čaka še kratek čas, dokler se ne reši njegovo vprašanje, jn apeliram na njegov dokazani patriotizem, da ostane osobito v sedaniem težkem zunanje političnem položaju na višini izpolnjevanja svojih dolžnosti. Verirem, da ne zagreši dejanj, s katerimi bi zapadle odgovornosti, ki bi bila za prometno osobje neodpustljiva in bi za državo imela nedogledne posledice. — Minister za promet dr. Velizar Jankovič.
O štrajku javnih nameščencev prinaša nedeljsko »Jutro« sledečo vest iz Zagreba: »12. in 13. t. m. se je vršila v Beogradu širša konferenca zastopnikov vseli akčijških odborov državnih nameščencev, železničarjev in poštarjev, na kateri sc je razpravljalo o zahtevah osobja povodom budžetnih dvanajstin in novega budžeta in o vprašanju agresivnih korakov, ako se ne izpolnijo zahteve državnega nameščenstva. Sklenjeno je bilo, da se v tem slučaju ustavi delo v vseh državnih uradili in na železnicah. Dan in koliko časa bo trajala stavka, doioči konferenca čez mesec dni. Med tem pa se morajo izvršiti vse predpriprave za stavko. Vsi državni nameščenci in železničarji se poživljajo, naj pristopijo k organizaciji in sestavijo mestne akcijske odbore, ki naj sJopijo v zvezo z oblastnim odborom v Zagrebu, Petrinjska ulica 40. Predsednik odbora je Bogdan Krekič, predsednik delavske zbornice v Zagrebu.*
Povišanje davkov. Iz Beograda poročajo, da bo predlagala vlada sledeče povišanje davkov: 1.) Zemljiški davek se poviša šestkrat in se pri tej povišbj ne morejo vračunati drugi davki kakor občinski, državni itd.: 2.) na vse ostale direktne davke se uvede naklada, ki bo znašala 30 odstotkov sedaj veljavnih indirektnih davkov. Vlada je dalje sklenila, da bo unesla v uredbo glede trimesečnih dvanajstin tudj dolžnost tlake za popravo cest. Ta zakoniti način popravljanja cest še velja za pokrajine stare Srbije, sedaj sc bo razširil ta zakon na vso državo in tako bomo vsaj glede slabih cest izenačeni. Vsak prebivalec kmetiSkih občin bo dolžan, da posveti 15 dni v letu popravljanju cest. Za mestno prebivalstvo sc uvede namesto tlake primeren davek.
Povišanje poštnih pristojbin. Časopisi poročajo, da bo minister pošte zahteval povišanje vseh poštnih pristojbin. S povišanjem hoče kriti povišane plače poštnih uslužbencev.
Udruženje poreskih činovnika — sekcija Ljubljana naznanja vsem članom, da je kakor do-sedai vplačevati mesečne prispevke v skupnem znesku 9 Din. Predsedstvo.
isalni stroii itd.
mehaniina delavnica (poprevljalnica)
Ljubljana
Šelenburgova ul. 6/L
___________L. BARAGA.____________
Levlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcene ši. Glavna zaloga na debelo in drobno, Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
javnih nameščencev in vpokojencev
r. z. z o. z. v Kamniku je sklenila
likvidacijo.
Eventuelne terjatve naj se prijavijo do
do 30. junija 1923.
pri likvidacijskem odboru.
I Dežne plašče I	perilo
galanterijsko blago
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič ml K. Sos
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Špecerija, delikatese, vinarna
Fr. Kham
nasproti hotela „Union“
[me zmerne! Solidna postrežba.
Perje in pub
C. 3. HAMANN
— Ljubljana, Mestni trg 8. =
lUiirman
optik-specijalist
Ljubljana,
Šelenburgova ul. 2.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar,

iia m
javnih nameščencev in vpokojencev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
klobuke
po solidnih cenah
Jakob Lah
Maribor, Glavni trg 2
Zahtevajte ponudbo.
Papir na debelo. Tvorniške cene
Specialiteta
OVOJNI PAPIR
(papir za pakovanjc) vseh vrst, dalje tiskovni, konceptni, pisarniški, risalni papir itd. po tvorniški ceni vedno v zalogi. Glavna zaloga
„MADIE“
cigaretnega papirja
A. LAMPRET
Ljubljana, Krekov trg 10
Telefon 247.
I. Krivit
špecerija, Frančiškanska uMO.
priporoča se cenj. občinstvu pri nabavi barv za obleko in volno, bencin, Ber-tan zoper stenice, Garantol za vlaganje ;ajec, gobe za umivanje, Kalodont, krtače vseh vrst, kislina solna in žveplena, muholovke, mrčesni prašek, naftalin, oblati za peciva, oglje, žim-nata omela, pralni praški: Kontent, Persil, Ženska hvala, podnožnlki: konopneni, leseni in slamnati, salmijak, cvet in sol za elemente, Strobin za snaženje slamnikov, Syndetikon lepilo-sponke za perilo, Panatol za pokonča, vanje ščurkov, tepači, zdravilni vrelec radenski in rogaški, grenčica Fran Josip, voščilo za parkete in žganja, konjak, rum.
:: Gostilna pri „Kolonam"::
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
KCUffl
NAJBOLJŠA NUDI
XCORff
Jos. Reich
Barva, kemično čisti in pere vse tovarna’
Ljubljana, Poljanski nasip 4 -6.
L S L Mm
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
Iv. lax in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljena 1. 1867
Vezenje poučuje brezplačno
Posamezni deli kolesni šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji »Adler*
Ceniki zastonj In Iranko.
Kolesa Iz prilili tovarn:
Dflrkopp, Styria, Waflenrad.
Začasno znižane cene.
Modna	le/Tltnffl MSMTIf	LJUBLJANA
manufakturna trgovina J J® J'••V VeWerJHJJL Stritarjeva ni., Lingarjiva ul.
Priporoča svojo zalogo: novosti, pomladansko in letno sezijo za ženske in moške obleke, etamin, markizet, krep de šin, deien, saten, belo in barvasto perilo, bele in barvaste bombažaste in platnene damast mizne garniture za 6—12 oseb, bele in barvaste mizne prte, salonske prepioge, pliš, tapestri, jute, linoleum, kokos vseh velikosti, čipkasta posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin garniture Itd. po nizki zmerni ceni.
Galanterija	Devocionalije
Preselitev trgovine!
ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasl.
vljudno svoje cenjene odjemalce obvešča, da je svojo trgovino z Dunajske ceste št. 6. preseli 1
Pred škofijo št. 16
in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska.
Pletenine	Klobnčarske potrebščine.
M. RHVTftR
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
priporoča razne delikatese in pristna vina delniške družbe „VINARIA“ v Ptuju.
1. Qrebelnilt
Ljubljana
priporoča svojo bogato zaloga raznovrstnega manulakturnega
blaga po ugodnih cenah.
Otfon Koutny
orodje in tehnične potrebščine
Uiiaaa. Kolodvorska mita 28,
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija
Anton Kanc, Ljubljana.
Modno blago, perilo in potrebščine za Šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd..
Razmnoževalne priprave.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K 150,.000*000
Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov ^ Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. . Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.