z 5 primorski dnevnik J® začel izhajati v Trstu ■ maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-°ra 1943 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na Ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 J,1- maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim £ri idriji, do 8. maja 1945 P.a v osvobojenem Trstu, J|er je izšla zadnja števil-a- Bil je edini tiskani parmski DNEVNIK v zadnjem Evropi. pnmorski M dnevnik 9 L O T- o H P 1 %■ c z F r-i o > o <2 -o 2 Ch r u Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 237 (13.468) Trst, sobota, 14. oktobra 1989 Predsednik preiskovalne komisije proti »begu vesti« Polemike zaradi razkrivanja zaupnih zasliševanj o Ustici Gualtieri napovedal ukrepe proti tistim, ki kršijo tajnost sej Komunisti zahtevali, da bi bila nadaljnja zasliševanja javna r klM — Zadeva Ustica vedno bolj buri duhove. Novi turi'** 50 odprli nova vznemirljiva vprašanja, odprli pa so s* nove silovite polemike. Sedaj se ne razpravlja več de 0 0 tem' kaj se je pravzaprav dejansko zgodilo pred ^ etimi leti nad Ustico in zakaj po tolikem času resnica še pr Prodrla na dan, temveč se razpravlja tudi o tem, če je razpravljati javno ali za zaprtimi vrati. Vrh Predvčerajšnjem zasliševanju sedanjega poveljnika Ha.0vnega štaba letalstva Franca Pisana, ki je trajalo tri-Vg ur in se zavleklo pozno v noč, so prišle na dan zanimi-Novosti, ki samo potrjujejo splošno mnenje, da se je celih l6t ®1 let skušalo prikrivati resnico o katastrofi potniškega lo h 9- Iz nekaterih izjav generala Pisana naj bi izhaja-Sg'ua je 27. junija 1980 zvečer, v trenutku nesreče, letelo 0 70 milj južno od potniškega letala DC 9 družbe Itavia re ®n° letalo, ki so ga klasificirali kot »prijateljsko«, o kate-Pa niso znane druge podrobnosti. Istočasno naj bi se na > pt , udeležili še predsednik SRS Janez Stanovnik 9i pobudnik izvršnega sveta Dušan Šinigoj in dru-Pf^ni predstavniki. % u usednik Potrč je poudaril pomen nove sloven-JUdi v 6Ve za napredek Slovenije in vključevanje J4 %rn 0tll°čanje. Pri tem se pogosto preveč opozar-Ustj na sporne popravke, prav tako pa so važni gospodarskem pluralizmu in o uvajanju do-IRott1 s Politične demokracije. S skupščinskim siste-lll*ciativ Uveljavlja konkurenca idej, predlogov in V, ■ RR Ustfp Vetlski ustavi je bila že do sedaj zagotovlje-laRske 7na zaščita obeh narodnostnih manjšin, itali-r,,zyrj|j u madžarske, vendar so zdaj to zaščito še Poštev« ^Zrecno so poudarili manjšinsko zaščito brez a^Ucion- m brez povezave s številčno močjo. In- f R tn0ralrali ,so zaščito na vseh ravneh in obveznost, v$e slgjJ® biti manjšinski predstavniki izvoljeni v . Pscine, vključno v republiško. Interes za vse oblike zaščite je razširjen tudi na gospodarska vprašanja, kar pomeni dosledno izvajanje načela stikov z matičnim narodom, ne samo na podrbčju jezika, kulture in folklore, temveč tudi v ekonomskih odnosih. Manjšine bodo odslej lahko še v večji meri okrepile svojo vlogo aktivnega posrednika. Ta vprašanja so v ustavi zaradi odnosa SR Slovenije do lastnih narodnostnih skupnosti, imela pa bodo nujno pozitiven vpliv tudi na položaj narodnostnih skupnosti v zamejstvu. Potrč je omenil razgovor, ki ga je imel ob obisku Ogleja, ko so podrobneje govorili tudi o manjšinski zaščiti. Potrč je opozoril na neodtujljivo pravico Slovenije do samoodločbe, hkrati pa tudi interes, da krepi SFRJ. Predsednik predsedstva Janez Stanovnik je nato poudaril, da je v celotnem procesu sprejemanja ustavnih dopolnil veliko simbolike. Slovenci smo se razvili v politični, državotvorni narod in v teh mesecih smo dokazali, da smo sposobni »uveljaviti silo volje in duha, ki je močnejša od sile meča in jekla«. V razpravo so posegli še številni prisotni zamejci. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je iskreno čestital predsedniku Milanu Potrču in skupščini. Za vse Slovence je pomembna suverenost slovenskega naroda, ki je prišla ob tej priložnosti do izraza. Tudi v inte- resu zamejcev so demokratični proces, odprta meja in splošni napredek. Palčič je izrazil upanje, da se bo glede manjšinske zaščite kaj premaknilo tudi v Italiji, vendar so zadnje vesti o predlogu ministra Maccanica negativne, kar zadeva zaščito. Nato je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem inž. Feliks VVieser opozoril na sodelovanje na območju Alpe-Adria in vključevanje manjšinske problematike v evropski prostor. Po mnenju predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca pomenijo popravki slovenske ustave veliko možnost za Slovence v zamejstvu. Spoznanje potrebe ljudstva irf uveljavljanje slovenskega elementa v SFRJ krepi samozavest manjšine, uvajanje pluralizma in izboljšanje pozicije. Novi gospodarski koncept odpira možnosti, da bo manjšina lahko res postala most, to pa je nova in jasna gospodarska perspektiva. Predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič je čestitala in s prisrčnimi besedami izrazila občudovanje ob tem pomembnem slovenskem dogodku. Tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je prav tako poudaril pomembnost pluralizma, ki bo dragocen in ki mora veljati tudi v odnosu do manjšine. Poudarjanje pravic italijanske in madžarske NADALJEVANJE NA 2. STRANI Preplah zaradi računalniškega »črnega petka« ni bil potreben RIM — »Črni petek« na 13. dan v mesecu je v svetu informatike minil brez večjih pretresov, pa čeprav so se mnogi bali, da bo računalniški virus Columbus, povzročil pravi »pokol« podatkov v osebnih računalnikih. »Virus«, ki so ga sprogramirali tako imenovani računalniški teroristi, je povzročil le manjšo škodo v Švici, kjer so ugotovili, da je virus »okužil« le nekaj od 3500 osebnih računalnikov v zvezni administraciji. En primer okužbe so zabeležili tudi v Avstraliji, in sicer v Oueenslandu na severovzhodu države. Vest o tem je sporočil avstralski minister za industrijo in tehnologijo, ki je tudi povedal, da so »okužbo« odkrili med preventivno kontrolo, ki jo je ukazala avstralska vlada. Še največ škode je bilo najbrž v Veliki Britaniji, kjer je virus zbrisal vse podatke, s katerimi je razpolagal britanski nacionalni inštitut za slepe. Drugod »žrtev« ni bilo, strokovnjaki velikih informacijskih sistemov pa to pripisujejo tudi ustreznim zaščitnim programom, ki so jih izdelali, da bi onemogočili »ubijalca podatkov«. Intervju s N. Colonijem 0 dogodkih v Sloveniji 0 mednarodnih odnosih 'n o manjšini Na 3. STRANI Umrl je Cesare Zavattini, oče neorealizma RIM — Včeraj je italijanska kinematografija izgubila enega svojih najuglednejših zastopnikov. V svojem rimskem stanovanju je namreč umrl Cesare Zavattini, ki je kljub visoki starosti (rojen je bil pri Reggiu Emiliji leta 1902) ohranil vse do zadnjega mladostno dušo. Zavattinijev življenjepis je dejansko kronika naj lepših trenutkov italijanskega neorealizma, saj je prav on poskrbel za nepozabne scenarije, kot so Tatovi koles, Sciuscia in Umberto D., pa tudi Lattuadov Plašč, Blasettijev film Prvo obhajilo, De Santisov Rim ob 11.00. Zavattini je bil sin podjetnega peka, ki je zapustil pekarno, da bi odprl menzo. V tem ambi-entu je zrasel mladi Cesare, ki je že kot otrok globoko občutil socialna vprašanja in je bilo zato povsem naravno, da se je kot odrasel zavzemal za reportažno kinematografijo. Že kot novinar (bil je namreč urednik dnevnika Gazzetta del popolo) je teoriziral poročanje o družbenih dogodkih, ki so bili pokazatelj spreminjanja italijanske družbe. To posebnost je ohranil tudi potem ko se je dokončno posvetil filmu. Kot scenarist je pričel kariero leta 1935, ko je z režiserjem Camerinijem izpisal scenarij za film Dal bom milijon. Takrat je še živel v Milanu in je moral počakati še nekaj let, da je lahko zaslovel, vendar v Rimu, s scenarijem Blasettijevega filma Ouattro passi tra le nuvole. Film bi lahko primerjali z drugimi znanimi deli režiserja Capre, za italijanske pojme pa je bil to predhodnik neorealizma, saj je iz njega zevala ljubezen za drobne življenjske prigode povprečenga Italijana. Že v naslednjem letu je Zavattini spoznal Vittoria De Sico in se z njim podal v avanturo »pravega« neorealizma. Po njegovem mnenju je italijanska kinematografija morala producirati take filmi, ki bi bili »človeku koristni« in v tem duhu je tudi pisal sinopsise in scenarije. Ljudem in italijanski kinematografiji je Zavattini pustil, poleg vsega kar bo ostalo zapisano na filmskem traku (pri 80 letih je debitiral tudi kot režiser s filmom La veritaaaa), tudi bogato zbirko knjižnih zapisov, recenzij, kritik in strokovnih člankov. Dediščina osebe, ki je vse do zadnjega skušala pomagati mlajšim po letih, a ne po duhu, da so se prerinili do Cinecitta. Včeraj zjutraj je pripeljal iz Slovenije v Srbijo Vlak bratstva in enotnosti v tradiciji prijateljstva BEOGRAD — Točno ob 8.38 je na železniško postajo Topčider pri Beogradu pripeljal vlak bratstva in enotnosti iz Slovenije. Okrašen je bil z nageljni in napisi »Živela bratska skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti«. Agencija Tanjug poroča, da je bilo videti nasmejane obraze Slovencev in Slovenk, starejših in mlajših, prišleci so se prisrčno pozdravljali z domačini. Časnikarji pa poročajo o dvojnem pozdravu. Zadržanem, hladno protokolarnem, ki so ga priredile oblasti in ki je prišel do izraza v besedilu uradnih pozdravov, z množico povsod prisotnih miličnikov in ne nazadnje z uradno pripeljanimi šolarji, ki so mahali z zastavicami. Povsem drugačno pa je bilo prijateljsko, prisrčno in človeško toplo gostoljubje domačinov, ne toliko v Beogradu, temveč povsod, kjer se je vlak ustavil. Začetno za- drego je pretrgal razigrani Jože Smole, ki je takoj potegnil najlepšo Srbkinjo na ples, se hitel poljubljati in se razigrano veseliti, tako da so se mu pridružili še vsi drugi. Na Topčideru je bilo nekaj sto ljudi, ki jih je organizirala Socialistična zveza Beograda in kjer je slovenske goste dokaj polemično pozdravila predsednica srbske SZDL Radmila Andjelkovič. Govorila je o razdobju, ko se ruši vse, kar je jugoslovansko, ko se spodkopava ugled in avtoriteto zveznih ustanov. Srbija je del Evrope, ker v Jugoslaviji ni republike, ki bi bila bližje ali dlje od Evrope. Seveda ji Smole ni ostal dolžan, prečital je one dele listine 1989, ki se nanašajo na slovensko suverenost in na dejstvo, da se na tak način resnično krepi jugoslovansko državnost, seveda kot državo svobodno združenih narodov. (B. S.) Obisk predsednika jugoslovanske vlade v ZDA Človekove pravice v Jugoslaviji v središču Markovičevih pogovorov WASHINGTON Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič se je s skupino ameriških kongresnikov, članov zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma, pogovarjal predvsem o človekovih pravicah v Jugoslaviji. Kongresniki, med katerimi so tudi nekateri pokrovitelji prejšnjih protijugoslovanskih resolucij in dopolnil, so še posebej vztrajali pri primeru Dobroslava Parage, češ da bi mu jugoslovanska vlada morala dovoliti vrnitev v domovino in prenehati »z mučenjem njega in njegove družine«. Markovič je dejal, da Jugoslavija ne preganja ali muči Paraga, »sodili pa smo mu zaradi pripadništva teroristični organizaciji«. Paraga ima potni list in lahko gre kamor hoče. Tudi sam se zavzema za pravno državo, primer Paraga pa je stvar pravosodja in sodišč, kar pomeni, da on sam ne more dajati zagotovil. Na vprašanje o položaju pokrajin Vojvodine in Kosova, ki naj bi »izgubile nekatere elemente avtonomije«, je Markovič odločno odgovoril, da to ni res in da so ustavne spremembe v Srbiji republiki le omogočile enak položaj, kot ga imajo ostale federalne enote. Kongresnik Tom Lantos, eden najbolj dejavnih v protijugoslovanskih nastopih v predstavniškem domu, je pripovedoval o svojem obisku v Jugoslaviji in o domnevnem kršenju svoboščin Albancev. Markovič je odgovoril, da sicer razume njegovo skrb, da pa ni bil zaskrbljen tedaj, ko so na Kosovu ogrožali človekove pravice pripadnikov drugih narodov, predvsem Srbov. Sestanek, ki sta ga organizirala predsednik odbora Da°" te Fascol in podpredsednik podkomiteja za Evropo in Bhz' nji vzhod Lee Hamilton pa ni bil le prizorišče nasprotovanj' saj so se mnogi kongresniki o Jugoslaviji pozitivno izreki1' med njimi tudi James Oberstar, ki je slovenskega porekla' Predsednik Markovič se je včeraj pogovarjal tudi s še-fom Bele hiše Georgeom Bushem. Pogovor je trajal 45 ®*' nut, po njem pa so novinarji ustavili predsednika Markovl' ča na trati pred Belo hišo in mu postavili vrsto vprašanj, k so se nanašala na njegove pogovore z Bushem kot tudi c3 stanje v Jugoslaviji. Kar zadeva pogovore z Bushem je Ma*" kovič dejal, da so potekali v zelo prisrčnem vzdušju. »Izme' njali smo mnenja o sodobnih gibanjih v svetu, ki ima)0 izjemno dramatičen ton v tem času, hkrati pa je bil gov° tudi o naših medsebojnih odnosih, za katere smo menili, 0 je čas, da dobijo popolnoma novo kvaliteto.« O kaki fina0' čni pomoči sploh ni bilo govora, je še rekel Ante Markov*0 Markovič je dejal, da je Bush načelno sprejel povabil0, da obišče Jugoslavijo, nakar je predsednik jugoslovansk vlade rekel, da so trenutno v ključnem obdobju izgradnj novega sistema, ki naj bi Jugoslaviji omogočil družbe0 preporod in da ima »s človekom, ki bo s svojimi svobošci' nami v središču celotnega sistema, vse možnosti, da posta ne ena najbolj prosperitetnih držav na svetu> Markovič je včeraj sprejel tudi nekatere predstavnik jugoslovanske skupnosti v ZDA. (dd) PSI ima novo vodstvo Pristop UDS v stranko RIM — Z izvolitvijo 61-članskega vodstva stranke ter z uradno priključitvijo UDS (Unione democratica socialista, to je skupina socialdemokratskih protestnikov, ki so se dejansko že pridružili Craxiju) se je včeraj zaključilo dvodnevno zasedanje vsedržavne skupščine PSI. V novo vodstvo so bili v glavnem potrjeni vsi vidni predstavniki stranke. V njem ni več tistih, ki imajo vladne zadolžitve, kot na primer vladni podpredsednik Martelli, ki pa se bo v tem svojstvu lahko prav tako udeleževal sej vodstva. Nova imena v vodstvu so VVanda Burnacci, Paolo Chiappini, Angelo Cresco, Mauro del Bue, Giuseppe Gare-sio, Anselmo Guarraci, Daniela Mazzucca, Antonio Mundo, Franca Prest, Mario Raffelli, Franco Rais, Raffelle Roti, Mauro Sanguinetti, Giulio Santarelli, Carla Spagnuolo, Gio-vanni Sugliutrone, Carlo Tognoli in Valeria Sagolin. V novem vodstvu je tudi šest predstavnikov UDS, med katerimi je tudi Pietro Longo. Potrjen je bil tudi videmski predstavnik Gabrielle Renzulli. V včerajšnjem delu razprave je med drugimi posegel Giuliano Amato, ki je obravnaval predvsem problematiko bližnjih rimskih volitev ter pri tem zavrnil republikanski predlog o vladi velike koalicije. O volitvah je seveda govoril tudi kandidat za župansko mesto in trenutno minister za turizem Carraro. Predstavnik strankine levice Ruffolo je presenetil z ognjevitim pozivom k enotnosti stranke. Debato, ki jo je nepričakovano razgibal Menchinelli, očitajoč vodstvu, da dosledno krši statut, začenši z javnim glasovanjem vodstva, je zaključil vladni podpredsednik Martelli, ki je govoril pretežno o korenitih in pomembnih spremembah v vzhodnoevropskih socialističnih državah ter polemiziral s KPI, ki vztraja v dvoumnostih in protislovjih. Na kratko je včeraj spregovoril tudi Craxi, ki se je predvsem zahvalil socialdemokratski komponenti, ki je pristopila v njegovo stranko. Vzhodnonemške oblasti bodo izpustile vse demonstrante Čeprav se širijo glasovi, da bo Erich Honecker kmalu odstopil, je ta včeraj na srečanju strank, ki sodelujejo skupaj s komunisti v nacionalni fronti, napovedal nekaj pomembnih novosti, ki naj bi prispevale svoj delež k dialogu v NDR. Ta se nadaljuje po vsej državi, včeraj pa so vzhodnonemške oblasti sporočile, da bodo izpustili vse, ki so jih zaprli po nedavnih miroljubnih demonstracijah ob 40. obletnici ustanovitve NDR. Da se nekaj spreminja, priča tudi podatek, da oblasti z ničemer ne ovirajo protestnega bedenja mladih v evangeličanski cerkvi Gethsemane v Vzhodnem Berlinu (Telefoto AP) | • Polemike o Ustiti NADALJEVANJE S 1. STRANI včeraj razkril general Pisano, je poud^ Amato, kot pa leta in leta molka. Kl]u temu pa se zgražam ob dejstvu, da prih ja šele danes na dan to, kar se je vede že pred devetimi leti«. ; Liberalec Patuelli je celo zahteval, ;ana, da ne bo nikakršnega dvorna tem, kar je dejansko izjavil. Republik3 :e pa v bistvu zanima le to, da bi stvari razjasnile do takšne mere, da nogoče izreči dokončno politično sod d tej neverjetni aferi. -u. Popolnoma drugačne reakcije na u iltierijeve izjave prihajajo iz vrst op0®. :ije, kjer sta na primer komunistična * misarja Macis in Bellocchio napoved3' ia bosta formalno zahtevala, da bi 01 odslej naprej vse seje in avdicije par* mentarne preiskovalne komisije jav°.i' Macis je tudi še enkrat odločno poudai • da je zasliševanje generala Pisana P* neslo nekaj bistvenih novosti v preis* vo o Ustici. Z večjo natančnostjo se J namreč izkazalo, da sta radarska centra . Maršali in Licoli delovala tudi po 21-in sta zatorej imela vpogled nad vse ^ kar se je dogajalo na nebu Ustice. M3 j je še dodal, da bo sedaj lažje ugot° odgovornosti posameznih vojaških IL veljstev, ki so se zvrstila v teh Istih-tem pa ne gre pozabiti na odgovoru0 političnih predstavnikov. Ostra sta 0 -e tudi radikalni predstavnik Teodori. & L dejal, da vztrajati pri tajnosti PrelSl\r0-pomeni podpirati lažnivce, ter demoP ^ letarec Nicotra, ki meni, da bi v slehe civilni državi proglasili takšno zad02® > kakršno ga kažejo italijanske vojaške • Potrč poudaril NADALJEVANJE S 1. STRANI manjšine pa koristi tudi Slovencem v Italiji, kot tudi dejstvo, da sta se uvrstila Slovenija in njen demokratični napor na prve strani osrednjega italijanskega tiska. Prav zato pomeni ustava utrjevanje in nadaljnji korak v smeri krepitve skupnega slovenskega prostora. Jože Cej ie za PSI opozoril na večplastnost celotne problematike in nujnost doseganja skupne akcije, saj je udeležba na včerajšnjem zasedanju dokazala izjemno pomembnost takega razgovora. Govoril pa je še o jugoslovanski komponenti podpore slovenski manjšini. Ivan Bratina je v imenu KPI obravnaval predvsem pomen slovenske državnosti in njeno pot svobodnega združevanja. Še zlasti pa se je zadržal pri nekaterih problemih vključevanja v Evropo. Zadnji je spregovoril predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ki je povedal, da morata vlada in skupščina izoblikovati in odobriti vrsto izvršilnih norm. Na zasedanju so bili navzoči naslednji predstavniki slovenskih organizacij in strank iz treh držav: Italija: Ivo Jevnikar - deželni tajnik Slovenske skupnosti, Marjan Trpin - Slovenska skupnost, Filibert Benedetič - PSI, arh. Jože Cej - PSI, Klavdij Palčič - predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, dr. Mirko Primožič - predsednik Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, Marija Ferletič - Svet slovenskih organizacij, Sergej Pahor - Svet slovenskih organizacij, dr. Miloš Budin - KPI, Ivan Bratina - KPI. Avstrija: dr. Matevž Grilc - predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Pavel Apovnik, Silvo Kumer in Janko Kulmež - Narodni svet koroških Slovencev, ing. Feliks VVieser - predsednik Zveze slovenskih organizacij, Franc Kukoviča, Janez Wutte-Luc in Milena Greblacher - Zveza slovenskih organizacij. Madžarska: Jožef Hirnok -Kulturni dom Monošter, Jožef Nemeth - svetovalec za slovenski jezik v šoli Gor. Senik. Predsednik Stanovnik o trenutnem političnem družbenem in gospodarskem položaju v Jugoslaviji BONN — Bonski Die Welt objavlja povzetke daljšega pogovora, ki ga je imel sodelavec časnika Carl Gustav Strohm s predsednikom predsedstva SR Slovenije Janezom Stanovnikom. Časnik ga predstavlja kot človeka, ki ni privrženec separatizma, ter kot človeka, ki meni, da se Slovenija ne bi smela izmikati Jugoslaviji, marveč bi se morala lotiti boja za demokratizacijo v vsej državi. »Prepričan sem,« je dejal Stanovnik, »da naše poslanstvo ni nacionalizem, marveč demokracija.« Socializem je predsednik predsedstva predstavil kot družbo, ki jo opredeljujejo humanistične vrednote, ter pri tem menil, da v Sloveniji komunisti nočejo biti več boljševiki, marveč hočejo biti demokrati.« Zanj se v zvezi s pluralistično demokracijo ne postavljajo nobeni dvomi več, kajti sistem tržnega gospodarstva je tesno zvezan s političnim sistemom demokracije. V tem vidi Janez Stanovnik tudi bistvene vzroke za spopad Slovenije s Srbijo in osrednjo oblastjo v Beogradu. Ravnanje Srbije naj bi opredeljevale predvsem gospodarske razmere: medtem ko ima Slovenija kljub vsem napakam relativno močnejšo gospodarsko bazo in so izgube njenega gospodarstva trikrat manjše od izgub srbskih deficitarnih obratov, je Srbija pod hudim bremenom minulih napak, uvajanje tržnega gospodarstva pa se sooča s hudimi ovirami in odpori. Naj se srbski politični voditelji deklamatorično še tako zavzemajo za tržno gospodarstvo, pa se, ko gre za praktične ukrepe, nenehno vprašujejo, kaj naj počnejo z deset-tisoči in stotisoči delavcev, ki jih je treba poslati domov. Mimo tega pa naj bi bilo srbsko pojmovanje člove- kovih pravic povsem drugačno kot slovensko. Na vprašanje, kako je prišlo do hudega razhajanja med Srbijo in Slovenijo, odgovarja Stanovnik predvsem tako, da se sklicuje na kosovsko problematiko. Upor Albancev na Kosovu je Srbe pretresel do kosti. Na tej podlagi pa je bila v Srbiji spočeta iracionalnost, ki je Slovenci nočejo razumeti. Krivi naj bi bili tudi Albanci, ki so se kot »mlad narod« vedli s Srbi arogantno. Po drugi plati pa so bile ustavne spremembe na Kosovu uveljavljene v razmerah izrednega stanja in vojnih razmerah, kar bi le s težavo predstavili za normalno in plebiscitarno izražanje ljudske volje. Kar zadeva možnosti za rešitev tega konflikta, je slovenski predsednik mnenja, da Al- banci s Kosova nikoli ne bodo postali Srbi, lahko pa so Jugoslovani, zato bi morali problematiko Kosova reševati v okvirih Jugoslavije in ne v okvirih Srbije, vsekakor pa ne z represijo. Navzkrižja med Srbijo in Slovenijo naj bi se po mnenju Stanovnika vse bolj osredotočala okoli vprašanja človekovih pravic in demokracije. Slovenci so zaskrbljeni, ker se v Srbiji kljub lepim besedam vse bolj uveljavlja protidemokratična praksa. Spremembe slovenske ustave so bile sprejete pod strahovitim političnim in psihološkim pritiskom iz Srbije in Beograda. Slovenci so ta pritisk vzdržali, Stanovnik pa izreka mnenje, da je bilo to v psihološkem smislu prav tako pomembno kot druga svetovna vojna, v kateri je Slovenec dokazal, da je tudi nci S° vojščak in ne samo hlapec. Sloven ^ pokazali moralno moč in celo ^,0j-tvegajo soočanje s posredovanje*” goske proti Sloveniji. Stanovnik je Pv0iji vor, kot piše časnik, končal s P02^*1' Evropi: sklepne listine helsinške t. ference so določile, da človekovega vice niso nikakršna notranja 23 gi, posamične države. »Zato Pr*h., veK°' da zahodnoevropske države °vraiiil® vih pravic ne bodo dosledno D k « samo v svojih deželah, marveč rji« moji... Če se bo v Jugoslaviji z9 ejtf' nekaj, kar bi bilo navzkriž s Cio . ji vimi pravicami, gre po moji evropsko zadevo. In če bi bil ka^. ^-8' li narod v............... " "A ljavljanju je to tudi evropski problem.« v Jugoslaviji oviran P0* v u svojih narodnostnih P TEČAJ1 jvemščiae WALL STREET INSTITUTE OF LANGUAGES 50 SEDEŽEV V EVROPI GORICA : Ul. De Gasperi 40 — Tel. TRŽIČ : Ul. Mazzini 34 — Tel. TRST: Ul. Udine 15 —Tel. Ul. Flavia 60/1 — Tel. 0481/ 3362" °481/79^33 040/414on3 040/825203 - RIM — Zgodovinski dogodki v Stotniji so globoko odjeknili tudi v ita-'janski javnosti. Kaj pravzaprav o tem, kakor tudi o drugih problemih, ki t de vaj o odnose med Italijo in Jugos-lavijo in ne nazadnje o problemih, ki zadevajo manjšinsko problematiko, ženijo v Italiji? Tokrat nam je svoje Poglede obrazložil tržaški poslanec Sergio Coloni. Začnimo s Slovenijo, ki je zaradi Ostavno-politične novosti v središču Pozornosti italijanske javnosti, ko 9re za Jugoslavijo. Kaj vi, kot tržaški demokristjan in poslanec italijan-skega parlamenta menite o teh pomembnih dogodkih? COLONI: »Gledano s splošnega sta-Psča, nosijo politične razprave v Jugoslaviji letnico 1989, kar je drugače fot 20 ali 40 let nazaj, ko je bil jugoslovanski politični položaj bistveno ftogačen od drugih balkanskih in vzhodnoevropskih držav. Tudi sedanje a°godke v Jugoslaviji opazujem loče-ho od tega, kar se dogaja v Sovjetski zvezi, Poljski in na Madžarskem, toda s° le vidik svetovne evolucije. Mi smo 6 vedno držali pravila o nevmešava-hju v notranje zadeve sosednjih držav, °da opozoril bi na še eno lastnost naše zunanje politike, recimo ob hel-ftoški konferenci, ko se je Italija zajemala za demokratizacijo in širjenje meja spoštovanja človekovih pravic, fdede Jugoslavije smo želeli, da bi stala neodvisna in avtonomna, in s ako zunanjo politiko, kakršna je zdaj. . velikim zanimanjem pa sledimo 6ltlu, kar se dogaja v Ljubljani in .Parno, da ne bodo nastale razpoke, ki 1 Prinesle velike probleme vsej Jugoslaviji in Sloveniji še posebej. Po •jfPgi strani pa smo zadovoljni, da se ,e haša sosednja republika čvrsto od-hfila za pot v gospodarskih razvojnih ^banjih in vemo, da je to dejstvo mo-y° sprožiti tudi politične posledice. , Pajrno, da bodo soočenja miroljubna h konstruktivna.« Eden od italijanskih časopisov je jjapisal tole: "Zato je tudi v interesu ahoda, da Jugoslavija ostane enot-samo, če postane bolj demokrata?" Se strinjate? j COLONI: »Strinjam se. Bito bi zunaj jugoslovanske tradicije, tudi zunaj us-zr,Vn®ga okvira iz leta 1974, prav tako tivai te faze nove jugoslovanske poli-lahv te b1 menili, da bi Jugoslavijo Pko obvladovala katerakoli posa-,, ®zna republika. Želimo si, da bi Ju-1 $Iavija ostala enotna, taka pa ne °re biti, če ne pretehta svojih poseb-t in če ne upošteva vseh svojih rit'Lenosti' Nai m* bo dovoljeno govo-z ‘ kot človek, ki se ukvarja predvsem ij^onomijo: zavedamo se težav, ki jih ska Jugoslavija na poti do gospodar-ttp, ozdmvitve. Težava je v tem, da je tn0?a hkrati širiti pluralizem in deviacijo in spoštovati načela učinko-j4(°sti v finančnem saniranju položa- v v ^aJ pomeni formula "post-Osimo" ‘atijansko-jugoslovanskih odno- Intervju s tržaškim parlamentarcem KD Glasna razmišljanja poslanca Colonija Dogodki v Sloveniji in Jugoslaviji Odnosi med obmejnima državama Kultura sožitja in vprašanje zaščite sih, o kateri je bilo slišati na srečanju v Umagu? COLONI: »Ne gre za novo italijansko politiko, naš novi zunanji minister De Michelis je človek z bogatim izražanjem, pa je govoril o "post-Osimu", vendar ne v smislu, da ga je treba pozabiti. Res pa je, da so minila leta in sporazum je treba aktualizirati, pogledati tako na vladni kot na parlamentarni ravni, kaj je bito doseženo in kaj bi bito treba storiti. V tem smislu torej "post-Osimo". Gre za izvajanje dogovorjene politike, ki zdaj, ob novih obzorjih, potrebuje nov prostor. Navsezadnje se 11. novembra sestanejo v Budimpešti zunanji ministri štirih držav (Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Italije) in ob tem se spomnimo prvih korakov, ki smo jih s skupnostjo Alpe-Jadran delali v Budimpešti! To bo sodelovanje držav z različnimi možnostmi in različnimi položaji. Jugo-itali-janska politika tukaj razvija tradicionalno linijo o sodelovanju v Srednji Evropi, ki je bila navzoča že v času pred Mussolinijem, ali celo tja do leta 1924-25. Nova "vizija" pa je vsekakor širjenje stikov čez ves Balkan? COLONI: »Zeto zanimivo se mi je zdelo, kar je premier Markovič rekel v Umagu, namreč naši dve državi imata najdaljšo mejo. Mislil je na Jadransko morje in to je vez, ki jo je treba izkoristiti. Jugoslovansko-italijanski odnosi so bili doslej precej osredotočeni na severozahodu Jugoslavije in mislim, da je razširitev obzorja pozitiven dejavnik. To velja tudi za našo stran; morda se bo Trstu in Furlaniji-Julijski krajini tožilo za starimi časi, ko sta bila edina mostova, v dobrem in slabem, ko je šlo za vzpostavitev dialoga ali pa za konfrontacijo. Za nas je vsejugoslovanska opcija pozitivna.« Italijanski zunanji minister je nedavno v New Yorku govoril o potrebi dinamične zunanje politike. "Sprejeti moramo tveganja in z njimi živeti, kajti danes je v mednarodni zunanji politiki najbolj nevarno čakanje". COLONI: »Da, tisti, ki v Evropi nič ne ukrenejo, tvegajo največ. Ne gre le za Italijo, velja tudi za vse druge zahodne države. Če bodo samo opazovale, kaj se dogaja na Vzhodu, bodo tveganja povečale.« Je utrjevanje stikov z Jugoslavijo tako tveganje? COLONI: »Ne.« Ob podpisu Memoranduma o kooperaciji za razvoj je italijanski minister za zunanjo trgovino Ruggiero dejal, da italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki nimajo več opravičila za zamude pri uresničevanju skupnih pobud. Kaj se je v poldrugem letu od podpisa sporazuma spremenilo? COLONI: »Biti moram odkrit: sporazum Goria-Mikulič se uresničuje prepočasi. Radi bi videli, da bi Jugoslavija hitreje izpolnjevala svoje obveznosti. Sicer pa imamo tudi mi svoje probleme. Kljub temu je bito v tem poldrugem letu nekaj novosti, kot na primer podpis pogodbe o gospodarskem sodelovanju med podjetjem BIC iz Italije in podjetjem italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. To priča, da je v italijanskih gospodarskih krogih precej zaupanja, sedaj bi bito treba le vključiti višjo prestavo.« Kako pa je z zakonom o "mejnem sodelovanju", ki naj bi dal Deželi Furlaniji-Julijski krajini dejansko vlogo mostu med Vzhodom in Zahodom? Ta zakon je zaenkrat obtičal v parlamentu. Zakaj? COLONI: »Prej sem govoril o zamudah na jugoslovanski strani, a priznati moram, da se tudi pri nas marsikaj zatika. V Italiji potrebujemo korenito institucionalno reformo, kajti dvozbor-nični sistem povzroča zamude in upočasnjevanja. Zakon o mejnem sodelovanju je klasičen ukrep, ki ga podpirajo vsi, a se kljub temu zatakne, ker na svoji dolgi parlamentarni poti naleti na kakšnega "izpopolnjevalca". V poslanski zbornici smo zakonski osnutek odobrili že pred poldrugim letom, nato pa so "prijatelji" iz Veneta in kolegi socialisti želeli zakon "izpopolni- ti", pa se je vse ustavilo. Posledica bo tudi ta, da bo na razpolago manj finančnih sredstev. Toda na tej poti bo treba vztrajati. V preteklosti se je dogajalo, da je bila edina oblika sodelovanja med Deželo F-JK in Jugoslavijo gospodarska kooperacija. Danes se stvari spreminjajo. Znanost in tehnologija se na primer razvijata in v ta sektor bo treba vložiti več sredstev in naporov. Pri nas, zlasti v Trstu, pa bodo morali nekateri razumeti, da gre svet naprej in da so danes razdalje denimo med Zagrebom in Milanom ali med Ljubljano in Turinom veliko krajše kot v preteklosti.« V odnosih med Italijo In Jugoslavijo je še nekaj vozlov, ki jih bo treba odpraviti. Eden od teh so narodne manjšine. Na srečanju Markovič-Andreotti se je o tem veliko govorilo. Žal pa moramo vedno znova ugotavljati, da je med besedami in dejanji še velik razkorak. COLONI: »Problem manjšin po mojem mnenju ni bila osrednja tema srečanja v Umagu. Tudi zato, ker položaj na tem področju ni ravno zaskrbljujoč. Res je, da mora Italija izdelati zaščitni zakon za Slovence. O tem ni dvomov. Toda problem ni samo zakonodajnega značaja. Italijanska manjšina v Jugoslaviji ima na primer zanimivo zakonsko ureditev, kar pa še ni dovolj za zajezitev asimilacije. Manjka ji namreč ustrezen vodilni kader. Slovenska manjšina v Italiji pa ima boljše pogoje. Morda ima manj zakonov, a ima dober vodilni kader.« To še ne more biti razlog za zavlačevanja... COLONI: »Mi nočemo na noben način podpirati asimilacije, zanikati Slovencem pravice. Italija hoče izdelati zaščitni zakon na osnovi svoje ustavne ureditve. De Mitova vlada je že pripravila osnutek zakona. Izdelal ga je minister Maccanico. Andreotti je potrdil pripravljenost in vlada ga bo torej prej ali slej (raje prej kot slej) odobrila.« Slovenska manjšina je zelo negativno ocenila Maccanicov osnutek. Zakaj je tako restriktiven? COLONI: »Za slovensko manjšino je zakonski osnutek restriktiven, za nekatere druge ambiente v Trstu in v deželi pa je pretirano odprt, naklonjen in nevaren za italijansko istovetnost Trsta. S tem nočem postavljati enih proti drugim, dejstvo pa je, da bo moral zakonski osnutek na koncu imeti konsenz večine, sicer ne bo mogel biti izglasovan v parlamentu. Osebno bi raje videl, da bi bil položaj bolj uravnovešen. Zaenkrat pa je bistveno začeti.« Spričo številnih izjav De Mite, Andreottija in drugih državnih predstavnikov, da je bodočnost v multi-kulturalizmu in v valorizaciji jezikovnih, rasnih in kulturnih specifik in spričo pomembnega papeževega poziva katoličanom, naj spoštujejo in zaščitijo manjšine, bi človek pričakoval v Italiji večji konsenz tudi do Slovencev. COLONI: »Kot politiki smo dolžni upoštevati vsa dejstva, tista, ki govorijo v korist in tista, ki govorijo proti manjšini. Splošna linija bi morala biti linija razumevanja, medsebojnega spoštovanja in kulturnega oplajevanja. Upoštevati bi bito treba, da tisti, ki pozna in govori tri jezike velja več od tistega, ki pozna samo dva. Poznavanje kulture sosednjega naroda je za človeka obogatitev in ne osiromašenje itd. Toda hkrati je treba računati tudi z odporom določenih krogov, pa tudi z nekaterimi dejstvi. Reševanje manjšinskega vprašanja je včasih privedlo do korakov nazaj, kot recimo v primeru Bočna. Tega pa ne govorim zato, ker bi hotel, da se ne bi nič premaknilo. Nasprotno. Treba je naprej, a "cum grano salis".« In vendar se mi zdi, da se v Trstu še vedno odločno premalo stori za utrjevanje "kulture sožitja". V političnih krogih (tudi v vašem) je premalo poguma in odločnosti. COLONI: »Večkrat zatrjujem, da kažejo katoliški krogi, v katere sodim, veliko odprtost in zanimanje za lačne v Afriki in Aziji, manj pa se zanimajo, recimo, za starko iz zgornjega nadstropja, ki živi sama in nemara umre in se tega nihče ne zave. Tako je tudi v širši civilni družbi, ki prireja praznike solidarnosti z oddaljenimi ljudstvi, potem pa ugotovimo, da prav to družbo silno moti ljudstvo, s katerim živi v kontaktu. Pot, ki jo bomo morali prehoditi za uveljavitev prave človeške solidarnosti, je še zelo dolga. Tudi mladi rodovi so na žalost še vedno žrtve raznih varljivih gesel in sloganov. Toda, če sedaj pogledamo na politično stvarnost pri nas, vidimo na primer, da se je Lista za Trst vzdržala pri glasovanju dokumenta o Slovencih. Je to pol koraka naprej, ali pol koraka nazaj? Hočem upati, da je pol koraka naprej.« Intervju pripravila MOJCA DRČAR-MURKO in DUŠAN KALC Ustanovitev mešane družbe SLOVENETA nov člen v sodelovanju med državama JLONENETK ^ — Že sicer dobro sodelovanje med Italijo in Sh a*>i V'l° se Je včerai okrepilo še z eno pobudo. V Sl°ta?uBa sede*u občinske uprave, so namreč podpisali ustanovitvi nove mešane družbe, ki nosi ime *Za mešano družbo z omejeno odgovornostjo, ka-t^U^novltelJft so z italijanske strani Arcomes, to je .pSovinska družba vsedržavne konfederacije obrili RtoJ, A) iz Veneta, z jugoslovanske strani pa zavod jJ6'le „ c°no pri Sežani in družba Agea iz Sežane, kfietip auovnega kapitala in upravljanja bo imelo Mn paritetne družbe, saj bo 50 odstotkov no- Ra kapitala vpisal italijanski partner, po 25 od-Vrj .‘tieig slovenska partnerja. Družbo SLOVENETA, ki r m tjjr a®dež v Sežani, bo po dogovoru ustanoviteljev ®ktor Jugoslovan (včeraj je bil imenovan Stojan irektc Preds*lfl0r zavot*a za Prosto c°no Sežana), medtem ah, a SLOVENETA bo nudila storitve v prvi vrsti uu uuuiia siuiiivc v pivi visu Ule *Rfli «lIn Ppdjetjem, ki želijo razvijati industrijsko Kljvii, Sovinsko sodelovanje z jugoslovanskimi par-a ^ naj bi se realiziralo na jugoslovanski strani. Pri , tlj svetovalne storitve pri ustanavljanju novih žkofjA,mešanih družb, pri njihovem upravljanju ter canju olajšav pri finansiranju, ki jih predvide- vajo medvladni italijansko-jugoslovanski sporazumi. Pri tem bo šlo za opredmetenje novih perspektiv odprtih bodisi z novo jugoslovansko zakonodajo, ki je zelo naklonjena ustanavljanju mešanih podjetij, bodisi s sporazumom Mikulič-Goria in Lončar-De Michelis. Z ustanovitvijo družbe SLOVENETA bo možno povezati posamezne projekte s področja male industrije in integriran načrt, ki bo omogočal najugodnejše pogoje sodelovanja za partnerje iz obeh držav. Predvidene so namestitve znotraj carinske cone Sežana zaradi ugodnosti, ki so predvidene po jugoslovanski zakonodaji. Prva tranša projektov zajema okrog deset podjetij, ki preko družbe Arcomes iščejo jugoslovanske partnerje za sodelovanje. Za nekaj projektov se že pripravlja sporazum za pridobitev zemljišča za izgradnjo proizvodnih objektov, v katerih bi obratovala mešana podjetja. Družba SLOVENETA bo seveda prav tako spodbujala pobude, ki bodo sprožene s strani jugoslovanskih subjektov in bodo imele za cilj gospodarsko sodelovanje z Italijo. Na včerajšnjem slavnostnem podpisu pogodbe o ustanovitvi nove družbe, katerega so se poleg neposredno zainteresiranih ustanoviteljev udeležili številni družbe-no-politični predstavniki iz Veneta in SR Slovenije, z odbornikom za mednarodno sodelovanje Dežele Venelo Mauriziom Creusom in namestnikom predsedsednice republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Janezom Krevsom na čelu, je bila ponovno potrjena veljavnost tovrstnega sodelovanja med obmejnimi deželami in posredno med obema državama. Predsednik izvršnega sveta SO Sežana Bogdan Fon je še posebej poudaril, da preko Sežane potuje vsako leto okrog štiri milijone ton raznega blaga (kot je na primer obseg prometa ene srednjih luk), kar zahteva določene usluge in določeno organizacijo, da to blago potuje preko meje brez zastojev. In prav s tem namenom je bila ustanovljena nova mešana družba. S svoje strani pa je deželni odbornik Veneta Mauri-zio Creuso pri tem dodal, kako gospodarstvo iz Veneta sloni na malih in srednjih podjetjih in da je tesno povezano z mednarodnim gospodarstvom. Dogodki zadnjih let in mesecev pa dajejo novo stimulacijo vlogam obmejnih dežel, ki na ta način zadobivajo osrednjo vlogo za čim bolj odprto mejo in za splošni razvoj v Evropi. Že druga filialka na Videmskem Goriška hranilnica odprla podružnico v Manzanu GORICA — Goriška hranilnica — Cassa di risparmio je včeraj v Manzanu odprla svojo drugo fililal-ko v videmski pokrajini. Ze nekaj let uspešno posluje podružnica v Reani del Roiale, kraju severno od Vidma, kjer je veliko majhnih industrijskih obratov in precej večjih trgovin. Z novo podružnico Goriška hranilnica gre v prav tako bogat industrijski kraj, kjer uspevajo še zlasti tovarne stolic. Tu je že več dugih bank, zaradi tega bo imela nova podružnica precej zahtevno delo. Manzano je osrčje bogatega predela v katerem v desetih občinah biva 36.000 prebivalcev. Goriška hranilnica s tem širi svoje obzorje. V Trstu so lani odprli podružnico njihovega inštituta za dajanje dolgoročnih stanovanjskih kreditov, v prihodnjem letu bodo tam odprli bančno podružnico. Zanima jih tudi odprtje dveh podružnic v pordenonski pokrajini. Tudi za to bodo poskrbeli v prihodnjem letu. Glavni ravnatelj Hranilnice dr. Franco Podda je novinarjem povedal, da za sedaj ne mislijo iti preko deželnih meja. Goriška hranilnica sodeluje z drugimi hranilnicami naše dežele in vse Italije. Pred kakim letom je bil govor, da bi se tri hranilnice v Gorici, Trstu in Vidmu-Pordenonu lahko združile. Od takratnih predlogov sedaj ni ostalo ničesar, vsaka hodi svojo pot. Tudi tako, da vse tri odpirajo podružnice v drugih pokrajinah. Odločitev o morebitni združitvi pa mora biti političnega značaja. Svoj čas so hranilnice bile skoro izključno banke javnega značaja. V nekakem monopolnem položaju so bile, saj so opravljale vse posle s krajevnimi javnimi upravami. Sedaj pa so tudi one postale bančna podjetja, morajo konkurirati na denarnem trgu in kot člane sprejama-jo zasebnike. (mw) Priznanja aktivistom OF TRST — Navada in tradicija je že, da Okrožni odbor aktivistov OF za bivše južnopri-morsko okrožje praznuje okrogle jubileje aktivistov OF in to z družabnim srečanjem. Takšno srečanje je svojim sedanjim in takratnim sodelavcem pripravil odbor pretekli četrtek v gostilni Jakomin v Pobegih. V prijetnem in veselem razpoloženju so tako udeleženci proslavili 80-letnico Marije Majnik (Majde), 70-let-nico Franca Čehovina (Rada), Karla Turka (Bogdana), dr. Ivana Matka (Imka), Itala Dellore in 60-letnico Emila Škrlja (Milka). (N. L.) Včerajšnja slovesnost v UL Pascoli Prenovitev doma ITIS napoveduje večjo skrb za oskrbo ostarelih Ob navzočnosti predstavnikov krajevnih in deželnih oblasti so včeraj dopoldne slovesno odprli prenovljeni dom za ostarele tržaškega zavoda ITIS v Ul. Pascoli. Novi del obnovljenega doma je blagoslovil tržaški škof Bello-mi, kratka nagovora pa sta ob tej priložnosti imela tržaški župan Richetti in komisar omenjenega zavoda dr. Gi-orgio Satti. Oba govornika sta želela poudariti pomen obnove omenjenega zavoda, ki se z novimi strukturami in službami vse bolj vključuje v tržaško stvarnost in tako bliža tudi življenje uporabnikov omenjenega doma našemu vsakdanu, sta dejala. Zadali smo si nalogo, sta govornika še poudarila, da v prvi fazi obnovitvenih del, ki smo jo poimenovali Projekt 90, prenovimo tretje nadstropje velikega poslopja v Ul. Pascoli tako, da bo lahko okrog 50 starejših oseb dobilo lepe, funkcionalne objekte, v katerih se bodo dobro počutili, v katerih bodo lahko, ob budnem nadzorstvu strokovno usposobljenega osebja in zdravstvene službe, mirno nadaljevali svoje življenje ob občutku, da so še vedno sestavni del vsega prebivalstva. Po simboličnem rezu trakov pred vhodom v novi stanovanjski del poslopja in v lepo dvorano, ki bo služila gostom za razne prireditve, predavanja in družabne večere, so si gostje lahko ogledali novi del poslopja, v katerem so sobe, z vsemi pritiklinami, prebarvane v prijetnih svetlih tonih -belem, rdečem, rumenem, kar daje celotnemu ambientu pečat svežine, optimizma, odprtosti. Govornika sta se zahvalila vsem, ki so s svojim delom prispevali k uresničitvi tega prvega dela obnovitvenih del, pohvalila načrtovalce, ki so skušali urediti obnovljeni del doma čim bolj funkcionalno in ki nameravajo tudi vsa naslednja dela usmeriti k uresničitvi glavnega namena: dobrega počutju ostarelih oseb, ki se ne smejo čutiti osamljene in odvečne. Škof Bellomi je ob tem dodal še svoje zapažanje. Pred uradno otvorit- vijo si je namreč ogledal druge domske prostore in naletel pri tem na starejšega moža, ki je stal sam pred veliko tablo s kredo v roki. Na tablo pa je zapisal »Bojim se bodočnosti«. Ne vem, je dejal škof, če je bila to njegova izpoved, začetna misel neke pesmi, ali samo izraz njegovega notranjega razpoloženja. Želel pa bi, je dejal, da bi ta dom le odpiral ostarelim bodočnost, manj mračno, manj samotno, kot je bila morda doslej. Po zakuski, ki je sledila odprtju obnovljenega dela poslopja, smo se na tajništvu pozanimali tudi za nekaj podatkov o naslednjih obnovitvenih delih na tem poslopju, ki je bil nekdaj poznan kot dom ubogih in dom sirot. Z obnovitvenimi deli so začeli že lansko pomlad. Za do sedaj opravljena dela, ki so v rokah podjetja SVEI, so porabili štiri milijarde lir. S to vsoto so povsem obnovili tretje nadstropje, popravili pa so tudi preostali del poslopja in predvsem preuredili spalnice, kopalnice in stranišča tako, da jih lahko uporabljajo tudi invalidne osebe, uredili so dva nova vhoda, ki vodita v poslopje, še vedno iz Ul. Pascoli, ki pa gledata na Ul. Conti. Ne gre samo za obnovo poslopja, je v svojem nagovoru poudaril komisar zavoda ITIS dr. Satti, temveč za pravilnejši pristop k reševanju problemov, ki zadevajo ostarele osebe in ki j ih j e v našem mestu zelo veliko. Že v kratkem bodo začeli z drugo fazo obnovitvenih del, ki bodo zajela tisti del poslopja, ki gleda na Ul. Conti. Ko bodo ta dela gotova, bo dom pridobil novih 300 mest v sobah z dvema, ali največ s tremi posteljami. Dela bodo stala predvidoma šest milijard lir, ki jih bosta nakazala Dežela in pa Sklad za Trst. Vsa obnovitvena dela naj bi bila po načrtih zaključena leta 1992, ko naj bi dobilo to poslopje, zgrajeno leta 1862, povsem novo, moderno in predvsem funkcionalno podobo. ^ Na sliki (foto Magajna) prijetno urejeni dnevni prostori prenovljenega sedeža ITIS. Včeraj na Tržaškem razstavišču Predstavili so ljubljanski sejem o naravi in zdravju Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 18. do 22. t. m. potekal 21. sejem Narava-zdravje. Sejem so včerej predstavili tudi v Trstu in sicer na tiskovni konferenci, ki je bila v kongresni dvorani Tržaškega razstavišča. Prireditev so predstavili komercialni direktor sejma Borut Jerše, organizator za stike z javnostjo Nives Fortunat, organizator Ljuba Kofler in še predstavnik zadrug iz SR Srbije. Vse je v imenu Tržaške velesejemske ustanove pozdravil predsednik Gio-vanni Marchio. Ljubljanski sejem Narava-zdravje želi predstaviti obiskovalcem najrazličnejše proizvode, ki so tesno povezani z naravo in njenimi darovi. Ko je sejem nastal, so na njem poudarili predvsem možnosti poklicnega ali pa konjičkarskega "ukvarjanja" z naravo. Propagirali so gojitev okrasnega cvetja, sadja in zelenja. V času, ko se vedno bolj zavedamo, da je narava dobrina, ki jo moramo ohraniti in da je onesnaževanje naš velik sovražnik, se je vsebina sejma seveda spremenila. Organizatorji so naglasili predvsem odnos človeka do narave, do njene zaščite in boj proti onesnaževanju. Vprašanje zdravja je z vsem tem tesno povezano, saj je geslo sejma "Kdor zdravo živi, pridobi" zelo resnično in občuteno. Na sejmu bodo obiskovalcem ponudili vrsto proizvodov, ki govorijo o tesnejši povezavi človeka in narave. Seveda ne bodo manjkala naravna zdravila, zelišča tja do zdrave hrane. Na sejmu bo sodelovalo 150 razstav-ljalcev iz vse Jugoslavije, sejem pa bo tudi velika prodajna tržnica, kjer bodo lahko obiskovalci tudi kupovali. Omenili smo zdravo prehrano in prav zadruge iz Srbije, ki jih je včeraj predstavil Milan Pavlovič, se bodo predstavile z biološko hrano in izdelki. Gre za različne proizvode: od pšenične moke pa do marmelad, ki so jih pridelali in pripravili v povsem "čisti" zemlji in seveda brez kakršnihkoli kemičnih snovi. Biološka hrana je vedno bolj "vabljiva", čeprav so naravni pridelki tudi dražji, kar je razumljiv0. Naraven krompir ne bo nikoli dosege1 veličine buče, kot jo lahko kompir, ki so ga gnojili s kemičnimi snovmi. Zelišča, naravna zdravila, biološka hrana in nenazadnje tudi najrazličnejši pripomočki za zdravo življenje pomenijo danes odgovor splošnemu onesnaževanju, to je osnaževanju okolja in človeka, ki v njem živi. Tržišče nam ponuja vedno več naravnih preparatov in zato so organizatorji sejma Narava-zdravje želeli predstaviti sejem tudi v Trstu. Izrecno so poudaril1’ da si''želijo, da bi postal sejem medna; rodnega značaja in da bi sodelovali tudi proizvajalci iz drugih držav, seveda najprej iz sosednih dežel, ki delujejo v okviru skupnosti Alpe-Jadran Tudi slovenski in jugoslovanski proizvajalci si želijo priti na tuja tržišč®’ kjer je povpraševanje po vsem naravnem in zdravem veliko, a konkurenc® močno izostrena. Ljubljanski sejem bo seveda zanimiv za vse, ki skrbijo za lastno zdravje, posamezniki pa bodo lahko marsikaj kupili. Vsekakor bo to lepa priložnost za vse, ki se zanimajo za naravne preparate, herboristerijo in biološkeP' ridelke. ■ Podtajnik za turizem Luciano bulla se je včeraj srečal s predstavnik1 gledališča Teatro stabile in operne hiše Verdi. Rebulla je med drugi111 obiskal dvorano Rossettija in se seznanil s problemi gledališča Verdi. .. Na tržaškem županstvu pa je 1)1 včeraj zjutraj sestanek, ki so se ga p°' leg podtajnika Rebulle udeležili župan Richetti, deželni odbornik za kul' turo Antonini ter predstavniki omenjenih gledališč. Govor je bil o vpra' šanju tržaških gledaliških dvoran ter 0 finančnem stanju Verdija in Teatr® stabile. Melonarji nasprotujejo temu projektu Metanizacija Sežane že politični problem Upravni odbor podjetja ACEGA je že pred časom odobril sklep o metani-zaciji sežanske občine, ki bi, poleg vsega, prinesla blagajnam tržaškega podjetja tudi dober zaslužek. Sklep ACEGA je že odobril tudi pristojni občinski odbornik D Amore, da stopi v veljavo pa mora nujno skozi rešeto občinskega sveta, ki je zadolžen za njegovo formalno ratifikacijo. Richettijev odbor je ta projekt že vključil na dnevni red občinske seje, njegovo odobritev pa odlašajo iz zasedanja v zasedanje, tako da je problem že pre-rastel v politično afero. Zvedelo se je namreč, da je proti metanizaciji sežanske občine s strani ACEGA nastopila Lista za Trst, ki sicer ni v večinski koaliciji, a jo dosledno (seveda negativno) pogojuje od zunaj. Melonarji pravijo, da bi moralo podjetje ACEGA pred vsakršnim sporazumom s Sežano prej metanizirati celotno območje tržaške občine, medtem ko gre v bistvu za povsem ločeni tehnični vprašanji, tako da je jasno, da se za političnim vetom Liste skrivajo izključno politične utemeljitve. Komunisti so pred kratkim na tiskovni konferenci tajnika Coste in načelnikov skupin na Občini in Pokrajini Pessata in Martoneja ostro ožigosali zadržanje občinske uprave v zvezi s tem vprašanjem, včeraj pa se je oglasil tudi pokrajinski sekretar PSI Perelli s posebno interpelacijo tržaškemu županu Richettiju. Predstavnik PSI ugotavlja, da sta sklep o metanizaciji že odobrila odbornik D Amore in tudi pristojna svetovalska komisija občinskega sveta, podjetje ACEGA pa je glede tega že navezalo potrebne stike s sežansko občinsko upravo. Perelli je zato mnenja, da so težave in zamude glede odobritve tega pomembnega sklepa povsem nerazumljive in neumestne, saj bi po njegovem ta pobuda po eni strani utrdila sodelovanje s sežansko skupnostjo, po drugi pa prinesla zaslužek za ACEGA. Socialisti pozivajo tržaško občinsko upravo, da naveže tudi formalne stike z Občino Sežano, kar naj bi po Perellijevem mnenju potekalo v koordinaciji z deželnim odborništvom za zunanje stike, saj gre konec koncev za projekt, ki ga bodo uresničili izven državnega ozemlja. S. T. Brez delavnic dijaki šol Volta in Stefan Dijaki tehničnih industrijskih zavodov Volta in Stefan ne bodo mogli redno opravljati praktičnih vaj zaradi nerazpoložljivosti delavnic zavoda Volta, v katerih so v teku izredna vzdrževalna dela. O tem vprašanju so razpravljali na srečanju predstavnikov šolskih sindikatov CGIL in CISL, SNALS in Sindikata slovenske šole s predsednikom zavodskega sveta in z ravnateljem šole Volta. Na sestanku so poudarili, da je pokrajinska uprava načrtovala izredna popravila delavnic, ki se jih, kot rečeno, poslužujejo tudi dijaki Stefana, in da bodo torej praktične vaje skozi vse šolsko leto skoraj povsem onemogočene. To bi seveda nikakor ne prispevalo k poklicnemu usposabljanju dijakov, zato so udeleženci sestanka sklenili, da se obrnejo na Pokrajino s pozivom, naj se vzdrževalna dela prenesejo na poletni čas, seveda le v primeru, da bi to ne ogrožalo zdravja študentov in šolnikov. Kljub nasprotovanju spremljevalcev Občina za privatizacijo skrbstva za prizadete Spremljevalci prizadete mladine, ki so v zadnjih dneh skušali opozoriti javnost na svoje slabe delovne razmere in na dejansko nezanimanje javnih uprav za skrbstvo prizadeti mladini, so se v petek sestali s predstavniki Občine in Pokrajine Trst. Na sestanku na Pokrajini, katerega so se udeležili pokrajinski odbornik za skrbstvo Martini, šef oddelka za osebje Verzegnassi, občinski odbornik za skrbstvo Berce, ravnatelj tega oddelka na Občini Marson in splošni tajnik Pokrajine Mascolo, pa so spremljevalci spet prejeli odklonilen odgovor. Kot smo že poročali, spremljevalci zahtevajo, naj jih Občina, ki bo s prihodnjim letom prevzela službo, redno zaposli in odločno nasprotujejo privatizaciji službe. S svojim protestom so doslej dosegli, da bo njihov delovni položaj, katerega je celo državljanov branilec označil za nezakonitega, izboljšan, saj v vsakem primeru ne bodo več delali "na črno", o tem, da bi jih Občina zaposlila, pa upravitelji v bistvu sploh niso hoteli slišati. Odbornik Berce, ki je naklonjen privatizaciji vseh občinskih storitev, je tudi na tem sestanku ponovno iznesel predlog, da bi skrbstvo za prizadete prevzela neka zadruga. Svoj predlog je utemeljil z ugotovitvijo, da bo Občina v proračunu dodelila temu sektorju samo poldrugo milijardo lir, medtem ko bi potrebovala vsaj tri milijarde in pol, ko bi si želela prevzeti vse breme. Vsega tega denarja pa Občina nikakor ne more prejeti, ker je finančni zakon znatno rezal sredstva za krajevne uprave, tako da ne more zaposliti novega osebja. Spremljevalci pa odločno nasprotujejo taki rešitvi, ker bi s privatizacijo postavili problem v čisto ekonomsko luč, po drugi strani pa, ker bi se še sami znašli v še bolj negotovem položaju in z nižjimi dohodki. »Privatizacija bi za Občino bila najmanj boleča rešitev,« menijo, »saj bi si na ta način umila roke in ji ne bi bilo treba postaviti na glavo celoten sistem skrbstva, ki je v vsem pomanjkljiv.« Spremljevalci so se sestali tudi s predstavniki CGIL, CISL in UIL, ki so podprli njihovo zahtevo, da bi služba ostala javna, a so dejali, da je zaposlovanje nemogoče. Zagotovili so jim vsekakor, da bodo storili vse potrebno, da se sproži postopek za zaposlovanje. Ker pa bo terjal precej časa, so predlagali, naj spremljevalci sprejmejo predlog o privatizaciji in naj se združijo v zadrugo (kar sicer ni tako preprosto, ker jim manjka finančna osnova). Spremljevalci, ki so s takimi rešitvami nezadovoljni, bi želeli, da bi vse družbene komponente izrazile svoje mnenje o odnosu uprave do problemov skrbstva. Na Vzhodnem Krasu Dvojezične table razdvajajo večino Vzhodnokraški rajonski svet se sooča s precej hudimi političnimi težavami, ki so močno zmajale koalicijo, ki podpira socialističnega predsednika Turitta. Kamen spora predstavljajo predlogi rajonskega sveta za triletni razvojni načrt tržaške občine, predvsem pa predlog, da bi v ta projekt vključili tudi zahtevo p° dvojezični toponomastiki v vseh vzhodnokraških vaseh. Na seji načelnikov skupin je vključitev tega predloga v splošni paket zahtev krajevnega sosveta predlagal načelnik KPI Wilhelm, predsednik pa j6 poveril demokristjanki Morovi nalogo, naj to stališč6 vključi v dokument, o katerem bo tekla beseda na prihodnji seji rajonskega sveta. V dokumentu, ki 9a je izdelala načelnica KD, pa ni bilo o dvojezični toponomastiki ne duha ne sluha. Komunisti in Slovenska skupnost so zato formaln0 zahtevali, da rajonski svet osvoji zahtevo po dvojezičnih tablah in po poimenovanju ulic tudi po sloven; skih osebnostih, kar se je sredi prejšnjega tedna tudi zgodilo. Demokristjani so do zadnjega vztrajali po odložitvi glasovanja, kar pa se jim ni posrečilo. Zahteva po dvojezičnih tablah je tako prodrla z glasovi K”1’ SSk in slovenskega socialista Puriča, predsednik T°' ritto se je vzdržal, vsi ostali, od demokristjanov do MSI, pa so glasovali proti. Dogodki so imeli takoj politične posledice. De] mokristjani in republikanci so bili po izidu glasovanja zelo razburjeni, tako da so sklicali neke vrst6 večinski vrh, na katerega pa niso povabili predsednika rajonskega sveta. Spori v večini so praktično para' lizirali delo tega izvoljenega sosveta, ki bi se mora^ redno sestati v četrtek zvečer, zaradi odsotnosti svetovalcev KD, PRI in LpT pa je seja odpadla. Predsta niki teh strank so se sicer udeležili zasedanja urba nistične komisije, pred sejo skupščine pa so enosta ^ no odšli domov, tako da ni bilo legalnega števila Prl šotnih svetovalcev. Politična večina KD, PSI, PRI in LpT, ki je svoj^fa z glasom MSI izvolila Turitta za predsednika, irnQ očitno zelo različna, če že ne nasprotna gledanja vprašanjih sožitja in pravic Slovencev. Jeziček tehtnici je vsekakor slovenski socialist Purič, k' 1 tokrat podprl stališče Slovenske skupnosti in KPI- 1 IMPORT- EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. I. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 R občinskem svetli D-N Drugi korak k uresničitvi načrta Sesljan Obisk časnikarjev iz SR Slovenije Prizadevanja novinarjev za krepitev pretoka informacij v prostoru AJ Okrogla miza v Trstu Kongresni turizem postaja vse bolj donosna panoga Postopek za odobritev vseh urbanis-icnih načrtov za turistični razvoj Ses-janskega zaliva se počasi bliža h kon-^U' Devinsko-nabrežinski občinski od-?r le sinoči po posvetovalnem mne-ju gradbene komisije, predstavil ob-‘nskemu svetu podrobnostni nistični plan za ta projekt, ki naj 1 Po mnenju družbe Finsepol, lastni-•a Mesijanskega zaliva, zagledal luč ta, 1992. Podrobnostni načrt je na-t rec druga stopnička v precej zapletem urbanističnem in upravnem po-topku, pri katerem je v prvi osebi angažirana tudi Dežela FJK. Občinski svet je moral najprej spre-I ®niti osrednji urbanistični načrt iz la 1985 in sprejeti ustrezno varianto, t h2Glna vlada je s poročilom pristojne „ ^nične komisije in z dekretom pred-dnika Biasuttija ugotovila, da je ta [J ai? v skladu z glavnim deželnim ur-, tističnim načrtom, uvedla pa je ne-(j .re novosti in spremembe, ki jih je v Vtsko-nabrežinska uprava upošte-Dl a oblikovanju podrobnostnega » ana- Če bo ta načrt, ki sloni na idej-krm projektu arhitekta Piana, odo-P eri. bo na vrsti konvencija z družbo Q n*eP°l, kateri bodo takoj sledila vadbena dovoljenja. pr “drobnostni načrt je pozno sinoči bfl Ustavila občinska odbornica za ur-la nisbko Rita Contento, ki je posveti-n Uv?dno pozornost dopolnilom in P °dilom deželne tehnične komisije, zal' n-° na področju krajinske zaščite p *Va in sosednjega obalnega pasu. Iz p .obnosnega načrta so na podlagi pij.1*1 deželnih norm izključili prista-p c®: območje Castelreggia in površi-kliiK 6r bodo zgradili sedeže jadralnih to i?V *n pristaniškega poveljstva. Za ( . močje bodo čimprej odobrili lo- z i,1 regnlacijski načrt, ki bo sovpadal q Zvirnim projektom arhitekta Piana, p. P^drobnostnem urbanističnem pla-ski °° te^*a beseda na četrtkovi občin-p. seji- Občinski upravi se precej svet ' ta*to da bo v četrtek občinski skoraj gotovo že glasoval, (st) Izmenjava informacij in izkušenj med novinarji Slovenije in Furlanije-Julijske krajine se mora nadaljevati tako na poklicni ravni kot tudi na ravni sodelovanja med stanovskimi organizacijami. Srečanja pa bo treba uokviriti v program tematskih razprav, da bo v prihodnje razprava vsebinsko še bogatejša. Tako bi v skopih besedah lahko povzeli večurno izmenjavo mnenj med delegacijo novinarjev Slovenije in predstavniki novinarjev Furlanije-Ju-lijske krajine, ki so se včeraj popoldne razgovarjali na sedežu deželne vlade o poklicnih vprašanjih in o možnostih nadaljnjega razvoja vzajemnega sodelovanja. Včerajšnje popoldansko srečanje je bilo osrednji trenutek tridnevnega obiska delegacije slovenskih novinarjev v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so gostje tiskovnega urada Dežele, novinarskega sindikata in zbornice. Pogovor je imel dve osnovni smernici: po eni strani preučevanje možnosti večjega vzajemnega informiranja in večjega pretoka informacij med sosednjima stvarnostima, po drugi pa izmenjava izkušenj na sindikalnem področju in ob vprašanjih zaščite dostojanstva novinarskega poklica. Udeleženci v razpravi so si bili enotni v ugotovitvi, da je pretok informacij preskop in da bi moral biti prostor Alpe-Jadran bolj prisoten na straneh tukajšnjih medijev. V primerjavi s preteklostjo je bil sicer narejen korak naprej,- vendar ne v tolikšni meri, da bi zadostil potrebi po podrobnejši obveščenosti. Novinarji lahko samo delno vplivajo na uredniške in programske izbire založniških hiš, vendar si bodo v mejah svojih možnosti in pristojnosti prizadevali, da sodelovanje spodbudijo. V tem okviru sta se tudi slovenski komite za informiranje in deželni tiskovni urad obvezala, da bosta v okviru svojih pristojnosti spodbudila sodelovanje in večjo prisotnost tega prostora na straneh kra- jevnih časopisov in na ekranih televizijskih postaj. S tega vidika je deželni sedež RAI napovedal tudi zelo konkretno možnost, da bi odprl stalno dopisništvo v Ljubljani. O konkretizaciji predloga bo govor v kratkem, ko bodo odgovorni deželnega sedeža na obisku v glavnem mestu Slovenije. Se konkretnejši so bili razgovori o možnostih sodelovanja med stanovskimi organizacijami. V tem okviru so predstavniki novinarskega sindikata Furlanije-Julijske krajine poudarili pripravljenost, da slovenskim kolegom na formalnih in neformalnih srečanjih orišejo lastne izkušnje in lastna prizadevanja za svobodnejše in celovitejše informiranje. To bo, kot so poudarili novinarji iz SRS, dragocen prispevek za novinarje same in njihove organizacije, ki se zlasti v zadnjih časih spoprijemajo s hitro spreminjajočo se stvarnostjo. V okviru razgovora je bila poudarjena tudi vloga manjšinskih sredstev množičnega obveščanja, ki so lahko dragocen povezovalec različnih informativnih prostorov in kulturnih stvarnosti. Pri tem je sicer paradoksalno, da se v razmerah vse večjega odpiranja in povezovanja ravno ti mediji spoprijemajo s hudimi finančnimi težavami. Dopoldne pa so predstavniki slovenskih novinarjev obiskali deželni svet in se zadržali v daljšem pogovoru s predsednikom Solimbergom, podpredsednico Augosto De Piero Barbi-no, članoma predsedstva Manliom Ce-covinijem in Paolom Ouarantottom ter s predsednikom komisije za odnose z ES Ugom Polijem, ki so jim orisali delo in pristojnosti skupščine ter prizadevanja za uveljavitev sodelovanja v srednjeevropskem prostoru, ki dobiva vse večji pomen v procesu gospodarske, kulturne, družbene in politične rasti. Na sliki (foto Rizzo); delegacija slovenskih novinarjev s predsednikom Solimbergom v dvorani deželne skupščine FJK. Ob prvi premieri v SSG zdravica Pril0£n^ se slovesno, kot se pač za take **aše spodobi, ponovno odprla vrata Mpietjj: ®dališke hiše. S premiero Schillerjevih sez0lla ljubezni se je namreč začela nova Slovenskega stalnega gledališča, ki Ob dobrodošlo družabno novost, bar KGB. Prihodu v teater so sinoči obiskovalce sprejeli predstavniki vodstva gledališke hiše v družbi z dekleti v narodnih nošah, ki so ponujala kozarček za zdravico. Pa nazdravimo vsi skupaj našemu gledališču z željo, da bi ga v novi sezoni spremljalo čim manj težavi Na sliki (foto Križmančič) sprejem sinočnjih obiskovalcev premierske predstave SSG. Zelena luč za gradnjo obalne nadvozne ceste Po vrhovnem svetu za javna dela je tudi upravni svet cestne družbe AN AS potrdil načrt tržaške Avtonomne pristaniške ustanove za izgradnjo nadvoza, ki bo povezoval Trajanovo nabrežje s VII. pomolom. Družba AN AS se je tudi odločila, da bo dala tako izvedbo in upravljanje tega objekta v zakup tržaški Pristaniški ustanovi. Načrt predvideva tudi izgradnjo dvignjenega trga med vznožjem VII. pomola in Lloydovim stolpom, pod trgom pa bo pokrit prostor, ki bo meril 10 tisoč kvadratnih metrov. Za omenjena dela bodo porabili 35 milijard lir, ki jih je že zagotovila država, in sicer v dveh tranšah po 20 oziroma 15 milijard lir. Nadvozna cesta bo dolga 1785 metrov, slonela pa bo na velikih stebrih, ki jih bodo vgradili globoko v kamniti teren. Nova prometna arterija bo nedvomno veliko prispevala k olajšanju tovornega prometa znotraj novega prostega pristanišča, še zlasti takrat, ko bosta začela obratovati še dva nova priveza ro-ro terminala na Trajanovem nabrežju. Vprašanje deželnih svetovalcev KPI O zaposlitvi delavcev Aquile Vprašanje zaposlitve za delavce bivše rafinerije Aguila, ki jim niso bila zagotovljena nova delovna mesta v okviru družb Monteshell in SITIP, je predmet vprašanja, ki so ga deželni svetovalci KPI Poli, Budin, Luša in G. Padovan naslovili na deželni odbor. V njem vabijo deželno vlado, naj skliče srečanje s krajevnimi upravami, podjetniškimi združenji, sindikalnimi organizacijami in delavci, na katerem bi se dogovorili za sporazum o rešitvi tega vprašanja s pomočjo Deželne agencije za delo. Obveznost Dežele, da poskrbi za zaposlitev odvečne delovne sile izhaja namreč iz sporazuma, ki ga je le-ta natančno pred letom podpisala s sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL. Kongresni turizem predstavlja enega izmed izhodov iz sedanje krize turizma v Italiji, kateri botrujejo predvsem naravne katastrofe, kot npr. pojav alg, pomanjkanje snega, poletni požari ipd. Samo v letu 1988 je kongresni turizem prinesel Italiji 8 tisoč 400 milijard lir z 20 milijoni nočitev, saj je bilo kar 270 tisoč kongresov, simpozijev in drugih prireditev. S temi številkami se je Italija povzpela na četrto mesto svetovne lestvice. Te podatke so predstavili na včerajšnji okrogli mizi o razvoju kongresnih dejavnosti, ki jo je na Pomorski postaji priredil konzorcij Promotrieste. Potrebo po preusmerjanju turizma je včeraj poudaril tudi predstavnik italijanske ustanove za turizem ENIT Gianfranco Pompeo in povedal, da je ENIT za leti 1989 in 1990 postavil v ospredje svojih prizadevanj prav kongresni turizem. Po njegovih besedah bo kongresni turizem z letom 1993 postal še pomembnejši gospodarski sektor. Sprostitev tržišča pa bi po mnenju docenta marketinga Giancarla Fighiere lahko s svobodno konkurenco imela tudi negativne posledice, saj bi kongresni turizem v Italiji, ki je med najbolj priljubljenimi deželami tudi za te dejavnosti, lahko prevzeli tuji operaterji. Fighiera je zato predlagal, da bi čimprej začeli širšo reklamno kampanjo v tujini, ki je bila doslej prepuščena samo zasebnikom, posamezne operaterje pa je spodbudil, naj izpopolnijo svojo profesionalno pripravo. Zaključno besedo je imel član vodstva Promotrieste Cividin, ki je dejal, da je Trst med petimi najpomembnejšimi italijanskimi kongresnimi mesti, a da bo treba še veliko storiti, da bo postal tudi res gostoljubno mesto. Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni mož in oče Franc Abram Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Lučka in ostalo sorodstvo. Katinara, 14. oktobra 1989 Zapustila nas je naša ljubljena nona Ana Germani (KUS) Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo snaha Lui-gia, vnukinja Gabriella z Luciom ter vsi sorodniki. Trst, 14. oktobra 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob nenadni smrti bivšega ravnatelja slovenskih sporedov inž. Borisa Sancina izreka kolektiv Radia Trst A globoko sožalje ženi Nadi in sinu Borisu. Ob nenadni in bridki izgubi sodelavca, planinca in urednika Vodnika po Vertikali inž. Borisa Sancina izreka vsem svojcem globoko sožalje Slovensko planinsko društvo v Trstu Volilni shodi ■o srečanja Miljah CMah je v polnem teku volilna ^6*elito t Predčasne občinske volitve. sb Stečam°^Stvo KPI vabi danes na jav--94 bo 0 reformi krajevnih uprav, ki dnc Giann^Ž dm9im udeležil tudi posla- dif ^ianni č PaV^siler ,Ferrara- Posvet, ki ga bo vo-v ^ C]a(Jlste Frausin in dosedanji žu-AalR-0 Nutton, se bo začel ob 9.30 to^lost nU,^erdi v Miljah. Slovenska tia7h (obq\n? ,lmela jutri shoda pri Ko-Včb Pih »k * ln v Štramaru (ob 11. uri), govorir,°uanjlh lipove velice pa 80 BqT občinr?1 kandidat Fedor Žigon, tr-ls GorobgT svetovalec Aleš Lokar in tič>ki dvntel PMI-PSDI pa prireja jutri pr aero razv,vani Olimpia debato o turis-UriKle' ki s. |u krajevne stvarnosti. Raz-Učo žil tud, x? začela ob 10. uri, se bo e9a voh-, Can vsedržavnega socialista poslanec Renzulli. Proces se je zaključil včeraj na preturi Stroge kazni za »tolpo Genovčanov« ki je kradla nezastražene kontejnerje V dokaj napetem ozračju se je včeraj na preturi zaključil proces proti tako imenovani »tolpi Genovčanov«, to je proti 38-letnemu Salvatoreju Loprestiju iz Catanie, ki živi v Genovi, 34-letnemu Serafinu Di Paoli iz Palerma, ki prav tako živi v Genovi, 41-let-nemu Antoniu Cosentinu iz Catanie in 40-letnemu Jugoslovanu Božidarju Miniču, ki jih je policija aretirala 26. julija pod obtožbo, da so kradli na kontejnerjih, parkiranih na tržaških parkiriščih in na avtoterminalu pri Fernetičih. Pretor Piervalerio Reinotti je vse štiri obtožence spoznal za krive in jih obsodil na dokaj stroge zaporne in denarne kazni, ki so skoraj izpolnile zahteve odvetnikov civilne stranke. Proces, ki se je začel v napetem ozračju že pretekli teden, je namreč označevala neka neobičajna želja, da bi obtožence kaznovali »zgledno«, kot sta to zahtevala odvetnika oškodovanih avtoprevoznikov Cunje, Iellinija in družbe Automarocchi. K segretju ozračja pa so prispevali tudi obtoženci sami, ki so na prvem zasedanju žalili nekatere agente in priče, včeraj pa so se verbalno znesli nad odvetnikoma civilne stranke, ker sta namignila na njihove nočne razvade. Pretor Reinotti je tako obsodil Lop-restija na štiri leta in šest mesecev zapora ter na tri milijone globe, Cosenti-na na štiri leta zapora in na dva milijona globe, Di Paolo na štiri leta in deset mesecev zapora in na dva milijona globe ter nazadnje Minica na dve leti in osem mesecev zapora in na 800 tisoč lir globe. Lopresti, Cosentino in Di Paola bodo morali poleg tega plačati odškodnino oškodovanim avtoprevoznikom, in sicer Lopresti družbi Autamarocchi, Lopresti in Di Paola Cunji, vsi trije pa Ielliniju. Slednji bo moral takoj prejeti deset milijonov lir. Pretor je tudi zavrnil zahtevo branilcev, da bi obtožence spustili na začasno svobodo ali da bi jim priznali hišni pripor. Odredil je zaplembo njihovih vozil in orodja za vlamljanje in napovedal nov proces proti obsojencem, češ da so med prvim zasedanjem žalili javnega funkcionarja (obtoženci so namreč žaljivo kričali agentom letečega oddelka, da lažejo). Četverico je policija aretirala 26. julija letos, ko jih je zasačila, medtem ko so »pregledovali« kontejner, ki je bil parkiran v Ul. San Marco. Pri njih pa so našli tudi dokumente in pečat drugih okradenih kontejnerjev, kar je nesporno dokazovalo, da so bili krivi tudi za kraje, ki so jih tržaški avtoprevozniki utrpeli od začetka leta. Ob izgubi dragega Borisa Sancina se pridružuje žalovanju svojcev dr. Sonja Mašera Ob izgubi dragega očeta in deda izrekajo družini Sancin iskreno sožalje Nadja in Francesco, Marija in Edvin, Nadja, Branka, Barbara in Martin, Loredana in Vojko ter Nadja in Diego. Ob izgubi dragega očeta izrekamo Borisu in svojcem občuteno sožalje Aljoša, Diana, Giovanni, Mariuča, Tom Maja, Pavel in Erika Fonda s starši izrekajo gospe Nadi, prijatelju Borisu in njegovi družini iskreno sožalje ob nenadni izgubi dragega moža in očeta. V ponedeljek v Verdiju Mstislav Rostropovič s pariškim orkestrom Pri napovedanem dobrodelnem koncertu svetovno znanega sovjetskega violončelista Mstislava Rostropoviča, ki bo v ponedeljek v gledališču Verdi v organizaciji agencije »Concessionaria di pub-blicita«, je prišlo do spremembe. Namesto »Bamberger symphoni-ker orchestra« bo z Rostropovi-čem nastopil komorni orkester Paul Kuenz iz Pariza, spremenjen pa je tudi program koncerta. Na sporedu bodo Mozartova Simfonija št. 41 Jupiter, Haydnov Koncert v D-duru za violončelo in orkester, nato pa še Schumannov Koncert za violončelo in orkester ali Saint-Saensov koncert za violončelo in orkester, kar še ni dokončno določeno. Spremenjeni spored bo v še večji meri zaposlil Rostropoviča, tako da bodo ljubitelji glasbe lahko še bolj uživali ob muziciranju tega največjega živečega violončelista. (jk) izleti KD Lonjer-Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah. Bi se nam radi pridružili dne 27., 28. in 29. t. m. na izlet v Medjugorje? Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 - 200382 od 18.00 do 20.30. ZVI NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo, da je na razpolago še nekaj mest za izlet na Reko in Krk dne 20. t. m. Vpisovanje na sedežu organizacij, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure. Sekcija Slovenske skupnosti občine Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Furlanijo danes, 14. t. m., po sledečem urniku: Boršt ob 6.50, Boljunec ob 7. uri, Dolina pri Križcu ob 7.05 ter Mačkolje ob 7.15. Darujte v sklad Mitje Čuka -------tržno obvestilo___ KREM01/5 Neka fluorescentna beljakovina potrjuje učinke retinola Proti gubam Preizkus sta opravila dva ameriška raziskovalca NEW YORK — »Ali je mogoče omejiti gube?« Pritrdilni odgovor je nedavno prišel iz Pennsylvanije, kjer sta dva raziskovalca odkrila, da reti-nol, snov, ki jo uporabljajo za izdelavo sredstev proti gubam, pospešuje obnovo celic. Do tega zaključka sta prišla raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Sweitzer potem, ko sta opravila izvirne teste na Xienta Institute for Skin Research v Bernvillu. Petnajstim prostovoljcem obeh spolov sta napravila na roki dva madeža s posebno fluorescentno beljakovino, odporno proti vodi in milu, ki jo lahko odpravi le celično prenavljanje. Te madeže sta potem raziskovalca obravnavala na različen način: na enega sta nanašala kremo proti gubam z retinolom, drugega pa sta pustila brez nege. Fluorescentna beljakovina je hitreje izgnila na mestu, kamor so nanašali retinolsko kremo, kot pa na tistem, ki so ga prepustili naravnemu ciklusu celične prenove. »Retinolska krema je dokazala, da lahko zmanjša globino in število gub,« sta zagotovila ameriška raziskovalca. Retinolska krema, ki sta jo testirala Harry Elden in Elizabeth Sweitzer, je znana pod imenom Anti-Age Re-tard, njen proizvajalec pa je multinacionalna družba KORFF, ki jo prodaja v ameriških in evropskih lekarnah. Najti jo je mogoče tudi v italijanskih lekarnah, in sicer za tri različne starostne pasove: za 25, 35, 45 in za 55 in več let. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVI: danes, 14. oktobra, ob 20.30 - abonma RED B, jutri, 15. oktobra, ob 16. uri -abonma RED C. Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, jutri eno uro pred pričetkom predstave v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! __________gledališča______________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatra Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Nocoj ob 20.30 (red 1. sobota) bo tržaški Teatra Slabile v sodelovanju s Taor-mina Arte ponovil delo W. Shakespeara RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989-90 - Danes, 14. t. m., ob 18.00 (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa. P. Bordoni (klavir), F. Selvaggio (violina) in S. Palm (violončelo) bodo izvajali Bussottijeve in Beethovnove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. Gledališče Scuola dei Fabbri Zadruga LA COLLINA bo še jutri, 15. t. m., uprizorila Kroetzovo delo ROBE DE O MINI (Mannersache). Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin. Scenografija Marjan Kravos, glasba Giampaolo Coral. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WČR-GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 16. t. m. odprta razstava z naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - razstavlja do 19. t. m. svoja dela slikar STEFANO COMELLI. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius razstavlja do 26. t. m. svoje grafike tržaška umetnica ELETTRA METALLINO. V galeriji II Tribbio je na ogled do 27. t. m. razstava slikarja JORGEJA GARZOLINIJA. V galeriji Malcanton je do 27. t. m. odprtarazstava ANNAMARIE D ONOF-RIO Dl BIASE. koncerti Katedrala sv. Justa Zadnji koncert skupine GRUPPO CA-MERISTICO TRIESTINO, ki je bil predviden za jutri, 15. t. m., ODPADE. V torek, 17. t. m., ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert v počastitev 5. obletnice smrti tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, ki ga organizira Cappella Civi-ca v sodelovanju z združenjem Promusi-ca. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 14. oktobra 1989 KALIST Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 11.02 - Luna vzide ob 16.49 in zatone ob 5.42. Jutri, NEDELJA, 15. oktobra 1989 RADISLAV PLIMOVANJE DANES: ob 2.28 najnižje -43 cm, ob 8.42 najvišje 60 cm, ob 15.11 najnižje -59 cm, ob 21.17 najvišje 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje, zračni tlak 1023,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luana Zoldan, Daniele Calia, Nicole West, Stefano Pierobon, Aliče Bessarione, Matteo Leoni, Eleono-ra Della Sala. UMRLI SO: 50-letni Renato Stok, 77-letni Boris Sancin, 80-letna Maria Ragu-sin vd. Portolan, 96-letna Anna Montina, 76-letna Maria Banciar, 88-letna Orsola Sokolic vd. Gregori, 87-letna Ofelia Colja, 85-letna Anna Germani, 59-letni Erneste Neppi. OKLICI: analitik Guido Cervi in poklicna bolničarka Martina Debelli, inštalater Fabio Aiello in uradnica Laura Bili-nich, inštalater Manuel Dapretto in v pričakovanju zaposlitve Raissa Chert, Antonio Stagliano in Nicolina Simione, elektromehanik VValter Kerpan in Solnica Sonia Sirk, kemik Paolo Martinuzzi in kemik Anna Luchetta, finančni stražnik Francesco Cuciniello in gospodinja Emi-lia Cimmino, kuhar Diego Bianco in prodajalka Maria Bartolomeo, trgovski posrednik Flavio VVernigg in gospodinja Rosalba Pagnini, upokojenec Stelio Bergamo in trgovka Mariagrazia Boccuto, zapriseženi čuvaj Paolo Delizzotti in gospodinja Paola Scamperle, trgovec Mario Lamanda in upokojenka Giuliana Schrey, mesar Alessio Mazzaroli in uradnica Daniela Bove, zapriseženi čuvaj Antonio Sabatino in tekstilna izvedenka Brankica Ristovic, mehanik Silvano Mai-nardi in gospodinja Giuliana Valerio, pristaniški delavec Fabio Chinchio in zdravnica Roberta Balestra. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761,. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve KD Ivan Grbec - Skedenj (Ul. di Ser-vola 124) prireja danes, 14. t. m., ob 20.30 predavanje z diapozitivi prof. Marinke Pertot PO NARODNIH PARKIH POLJSKE. Vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 16. t. m., SREČANJE Z ODVETNIKOM DR. STANOM KLEPOM, pobudnikom komemoracij na Žalah. Govoril bo o pomenu sprave v sedanji slovenski stvarnosti. Začetek ob 20.30. kino ARISTON - 15.30, 22.15 II barone di Munchhausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Rito d'amore, i. Valerie Bosh, Larry Huckmann, □ EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze, r. Pupi Avati. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Levithan. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Spoglian-do Valeria, er., TUD NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Cookie, kom., i. Peter Falk, Jerry Lewis. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L’ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 16.30, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □ EDEN - 15.30, 22.00 Folli desideri eroti- ci, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 La časa 4, srh. LUMIERE FICE - 15.45, 22.15 Gorilla nella nebbia, i. S. VVeaver. ALCIONE - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r.-i. Nanni Moretti. RADIO - 15.30, 21.30 Le infermiere del-1'amore, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Berite »Novi Matajur« čestitke mali oglasi Danes slavita v Trstu 50-letnico poroke naša LENČKA in ERIČE GREGORI. Iskrene čestitke ob zlatem jubileju jima izražajo družini Gabrovec in družina Rinaldi. Danes praznujeta zlato poroko LENČKA in ERIČE. Se na mnoga zdrava in skupna leta jima kličejo brat Aldo, Genija, Valter, Neva, Livijo, Vesna, David, Danijel in Andrej. V Prebenegu BORIS živi in danes 40 let slavi. Še mnogo srečnih in zdravih dni mu želita nečak Aljek in sestra Danica z možem Miranom. Danes praznuje 40 let BORIS KOCIJANČIČ. Vse najboljše mu želita mama in tata. Danes praznuje svoj rojstni dan NEVENKA. Obilo zdravja in zadovoljstva ji želijo mož Salvo ter hčeri Nataša in Vesna. razna obvestila Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897. ŠZ Bor sporoča, da se je pričela ženska rekreacija. Urniki so sledeči: sreda 10.30 - 11.30 ter sobota 9.30 - 10.30. Tržaški partizanski pevski zbor bo imel v prostorih Partizanskega doma v Bazovici jutri, 15. t. m., občni zbor, ki bo v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem sklicanju ob 9.30. Dnevni red: poročila odbornikov, diskusija, pregled in popravek statuta, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno. Godbeno društvo Prosek prireja glasbeni tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje poteka na sedežu društva v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in sredah od 16. do 18. ure in ob petkih od 15. do 17. ure. KD Kraški dom - Repentabor organizira začetniški tečaj standardnih in latin-sko-ameriških plesov, ki ga bo vodil David Poljšak. Začel se bo 20. t. m. in nadaljeval vsak petek od 20.30 do 22.30. Vpisuje Bogdan Ravbar, tel. 327171, od 13. do 16. ure. SKD Vigred priredi 4-mesečni šiviljski tečaj z Adrijano Regent. Za vpisovanja in informacije tel. na št. 201102 od 18. do 20. ure. 50-letniki z Opčin, iz Banov in od Ferlugov ponovno sklicujejo sestanek v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prispevajte za »Dijaško matico« PRODAM golf VW 1100, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 412233 vsak dan od 13.30 do 14.30. PRODAM ford escort GL 1100, letnik 1980, za 600.000 lir, tel. 65474. PRODAM motor kawasaki 450 LTD Cas- ton, letnik 1988, tel. 327023. PRODAM campagnolo benzina, letnik 1981, odlično ohranjena. Tel. 2115®' (urnik trgovin). PRODAM BMW R 100 RS, letnik 1984 prevoženih 35.000 km, rdeče barve-Tel. (0481) 882019 ob 20. uri. PRODAM opel corsa 1000 po zelo ugod' ni ceni zaradi vojaških obveznosti. Tel-51370. PRODAM BMW 320, letnik 1980, v dobrem stanju. Tel. 299726 ob urah obedov. PRODAM prodajalno sadja in zelenjave v centru mesta z licenco in oprem0 Tel. 228390. FRIZERSKI SALON LORI obvešča cenjene stranke, da posluje odslej od 1®-do 19. ure in da ima dodatno pomočnico. Klomberška cesta 8, Nova Gorica-tel. (003865) 23043. SAMOPOSTREŽNA trgovina išče vajenca. Tel. na št. 228729 v večernih urah- PODJETJE s sedežem v Milanu mladega, energičnega elektrotehničnega inženirja s stanovanjem v Milan0 za prodajo po Jugoslaviji. Pismene p°" nudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Godca, pod šifro "Zamejec". ZAPOSLITEV, tudi part time, na reklamnem področju z možnostjo dobrega zaslužka nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Naj nižja starost 25 let. Interesenti naj se javijo v Ronkah, 01-Roma 76, v ponedeljek, 16. t. m., ob 1’ uri. IŠČEM delo kot hišna pomočnica dvakrat tedensko. Tel. 327262. PODJETJE ICUM MALO v Vicenzi zaposli izkušene rezkalce in brusače, bruto plača znaša 1.200.000 lir z bivališčem. Ni potrebno znanje govorjenega italijanskega jezika. Tel. (04451 602727. DARUJEM pult še v dobrem stanju. Tel-943388. KONZULENT za delo sprejme upravljanje odvisnega osebja in vodenje plaC’ Tel. od 16. do 18. ure na št. 366286. SLOVENSKO PODJETJE išče elektronskega tehnika z znanjem informatik6-Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 8’ 34137 Trst, pod šifro "Tehnik". šolske vesti Osnovna šola M. Gregorič StepanC* pri Sv. Ani prireja tečaj slovenščine z, odrasle. Tečaj bo v šoli ob torkih 0 20.00 do 21.40. Zainteresirani naj telem nirajo na šolo od 8. do 16. ure na 5 812214. prispevki Ob 19. obletnici smrti dr. Miroslava Legiše daruje. N. N. 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na strica Viljema darujejo svakinje Pierina, Milena in Tanja 100.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. V spomin na dragega očeta dr. Miroslava Legišo in na nepozabnega moža Ži-tomirja Terčelja daruje Marta 70.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Maria Petarosa darujejo svojci 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec in 100.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Maria Petarosa darujejo Zmaga in Anton Petaros (Boršt 46) 20.000 lir za popravilo spomenika padlim. v NOB v Borštu in Zabrežcu ter Anica in Diko 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. V spomin na naše drage darujeta Maria in Mario Petaros (Boršt 89) 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. V spomin na Karla Rudeža darujeta Toni in Danica Žerjal 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob pok. Andreja Pečarja darujeta Marta in Rafael Kocijan 20.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici. Namesto cvetja na grob drage Pine Rustje darujeta Pina in Marija Blažina 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Fulvija in Dorjan Zerjul darujeta 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Danico Starc darujejo Ivan, Anica in Bruna 15.000 lir za konto-velsko cerkev in 15.000 lir za ŽPZ Pro-sek-Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Nuti, mamine sestrične, daruje Nada Pertot 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Andreja Pečarja daruje Darko.Grgič z družino (Pad-riče) 20.000 lir za KD Lipa. menjalnica V spomin na Karla Rudeža daruje! Maks in Maruška 50.000 lir za ŠZ Gaja- Ob priliki memoriala Just Grgič da t je družina Rismondo 200.000 lir za b Gaja. Namesto cvetja na grob Andreja r čar j a darujeta Pepi in Ivanka 20.000 Hr ŠZ Gaja. va V spomin na Karla Rudeža in Sa ^ Spacala daruje Mira 100.000 lir za Gaja. a Marjo Magajna daruje 100.000 Ur KD J. Rapotec. _ Ob 5. obletnici smrti Alojzija Verše rujeta žena Ada in hči Mara 30.000 nr cerkveni pevski zbor s Proseka. ;e Mario Vodopivec (Boljunec 307) dar 50.000 lir za obnovo bolnice Franje. -e V spomin na Sonjo Kokoravec da mama 50.000 lir za SZ Sloga in 25.00° za godbo na pihala V. Parma. uje V spomin na Valterja Carlija 03 v Fani Kokoravec 25.000 lir za cerke Trf,btah" . Ajojzii3 V počastitev spomina pok. Sedmaka daruje Marta Cesar s hčer j. 50.000 lir za vzdrževanje spomenika P^j lim v NOB v Križu in 50.000 lir za Mitja Čuk. .ei» V spomin na prijatelja Karla Pu ju daruje Kovač 50.000 lir za ŠZ Ga) 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad. ,ey V spomin na prijatelja Karla R° §/ daruje Franc Malalan 25.000 lir % d Gaja in 25.000 lir za MPZ Vesela P°nuje- V spomin na Alojzija Sedmaka “3. jad ta Lidija in Miloš Kalc 20.000 lir za = Mitja Cuk. .. uaia' Namesto cvetja na grob Marija lana daruje Carla Malalan 20.000 Sklad Mitja Čuk. klad Mitja Cuk. Lučka Stoka daruje 20.000 lir za Vesela pomlad. jp ' 60-letniki iz Banov, od Ferlug0 wjtj& Opčin darujejo 120.000 lir za Skisa ^e' Čuk in 120.000 lir za vzdržavanje s" nika padlim v NOB na Opčinah 13. 10- TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE fixing MILAN Ameriški dolar .. 1395. 1385.- Japonski jen 9,689 Nemška marka .. 733,700 731. - Švicarski frank . 835,500 Francoski frank ... .. 216,230 214. Avstrijski šiling . 104,284 Holandski florint . .. 650,500 647.-- Norveška krona 197,850 Belgijski frank .. 34,962 34,400 Švedska krona 213,580 Funt šterling .. 2174,- 2160.— Portugalski eskudo 8,624 Irski šterling .. 1952,500 1930,— Španska peseta .... 11,525 Danska krona .. 187,990 185,— Avstralski dolar .... 1074. Grška drahma 8,345 7,800 Jugoslov. dinar .... 1506,900 Kanadski dolar .. 1188. 1140,- ECU BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ~ . z 040/67”°l Tele!.: Sedež „31-^, Agencija D£■» 4,13' Agencija In spet nogometni maraton Sreda je pač postala nogometni dan in z njo seveda tudi televizijski sporedi, ki skušajo ponuditi športnim ekranomanom ob čim popolnejšem izboru dogodkov tudi čim več neposrednih prenosov. Evropski pokali so za prihodnjo sredo sprožili pravi nogometni maraton. Državne mreže bodo posredovale prav gotovo srečanja Milan-Reai Madrid, Fiorentina-Sochaux (če ne bo tekma morda že v torek) in Pariš St. Germain-Juventus. Berlusconijeve mreže si bodo skušale priboriti prenos srečanja Borussia Dortmund-Sampdoria, gotovo pa bomo lahko sledili na Ilalia 1 tekmi Vvettingen-Napoli. Nogometa ne bo manjkalo niti na koprski televiziji, ki zadnje čase posveča veliko pozornosti raznim evropskim prvenstvom, in na TMC, ki pa ni objavila izbora tekem. nedelja 20.30 TMC Ti riccordi Dolly Bell? (dram.) ponedeljek 22.40 Rete 4 Ragtime (dram.) torek 20.30 Rete 4 II principe e la ballerina (kom.) torek 22.30 Rete 4 I duellanti (dram.) sreda 22.30 Rete 4 Impiegati (kom.) četrtek 20.30 Italia 1 Indiana Jones (pust.) petek 23.10 RAI 3 Nel corso del tempo (dram.) petek 23.15 Rete 4 Mamma Roma (dram.) glasba sobota 10.50 RAI 3 Handel in I solisti veneti nedelja 14.00 TMC Koncert Michaela Jacksona šport__________________________ sobota 14.55 RAI 2 Nogomet: Italija-Brazilija sobota 17.00 RTV-Lj 1 Košarka: Partizan-CZ sreda 20.25 RAI 1 in Italia 1 sreda 22.20 TMC Nogomet - evropski pokali sreda 20.45 Italia 1 Nogomet: VVettingen-Napoli petek 18.00 in 20.30 TV-Kp Košarka: Denver-Barcelona nato: Jugoplastika-Philips ali sobota 11.30 RTV-Lj 1 Moč in nemoč slovenskega liberalizma (pon.) nedelja 9.30 RAI 2 Plesni maraton nedelja 22.05 RAI 3 I racconti del 113 torek 21.00 RTV-Lj 1 Politika - Z oltarja na stojnico četrtek 23.35 RAI 3 Etika in znanost petek 22.05 RTV-Lj 1 150 let fotografije \T /\E\J/\NSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Film: II mistero di villa Drake (krim., ZDA 1983, r. David Jackson, i. Greg Wynne) 8.30 Gledališče: Nicholas Nickleby (Dickens, v angleščini, 2. del) 9.30 Nad.: II terzo invitato (2. del) 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Dokumentarec: Prizma 14.45 Sobotni šport: kolesarstvo in motociklizem 16.30 Rubrika: Iz parlamenta 17.00 Variete: II sabato dello zecchino 18.00 Kratke vesti in žrebanje lota 18.10 Nabožna oddaja 18.20 7. festival komikov - Nagrada Torre d oro 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Fantastico 23.00 Dnevnik, nato Posebnosti 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: Indagine incompiuta (dram., VB 1982, r. Karl Francis, i. Glenda Jackson) RAI 2________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: La segretaria privata di Andy Hardy (kom., ZDA 1941, r. George Seitz, i. Mickey Rooney) 10.00 Dokumentarec o reki Arno 10.30 Dok.: Evropski dnevi 11.00 Komični posnetki 11.20 Film: Erasmo il lentigginoso (kom., ZDA 1965, r. Henry Kos-ter, i. James Steward) 13.00 Dnevnik, šport, loto 13.50 Nanizanki: II brivido delllmpre-visto, 14.15 Capitol 14.55 Nogomet: Italija-Brazilija 16.45 Športna oddaja: Rotosport - rug-bi, odbojka, košarka Glaxo Ve-rona-Teorema 18.55 Nogometni tednik: Dribbling 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Hombre (vestern, ZDA 1967, r. Martin Ritt, i. Paul New-man, Fredric March) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.35 Boks: Belcastro-Camputaro in 01iva-Gery 23.30 Aktualno: Rosa & chic 0.15 Nočni šport RAI 3__________________________ 10.50 Glasbena oddaja: Musiča, mušica - Koncert RAI 3 s skupino I solisti veneti (dirigent Claudio Scimone; Haendel - Messia) 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Film: Anna (dram., It. 1952, r. Alberto Lattuada, i. Silvana Man-gano, Raf Vallone) 16.00 Dok. oddaja: Drobci 16.55 Film: Per te ho ucciso (dram., ZDA 1949, r. Norman Poster, i. Joan Fontaine, Burt Lancaster, Robert Newton) 18.10 yariete: Dancemania 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci - risanke 20.30 Film: Pianura rossa (vojni, VB 1954, r. Robert Parish, i. Gregory Pečk, VVin Min Than) 22.10 Dok. oddaja: Drobci 23.00 Filmske novosti 23.05 Nočni dnevnik 23.20 Variete: Nočni blob Veliki cirkusi kot protiutež Fantasticu Sobota zvečer je za vsako TV mrežo važen trenutek. RAI 1 nam od preteklega tedna ponuja vsakoletni Fantastico, v odgovor sl je glavna Berlusocnijeva mreža priborila »največji spektakel na svetu« ali z drugimi besedami niz dvanajstih oddaj (in torej za isto dobo, kot bo trajal Fantasticoj, v katerih bodo gostovali svetovno znani cirkusi s svojimi krotilci, klovni in akrobati. Nocojšnji gost bo cirkus Orfei, na sliki z voditeljema Gigijem in Andreom. ■ ZASEBNE TV P O S T A J E CANALE 5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.25 Filmske novosti 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Nanizanka: I Jefferson 12.45 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nan.: Love Boat 17.00 Aktualno: L'arca di Noe 18.00 Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Variete: Sabato al cir-co (vodita Gigi in An-drea, gost circus Orfei) 23.55 Aktualno: Unbelap-plauso 24.00 Sobotni boks 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nan.: Il Virginiano 10.30 Film: Senza famiglia (dram., It. 1944, r. Gior-gio Ferroni, i. Luciano De Ambrosis) 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nad.: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Fuoco nella stiva (pust., ZDA-VB 1957, r. Robert Parrish, i. Robert Mitchum, Rita Hayworth) 22.40 Oddaja o morju 23.10 Iz parlamenta 23.55 Aktualno: Regione 4 0.05 Film: Abbandonati nello spazio (fant., ZDA 1969, r. John Stur-es i. Gregory Pečk, ichard Crenna) 2.40 Nanizanka: Ironside ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Aktualno: Anteprima 13.00 Dok.: Jonathan 13.30 Rubrika: Calciomamia 14.30 Glasbena oddaja: Be Bop ALula 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroški spored 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Variete: Musiča E' 19.30 Nanizanka: I Robinson 20.00 Risanka 20.30 Film: Il cacciatore (dram., ZDA 1978, r. Michael Cimino, i. Robert De Niro, Chris-topher VValken) 23.30 Šport: VVrestling 0.15 Italijanske smešnice 0.25 Film: La notte dei dia-voli (srh., It.-Šp. 1972, r. Giorgio Ferroni, i. Gianni Garko, Agosti-na Belli) 2.10 Nanizanka: Star Trek ODEON______________ 8.00 Nanizanke: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale, 9.30 Ouattro in amore 10.15 Aktualno: Il Leonardo 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Obnova nad.: Anche i ricchi piangono, Pasi-ones, Cuore di pietra 17.30 Nanizanka: T & T 18.00 Dok.: Beyond 2000 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Rubrika o motorjih 20.00 Nanizanka: I misteri di Orson VVelles 20.30 Film: Space Vampires (srh., ZDA 1985, r. Tobe Hooper, i. Steve Rails-back, Peter Firth) 22.30 Film: Vampiro a mez-zanotte (srh., ZDA 1987, r. Gregory McClatchy, i. Jason VVilliams) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanke: Ai confini delVArizona, 10.00 Al banco della difesa, 11.00 Trauma Center 12.00 Aktualno: A tutfoggi 13.00 Šport: motociklizem VN Rima, SP v judoju 19.00 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Lurlo della bat- taglia (vojni, ZDA 1962, r. Samuel Fuller, i. Jeff Chandler) 22.20 Glasbena oddaja: Our Common Future 24.00 Film: II peccato (dram., ZDA 1979, r. Marvin Chomsky, i. Anne Heywood) TELEFRIULI__________ 12.00 Nan.:Chopper One 12.30 Glasbena oddaja: Vo-glia di mušica 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nanizanka: Baciami strega - Il cantante 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Fuori campo 20.30 Film: Stagione violen-ta (dram., 1927, i. Marcel Moussay, i. Olivier Abecassis, Šarah Fran-chetti) 22.30 Klasična glasba 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4______________ 11 RTV Ljubljana 1_______________ 8.10 Otroška matineja: pravljica Janko in Metka, 8.25 Vodomec, 8.30 Radovedni Taček - Kamen, 8.45 ZBIS - Deček Jarbol; 9.00 Pravljičar, 9.25 Triglavski narodni park, 9.45 Pogledi - Pohištvo 11.00 Dolenjski ljudski plesi 11.30 Moč in nemoč slovenskega liberalizma (pon.) 14.20 Druga godba '89: Remmy Onga-la in Orchestre Super Matimila 14.35 Film: Thomas in stari (mlad., Niz. 1985, r. Karst van der Meu-len, i. Lex Gouldsmit) 16.30 Dnevnik in Poslovne inf. 16.50 Risanka 17.00 Košarka: Partizan-CZ 18.35 Dok.: Na pragu 21. stoletja 19.00 Risanka, 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3, Kolo sreče 22.05 Dnevnik in vreme 22.20 Nanizanka: Delo na črno 23.05 Oddaja za goste iz tujine 23.10 Film: Klub za srečanje (kom., Fr. 1987, r. Michel Lang, i. Francis Perrin, Jean-Paul Comart) RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o košarki: Sottocanestro 14.30 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 15.00 Nogomet - angleško prvenstvo 16.45 Bezbol 18.15 Športna oddaja: Juke Box 18.50 TVD Novice 19.00 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 19.30 Rubrika: Sportime 20.00 Nogomet - tekma iz španskega prvenstva (prenos) 21.45 TVD Novice 22.00 Nogomet - nemško prvenstvo 23.45 Nogomet - angleško prvenstvo RTV Ljubljana 2______________ 18.00 Kako biti skupaj 18.30 SP v judoju (iz Beograda) 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Preobrat v družini (dram., ZDA 1978, r. David Lowell Rich, i. Helen Hayes, Fred Astaire) 21.50 Oddaja o kulturi: Udeleženec in priča - Zoran Gavrilovič 22.35 Športna sobota 22.55 Glas. oddaja: Mak Fest '89 RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.25 Glosa; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Z lanske Cecilijanke; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro...; 16.00 Zabavno kulturna oddaja: Sobotno popoldne (1. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne (2. del); 18.00 Radijska nadaljevanka: Magellanov oblak (7. del); 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovna oddaja; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Vesela Vojvodina Kranjska; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ž ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.45 Športna oddaja; 16.05 Disco scoop; 17.35 Discoteka sound; 18.40 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.30 Morski val. FILMI NA MALEM EKRANU Kmjrnov naslednik Predsednik Cossiga mu je že pismeno izrazil svoje zadovoljstvo. Vsi o njem že govorijo kot o imenitnem nasledniku Herberta Von Karajana. V bistvu pa se on, veliki Claudio Abbado, še ni izrekel. Trdi, da ga je imenovanje presenetilo. Izogiba se, češ da je prezaposlen in ima polne roke dela. Kot ponavadi je Abbado zelo zadržan, ni mu veliko do intervjujev in uradnih izjav, raje se umika v svoj glasbeni svet. Zdi se, da je soglasna izbira Berlinskih filharmonikov nemalo presenetila tudi tiste, ki so po Karajanovi smrti ugibali o njegovem možnem nasledniku. Pojavljala so se imena svetovno znanih dirigentov, kot so Riccardo Muti, James Levine in Bernard Haitinck, mnenja so bila še posebej naklonjena Lorinu Maazlu. Odločitev znamenitega orkestra Berliner Philharmoniker je tako postavila na noge vsa predvidevanja. Baje je bila uspešna glasbena pot Abba-du začrtana že od mladih nog. Današnji umetniški vodja dunajske Staatsoper izhaja iz družine glasbenikov. Po klavirju se je posvetil kompoziciji in kmalu začel tudi dirigirati. Spoznaval je imenitne glasbenike, kot so Zubin Mehta, Maurizio Pollini, Bruna Canino. Pravi uspeh je dosegel leta 1960 v Scali, po osmih letih je postal njen stalni dirigent. Nastopil je na salzburškem festivalu, dirigiral Simfonike v Londonu in Chicagu, bil pobudnik Mladinskega orkestra evropske skupnosti in ustanovitelj Mladinskega orkestra Gustav Mahler. Na Dunaju je ustvaril festival VVienermoderne, vseskozi pa snema za Deutsche Grammop-hon. IL CACCIATORE — The Deer Hunter — Lovec na jelene, ZDA 1978. V soboto, 14. oktobra, ob 20.30, na Italia 1. Dramatični film. Trije prijatelji, ki pripadajo ruski izseljeniški skupnosti v Pensilvaniji, se udeležijo »umazane vojne« v Vietnamu. Edini, ki bo preživel pekel v vietnamski džungli, bo resnobni Robert De Niro. Mladoporočeni John Savage se bo vrnil v ZDA težko pohabljen, vendar kot izvedenec v »ruski ruleti«, Christopher VValken pa se bo izgubil v neki saigonski beznici. Režiser Michael Cimino se je s tem filmom lotil nesmisla neizprosne vietnamske vojne in tako mu je uspelo razviti pretresljivo zgodbo o osebnih razmerjih in prijateljstvih, ki se uzorno prilagajajo socialnemu (proletarskemu), antropološkemu (slovanski običaji na ameriški način) in ekološkemu okolju, zato tudi lovu na jelene in na človeka. Filmska fabula je zgovorna: strastni lovec De Niro bo, po grozljivi vietnamski izkušnji, prizanesel tudi jelenu. / \ VIDEO NOTES Oddaja: c čl....:.■.ČL.■."? Postaja:______________ Ura:__________________ V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE l RAI 1_________________________ 7.00 Nanizanka: Ouello della porta accanto - Libera professione 8.15 Risanke 9.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 10.15 Dokumentarec: VVildside 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik in dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Ed-v#ige Fenech) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.10 Šport: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: E non se ne vo-gliono andare (r. Giorgio Capi-tani, i. Massimo Ciavarro, Fio-renza Tessari, Virna Lisi, 1. del) 21.55 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 Šport: motociklizem - VN Rima El (posnetki iz Rima) 0.40 TV film: Charlie (krim., VB 1984, r. Martin Campbell, i. David Warner, zadnji del) RAI 2_________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: La doppia vita di Andy Hardy (kom., ZDA 1942, r. George Seitz, i. Michkey Rooney) 9.30 Mednarodni plesni maraton: A gualcuno piace classico (1. del) 10.25 15. študijski dnevi (Rimini) 12.00 Komični posnetki 12.25 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik, športne vesti in vreme 13.30 Rubrika o medicini: Trentatre 13.45 TV film: Dimmi che mi ami (kom., ZDA 1985, r. Tzipi Trope) 15.15 Film: La regina vergine (zgod., ZDA 1953, r. George Sidney) 17.00 Variete: Tirami su 17.45 Kolesarstvo in avtomobilizem 18.50 Nanizanka: Perry Mason 19.45 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Film: La spia impossibile (krim., VB 1987, r. Jim Goddard, i. John Shea, Eli VVallach) 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Aktualno: Mixer nel mondo 23.25 Rubrika o protestantizmu 23.55 Dok. o Mazziniju (2. del) 0.45 Koncert Jazz EBU-UER '89 RAI 3_______________________ 10.50 Nanizanka: Vita col nonno 11.40 Film: Non tradirmi con me (kom., ZDA 1942, r. George Cu-kor, i. Greta Garbo) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Dokumentarna oddaja: Drobci 14.45 Variete: Prove tecniche di tra-smissione 16.30 Film: I tre amigos (kom., ZDA 1986, r. John Landis, i. Steve Martin, Chevy Chase) 18.25 Dokumentarna oddaja: Drobci 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: Parole incrociate (krim., Fr.-ZRN-It. 1989, r. Claude Chabrol, i. Jean Poiret, Caroline Beaune) 22.05 Aktualno: I racconti del 113 22.50 Dokumentarna oddaja: Drobci 23.00 Filmske novosti 23.05 Nočni dnevnik 23.20 Deželni nogomet Edvvige Fenech v družinski preobleki Jesen nam je prinesla tudi nedeljske popoldneve z Edvvige Fenech (na sliki), ki do letos »gospodinjila« v oddaji Domenica in... (ob 14.00 na RAI 1). Oddaja nam ne bo prinesla veliko novega, morda pa nas bo presenetila družinska preobleka prefinjene Edvvige, ob kateri se bo pojavljalo 250 deklet. Pela bodo, igrala na kitaro in plesala, med njimi pa bo kraljeval 34-letni Pupo. Ob številni ženski družbi se bodo naslajali še Maurizio Ferrini, Bruno Vespa in Sandro Mayer. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.15 Nabožna oddaja 9.00 Šport: golf 10.00 Aktualno: Block Notes, 10.30 II girasole 11.00 Rubriki: Fatto da me, 11.15 Cammina, cam-mina 11.30 Napoved: La bugiarda 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Variete: Sobota v cirkusu (pon.) 16.30 Variete: Nonsolomoda 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. 11 prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 TV film: La bugiarda (dram., It. 1989, r. Franco Giraldi, i. Frances-ca Dellera, Daniel Ol-brychski, 1. del) 22.30 Aktualno: In prima li-nea 23.15 Variete: Nonsolomoda 23.45 Italija sprašuje 0.45 Šport: golf 1.45 Nanizanki: Petrocelli, 2.45 Lou Grant RETE 4______________ 7.55 Jutrišnji svet 8.25 Nanizanka: La grande vallata 9.25 Film: Giulietta e Romeo (dram., It. 1964, r. Riccardo Freda, i. Ge-ronimo Meynier) 11.15 Rubriki o morju in iz parlamenta 12.30 Nanizanka: Sceriffo a New York 14.05 Aktualno: Ciak 14.55 Nanizanka: Angie 15.15 Film: La cieca di Sor-rento (dram., It. 1952, r. Giacomo Gentilomo, i. Antonella Lualdi) 16.15 Nan.: Arabesgue, 17.45 Marcus Welby, 18.40 Llspettore Morse 20.30 Film: L'ammutina-mento del Caine (vojni, ZDA 1945, r. Ed-ward Dmytryk, i. Humphrey Bogart, Jose Ferrer) 22.30 Reportaže 23.00 Film: Royal Flash (kom., ZDA 1975, r. Richard Lester, i. Oliver Reed) 0.45 Nanizanke: Ironside, 1.45 Agente speciale, 2.45 Adam 12 ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nan.: Starman, 11.25 L'uomo di Atlantide 12.20 Ob nog. prvenstvu 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Variete: Sempre piu televiggiu 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: II caccia-tore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro e V-invenzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Film: Fantozzi subisce ancora (kom., It. 1983, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vu-kotič) 22.20 Film: Maxie (kom., ZDA 1985, r. Paolo Aaron, i. Glenn Close) 0.20 Nanizanki: Search, 1.20 StarTrek ODEON______________ 13.00 Guinnessovi primati 13.30 Film: Cappello a cilindre (glas., ZDA 1935, r. Marc Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Ro-gers) 15.30 Film: II soldato Tie-lens (krim., ZRN, r. Alex Corti, i. Hansjork Felmy) 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke: Popeye 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Giochi stellari (fant., ZDA 1984, r. Nick Castle, i. Robert Preston, Lance Guest) 22.30 Film: La leggenda di Ishtan (fant., ZDA 1988, r. Alex Sessa, i. Brent Huff) TMC _______________ 8.30 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Risale a crepa- pelle (kom., ZDA 1985, r. Shuck VVorkman, i. Josh Mostel) 14.00 Glasbena oddaja: Michael Jackson Around The World 15.00 Šport: motociklizem VN Rima 16.00 Film: Prima missione (pust., Hong Kong 1985, i. Samo Hung) 18.00 SPvjudoju 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ti ricordi Dolly Bell (dram., Jug. 1981, r. Emil Kusturica, i. Slavko Štimac, Liljana Blagovič) 22.30 Dokumentarni oddaji: Sinji planet, 23.30 Segreti e misteri 24.00 Film: Controcorrente (krim., ZDA 1971, r. Jerry Thorpe, i. Robert VVagner) TELEFRIULI___________ 10.20 Nanizanka: Firehouse Sguadra23 11.00 Zelena dežela 12.00 Velike razstave 12.30 Šport: Fuori campo 13.00 Nanizanki: Gente di Hollywood, 14.00 Chopper One 14.30 TV film: La nave fan-tasma dei pirati (pust., SZ, r. Boris Durov) 16.00 Musič box 18.00 Nanizanka: Finche vita non ci separi 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: II palazzo delle illusioni (dram., ZDA 1980, r. Walter Grau-man, i. Omar Sharif) 22.30 Nanizanka: II grande teatro del West 23.00 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport I I I 1 1 I RTV Ljubljana 1_______________ 8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja: Živ Žav, 9.40 nan. Pika Nogavička (4. del) 10.10 Po belih in črnih tipkah: Slovenska klavirska glasba (pon.) 10.45 Nanizanka: Delo na črno (pon.) 11.30 Videomeh 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Nadaljevanka: Houston - Legenda Teksasa (1. del) 13.40 Uspešnice Pop delavnice '89 14.10 Živ žav v Kranju 14.45 Glas. oddaja: Festival kajkavske popevke Krapina '89 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Film: Naj ljubši učenec (kom., ZDA 1958, r. George Seaton, i. Clark Gable, Doris Day) 18.45 Risanka, 19.00 TV Mernik 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (M. Šečerovič, r. Stanko Cr-nobrnja, i. Jelisaveta Sabljič, Pe-tar Kralj, 2. del) 21.10 Zdravo, vmes poročila 22.40 Inf. oddaja za goste iz tujine RTV Koper_____________________ 10.15 Fish Eye, 10.45 Juke box 11.15 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 13.30 TVD Novice 13.45 Bezbol - Major League (pon.) 15.30 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 16.30 Rugby: Francija-Nova Zelandija 17.45 Football - prvenstvo NFL (pon.) 19.00 Rubrika: Eurogolf (pon.) 20.00 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 20.30 Športna oddaja: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Rubrika o ribolovu (pon.) RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka 15.30 Koncert Orfeja RTZ 16.30 Šport, 19.30 Dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge - Revmatizem v nogah 20.20 Dok.: Železnice sveta (4. del) 21.20 Dokumentarec: Cerro Torre 22.30 Včeraj, danes, jutri 22.45 Športni pregled 23.30 Nogomet: Vardar-Hajduk (posn.) 23.50 Hokej: Medveščak-Rosenheim ■ RADIO ■ RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ne podite proč sanj!; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika, 14.10 Radijska nadaljevanka: Brisanje resničnosti; 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 16.00 Šport in glasba - dogodki in komentarji; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program, nato nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.32 Dragi Lu-ciano (oddajo vodi Luciano Minghet-ti); 10.00 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Glasbena oddaja: Najnovejše Long Playing plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Zanemarjeni Elvis Osebnosti se navadno zapišejo legendi v trenutku, ko je konec njihovega življenja in ustvarjanja. Ta trditev pa je nekoliko netočna v primeru mogoče največjega pevca rocknrolla vseh časov - Elvisa Pres-leya. Ko je bil Elvis The Pelvis še živ, je vsak njegov nastop, rekli bi celo, da vsak njegov gib, povzročil prave izbruhe histerije, po smrti pa so začeli ljudje govoriti o njegovem predajanju mamilom, o kreganju med dediči in podobnem, kar z legendami nima prav ničesar skupnega. Zadnji udarec liku nekdanjega idola množic prihaja naravnost iz Memphisa, kjer je njegov kip, ki so ga postavili leta 1980, skoraj popolnoma uničen. Svoje so pripomogli onesnaženje, rja, vsakovrstni napisi in brezobzirni oboževalci, ki so z umetnine potrgali vse, kar se je dalo. Ob vedno glasnejših ugovorih razumnejših oboževalcev je župan Memphisa Dick Hacket končno sklenil, da nekaj ukrene. In že se je pojavil nov problem, saj nihče ni vedel, čigav je dejansko kip. Jim Wallace, ravnatelj National Ornamental Metal Mu-seuma, je ob tem izjavil, da je Elvis znova poskrbel za skrivnost. VVallaceva organizacija je sicer že darovala 1800 dolarjev, s katerimi so nadomestili le strune na Elvisovi kitari in zapolnili nekaj lukenj. V Memphisu so naposled ugotovili, da je kip menda družbena last, zato bi morala za popravila poskrbeti občinska uprava. I TRE AMIGOS! — Three Amlgos! — Trije amigosi, ZDA 1987. TV premiera, v nedeljo, 15. oktobra, ob 16.30, na RAI 3. Filmska komedija. Ekstravagantni režiser John Landis se je v svoji sorazmerno kratki karieri s posebno slastjo pozabaval z ameriškimi (beri hollywood-skimi) miti. V debitantskem Schlocku (1971) si je privoščil satiro na račun člove-ka-opice. V Kentucky Fried Movie je »obdelal« nori televizijski svet, v Animal House burkaštvo ameriških univerzitetnikov, da o ironičnem glasbenem prerezu obešenjaških Bratov Bluz niti ne govorimo. Tokrat pa si je Landis privoščil, s svojim običajnim grotesknim humorjem, staromodni žanr »glasbenega vesterna«: trije odpuščeni igralci hollywoodskih nemih vesternov (komiki Steve Martin, Chevy Chase in Martin Short) se podajo na promocijsko turnejo po Mehiki, kjer jih čaka spopad z resničnimi bandidosi, ki izsiljujejo nemočne mehiške kmetiče. Z\ VIDEO NOTES Oddaja: ...iZ ZZ .: . Postaja: Z: z Z' ■ : Ura: £______ V------------J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 _______________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Iz parlamenta 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Risanka: L'ispettore Gadget 16.30 Dokumentarec: VVildside 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Piedone lo sbirro (kom., It. 1973, r. Steno, i. Bud Spencer, Juliette Mayniel) 22.15 Dnevnik 22.30 Glasba: Accardo igra Mozarta 23.10 Glasbena oddaja: Sanremo Blues 24.00 Dnevnik 0.15 Rubrika opolnoči | RAI 2____________________________ 7.00 Risanke 8.15 Film: Eran 300... La spigolatrice di Sapri (zgod., r. GianPaolo Callegari, i. Rossano Brazzi) 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.15 Dnevnik - kratke vesti 16.20 Film: Lo sparviero del Nilo (pust., It. 1949, r. Giacomo Genti-lomo, i. Silvana Pampanini) 17.40 Odprti prostor 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Ispettore Derrick 21.30 Dok. oddaja: Claudio Villa 22.40 Dnevnik - nocoj 22.50 Dok. oddaja: La grande utopia 23.40 Dnevnik in vreme 23.55 Film: La baia dell'inferno (dram., ZDA 1955, r. Frank Tuttle, i. Alan Ladd, Edward Robinson) RAI 3_________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: II primo anno di vita - Come nascono i rapporti 15.00 Dok. oddaja: Psihologija razvoja 15.30 Šport: bezbol - italijansko prvenstvo, 16.00 ciklokros, 16.20 avtomobilizem 16.40 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.00 Risanka: Blob 17.15 Nanizanka: I mostri 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualno: Camice bianco 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: No grazie, il caffe mi ren-de nervoso (kom., It. 1982, r. Lo-dovico Gasparini, i. Lello Arena, Massimo Troisi) Vrača se Miami Vice, čeprav v ponovitvah V pričakovanju decembrskih novih pustolovščin iz niza Miami Vice se bodo morali oboževalci Sonnvja Crocketta (38-letni Don Johnson na levi) in Ricarda Tubbsa (40-letni Michael Thomas na desni) pač zadovoljiti s ponovitvami epizod, ki jim bodo na razpolago vsak dan od ponedeljka do petka ob 18.45 na drugi državni mreži. Spretna in neukrotljiva detektiva iz epizode v epizodo vsekakor nadaljujeta svojo nevarno bitko proti mamilom in razpečevalcem. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Aktualno: Canale 5 per voi 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 TV film: La bugiarda (dram., It. 1989, r. Franco Giraldi, zadnji del) 22.40 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.40 Variete: Sogni d'oro 0.50 Nanizanki: Petrocelli, 1.50 Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.35 Nadaljevanka: La val- le dei pini 16.25 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Oceano rosso (pust., ZDA 1955, r. William VVellman, i. John Wayne, Lauren Bacall) 22.40 Film: Ragtime (dram., ZDA 1981, r. Miloš For-man, i. Elisabeth McGovem, James Cagney) 1.35 Nanizanki: Ironside, 2.35 Agente speciale ITALIA 1_____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione lad-ro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C, 21.30 Visi-tors 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 0.15 Italijanske smešnice 0.25 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.25 Deejay Television ODEON______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Ouattro don-ne in carriera 18.30 Dokumentarec: Be-yond 2000 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Super Platoon (pust., ZDA 1982, r. Christ Hannah, i. Albert VVilton) 22.30 Film: Wampyr (srh., 1978, r. George Rome-ro, i. John Amplas) 24.00 Nan.: Night Heat TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: La spi-aggia dei giorni felici 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: II gioco dell'a-more (kom., ZDA 1959, r. George Marshall, i. Debbye R_aynolds) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Adorabile ca- naglia (kom., VB 1978, r. Šilvio Narizzano, i. Glenda Jackson, Oliver Reed) 22.15 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: La spiaggia vuo-ta (krim., Avstral. 1985, r. Chris Thompson, i. Bryan Browne) TELEFRIULI_________ 12.00 Nan.: Chopper One 12.30 Dokumentarec: Con D Annunzio attraverso 1'Abbruzzo 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Šport: košarka Fanto-ni-San Benedetto 23.00 Rugby: Club Pordeno-ne-Ceta Bergamo 23.30 Dnevnik in dražba 0.30 Vesti: News TELE 4______________ RTV Ljubljana 1________________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Tamarindino seme (ZDA) 13.25 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge - Revmatizem v nogah, 17.50 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Zmaj, 18.30 Tisoč idej za naravoslovce - Triglavski narodni park 19.05 Risanka, 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Odmev (John Berger, r. Maurice Failevic, i. Luciano Bartoli, Annick Brard) 21.40 Osmi dan 22.20 Dnevnik in vreme 22.35 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.40 Po belih tipkah: Slovenska klavirska glasba (7. odd.) 23.10 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - špansko prvenstvo 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice, 16.10 Pillole 16.30 Rubrika o ribolovu (pon.) 17.00 Football - prvenstvo NFL (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - argentinsko prvenstvo (posnetki) 23.55 Nočni boks (ur. Rino Tommasi) RTV Ljubljana 2 17.55 Rastemo v svobodi - NOB 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 20.00 Žarišče 20.35 Izobr. oddaja: Oblike človekove komunikacije - Telo 20.55 Dokumentarna serija: Televizija 21.50 Svet na zaslonu 22.30 Videogodba RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 9.05 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.25 Melodije; 12.40 Cecili-janka 88: pevska skupina Števerjan; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster, nikar!; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Hit Parade, Dijaška tribuna, Glasba, S telefonom; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Pregled dogodkov: Primorski dnevnik; 18.00 Super-pass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU 1 Jane na mehiški način Jane Fonda je ponovno na bojnem pohodu. Tokrat se je spravila nad produkcijo in se je s polnim zagonom lotila reklamiranja svojega naj novejšega filma Old gringo, v katerem nastopa v dokaj prikupni družbi, saj je njen partner Gregory Pečk. Film je prav v teh dneh v distribuciji tudi v Italiji, z velikim uspehom pa so ga predstavili v Cannesu, kjer je nedvomno izstopal že po svoji dvojezičnosti. Old gringo je namreč izraz enkratne koprodukcije med ZDA in Mehiko, ki je nastala prav na pobudo nadebudne »Hanoi Jane«. Leta 1979 je igralka obiskala Mehiko in kot zastopnica Arts councila iz Kalifornije spoznala ekipo, ki je restavrirala stolnico v Mexico Cityju. To naj bi v igralki pustilo neizbrisno sled, saj je ugotovila, da je njena generacija dejansko pozabila na svoje kulturne korenine. Tako je igralka pričela snovati načrt o filmu, s katerim bi se lahko oddolžila mehiški zgodovini. Scenarij ji ni delal večjih preglavic, saj je lahko razpolagala s tekstom latinskoameriškega pisatelja Carlosa Fuentesa, več težav je imela z izbiro glavnega igralcaj ki je moral biti obenem star (old) in gringo. Prva izbira je padla na Bur-ta Lancasterja, ki ga je nato nadomestil Gregory Pečk. Sicer pa je brhka Jane trdno prepričana, da je mehiška revolucija iz leta 1912 že sama po sebi tako zanimiva, da bi film ne potreboval zvenečih priimkov, kot je Pečk. Kaj pa Fonda? RAGTIME, ZDA 1981. V ponedeljek, 16. oktobra, ob 22.40, na Rete 4. Dramatični film. Za tem naslovom se skrivajo vsaj tri imena: pisatelja E. L. Doctorovva, ki je napisal istoimenski roman, italijanskega producenta De Lauren-tiisa in režiserja Miloša Formana. Gre za tri povsem različne umetniške občutljivosti in heterogene profesionalne izkušnje. Ob ameriškem angažiranem piscu stojita namreč producent italo-ameriških kolosalov in ironični avtor Leta nad kukavičjim gnezdom tern Amadeusa. Trojico je bilo težko, morda celo nemogoče spraviti pod »skupno streho«. Zgovoren dokaz in izraz te neusklajenosti je prav filmski prevod Ragtimea, ki posreduje, žal le vizualno in akustično (v ragtime ritmu), noro, bleščeče, a tudi surovo vzdušje Amerike leta 1906. Temnopolti grešni kozel Howard Rollins, pokvarjeni birič James Cagney in mila Elizabeth McGovern so le neme lutke na prizorišču zgodovine. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: A,.;;L j.a Postaja:_______________ Ura:___________________ X________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik- tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Italijanske kronike 15.30 Dok.: Umetniki danes 16.00 Risanka: L ispettore Gadget 16.30 Dokumentarec: VVildside 17.35 Odprti prostor in Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Appuntamento a Tries-te (krim., r. B. Mattei, zadnji del) 22.10 Film: Alba rossa (pust., ZDA 1984, r. John Milius, i. Patrick Swayze, Thomas Howell), vmes dnevnik 24.00 Dnevnik, nato Rubrika opolnoči 0.45 Poezije Francesca Petrarce RAI 2________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: Come inguaiammo 1'eser-cito (kom., It. 1965, r. Lucio Ful-ci, i. Franchi, Ingrassia) 9.30 Tečaj angleščina in francoščina za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lessie 16.15 Iz parlamenta - kratke vesti 16.25 Film: Nemici... per la pelle (kom., Fr. 1968, r. Dennys De La Patelliere, i. Jean Gabin) 18.00 Risanka, 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Lo sgualo 3 (dram., ZDA 1983, r. Joe Alves, i. Dennis Qua-id, Bess Armstrong) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.25 Variete: Confidenzialmente Ave 23.25 Nočni dnevnik in vreme 23.40 Odlomki iz DOC Cluba 0.15 Film: Lmfernale Ouinlan (krim., ZDA 1958, r.-i. Orson VVelles) [ RAI 3___________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Passaggi 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Biček Notes - What's Jazz (3. del) 15.00 Dok. oddaja: Ambientevivo 15.30 Šport: it. prvenstvo v rokometu, streljanje in polu 17.00 Risanke: Blob 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Variete: Uno su cento (vodi Pip-po Baudo) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel) 0.05 Dnevnik - v kiosku 0.10 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Ob Baudu tudi živahna Tania Piattella Oddaja Uno su cento (na RAI 3 ob 20.30) je deležna pozornosti predvsem zaradi Baudovega povratka v objem državne mreže. Vendar bi tokrat radi opozorili na nekaj drugega: med plesalci se namreč pojavlja živahna Tania Piattella (na sliki s kolegoma Massimi-lianom Martoriatijem in Marcom Marchettijem). Plesalka, ki je tudi odlična subretka, je v lanski sezoni navdušila tržaško občinstvo s svojim prisrčnim nastopom v baletu Gina Landija La strada. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Aktualno: Canale 5 per voi 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Doppio taglio (krim., ZDA 1985, r. Richard Marguand, i. Jeff Bridges, Glenn Close) 22.35 Potovanje med skrivnostmi: Arcana 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.10 Rubrika: Sogni d oro 1.20 Nanizanki: Petrocelli, 2.20 Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira ilmondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre damore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: II principe e la ballerina (kom., ZDA 1957, r. Laurence Oli-vier, i. Marilyn Monroe, Laurence Olivier) 22.40 Film: I duellanti (dram., VB 1977, r. Rid-ley Scott, i. Keith Car-radine) 0.35 Nanizanke: Ironside, 1.35 Agente speciale, 2.35 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Nanizanka: Caro John 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nogometni tednik 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejav Televison ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Ouattro don-ne in carriera 18.30 Dokumentarec: Be-yond 2000 19.30 Risanke 20.00 Film: Crawlspace (srh., ZDA 1986, r. David Schmoller, i. Klaus Kinski, Sally Brown) 22.30 Na setu filma Batman 23.00 Film: Maria Walewska (dram., ZDA 1937, r. Clarence Brown, i. Greta Garbo) TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: La spi-aggia dei giorni felici 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Fatti bella e taci (kom., Fr. 1958, r. M. Allegrett^ i. A. Delon) 18.00 Rubrika: Zenska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: L ultima fron-tiera (pust., ZDA 1987, r. Simon Wincer, i. Linda Evans, zadnji del) 21.30 Aktualno: V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 23.05 Šport: SP v gimnastiki (iz Stuttgarta) TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Chopper One 12.00 Rubrika: II salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: II grande teatro del West 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (z Dariom Zampo) 22.30 Šport in šport 23.30 Dnevnik, nato dražba 1.40 Vesti: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1_________________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Ko se korenin zavemo (2. del) 11.10 Tečaj angleščine 11.35 Video strani 15.50 Video strani 16.00 Mozaik. Šolska TV: Tečaj angleščine (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Ko se korenin zavemo (2. del) 17.50 Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade: Povodni kos, 18.00 Periskop - Modelarji 19.05 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Poster, Michael Ontkean, 5. del) 21.00 Omizje: Politika - Z oltarja na stojnico (vodi Mile Šetinc) 22.40 Dnevnik in vreme 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.00 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - prvenstvo ZRN (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice, 16.10 Pillole 16.30 Rugby: Francija-Nova Zelandija 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta mejal9.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo (posnetki) 23.55 Eurogolf - evropski turnirji RTV Ljubljana 2_________________ 18.00 Beograjski TV program 19.00 Glasbena oddaja: Mladinski pevski festival Celje '89 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Žarišče, 20.30 Žrebanje lota 20.35 SP v gimnastiki - ekipno (posnetek iz Stuttgarta) 22.35 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. I 1! LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.40 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.42 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YTJ; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 14.30 Iskalci in pričevalci; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČA TEDNA Prefab Sprout PROTEST SONGS Rubrika, v kateri iz tedna v teden predstavljamo nove LP plošče, včasih res ne uspe dohitevati novosti na diskografskem tržišču. Ko je tedenski prostor strogo odmerjen, je vsaka izbira že vnaprej omejena, predvsem pa ni lahko stopati v koraku z vrtoglavimi ritmi, ki jih pri svoji dejavnosti spoštujejo znane in manj znane diskografske hiše. Tržišče plošč je tako zelo obsežno, da bi bil še tako velik prostor na razpolago vedno pretesen. Danes so na vrsti člani skupine Prefab Sprout, njihovo novo delo pa se imenuje Protest Songs. Zadnja velika plošča skupine zajema v bistvu stare pesmi, vse so namreč posneli že decembra 1985, točneje v času, ko je izšel album z naslovom Steve Mc Oueen in Langley Park To Memphis. Vse pesmi je skomponiral in aranžiral kitarist, predvsem pa duhovni vodja skupine Paddy Mcaloon. Zanimivo je, da v nobeni od teh pesmih ne zasledimo nikakršnega znaka protestov, kot bi lahko sklepali po naslovu LP plošče, ampak prav nasprotno. Prej je čutiti znake nekakšne brezbrižne zaspanosti. Vsekakor pa so celotni album predelali za mešalno mizo šele pred kratkim, kar je nedvomno zaznavno, prav tako kot je tudi zaznavna mojstrska roka tonskega tehnika Lanceja Philipsa. Vsekakor vsebuje LP plošča Protest Songs nekaj zelo dobrih pesmi, kot so Life Of Surprise, Wicked Things in Dublin. Pesmi v albumu so: The World Awake, Life Of Surprise, Horsechimes, Wicked Things, Dublin, Tiffanys, Diana, Talking Scarlet, 'Til The Cows Come Home, Pearly Gates. LTNFERNALE OUINLAN — Touch of Evil — Dotik zla, ZDA 1958. V torek, 17. oktobra, ob 0.15, na RAI 2. Filmska detektivka. V vasi Tijuana, na meji med ZDA in Mehiko, se krčevito spopadeta policaja, ki poosebljata povsem nasprotni miselnosti in praksi: mehiški pošteni komisar Vargas (Charlton Heston) in pokvarjeni Američan Qu-inlan (Orson VVelles). Oba preiskujeta in rešita verigo zločinov, vsak na svoj način. Povsem enostaven in celo banalen detektivski zaplet je režiser-scenarist-protagonist Orson VVelles tako izoblikoval in razvil, da je iz tega nastala zapletena in sugestivna črna parabola o oblasti in manipuliranju z njo. Vražji Ouinlan, ki utone v lastni prevzetnosti in pohotnosti, je pravi »genij zla«, negativni junak, ki predstavlja bistvo oblastniške sle in njenega zlorabljanja. r \ VIDEO NOTES Oddaja:O'.,...... .« ■, __ Postaja: tč:...v . « _ Ura:______________________ ____________________________J ITALIJANSKE TV RAI 1 RAI 2 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Odprta šola 15.30 Dok. oddaja: Novecento 16.00 Risanka: L ispettore Gadget 17.00 Dokumentarec: VVildside 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.25 Nogomet - evropski pokali 22.15 Dnevnik 22.30 Variete: Microforto d'argento 89 (vodi Claudio Lippi) 23.35 Filmske novosti 23.40 Dokumentarna oddaja: Le gior-nate dedicate a Visconti 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Risanke 8.00 Film: Aida (opera, It. 1952, r. elemente Fracassi, i. Sophia Loren) 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 14.30 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.25 Iz parlamenta - vesti 16.35 Film: Kidd il pirata (kom., ZDA 1952, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Costello) 18.00 Variete: Gli antennati 18.30 Dnevnik - šport 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Maigret e la vecchia signora di Bayeux (krim., r. Phi-lippe Laik, i. Jean Richard) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Variete: Cinema, che follia! 23.15 Aktualno: Druga polovica noči 23.45 Nočni dnevnik in vreme 24.00 Film: Class (kom., ZDA 1982, r. Lewis John Carlino, i. Jacgueli-ne Bisset) MREŽE | RAI 3____________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passa.ggi 15.30 Šport: hokej na ledu 16.00 Film: Treno popolare (kom., It. 1933, r. Raffaello Matarazzo, i. Marcello Spada) 17.00 Risanka: Blob 17.15 Nanizanki: I mostri - II ballo dei genitori, 17.45 Vita da strega -La visita di Leonardo da Vinci 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanka: Blob 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.30 Film: Tootsie (kom., ZDA 1982, r. Sydney Pollack, i. Dustin Hoffman, Jessica Lange) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualno: Storie vere - Nani come noi 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Dok. oddaja: Pred 20 leti Pretresljivo pričevanje pritlikavca Drugačnost vzbuja vedno pozornost, včasih tudi usmiljenje, redko pa razumevanje. Franz Drago je bil igralec, predvsem pa je bil pritlikavec, ki ni uspel zbrati dovolj poguma, da bi tvegal operacijo. Z njo bi pridobil nekaj centimetrov na višini, verjetno pa bi mu ne zbrisala izkušenj, ki jih je kot pritlikavec doživel. Intervju, ki nam ga posreduje RAI 3 nocoj ob 22.30, je neke vrste oporoka. Pretresilji-vo je dejstvo, da je Franz Drago približno teden po intervjuju umrl. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Aktualno: Canale 5 per voi 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Oltre ogni limite (dram., ZDA 1986, r. Robert Young, i. Far-rah Fawcett, James Russo) 22.00 Obnova: Super Dallas 22.45 Aktualno: Forum 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.20 Variete: Sogni d oro 1.30 Nanizanki: Petrocelli, 2.30 Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La vatle deipini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Vorrei non esse-re ricca (kom., ZDA 1964, r. Jack Smight, i. Sandra Dee, Robert Goulet) 22.30 Film: Impiegati (kom., It. 1984, r. Pupi Avati, i. Luca Barbareschi) 0.15 Nanizanke: Ironside, 1.15 Agente speciale, 2.15 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Nogomet - evr. pokali 20.45 Nogomet: Wettingen- Napoli (pokal UEFA) 22.45 Variete: Televiggiu 23.45 Dok. oddaja: Jonatan 0.15 Italijanske smešnice 0.25 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.25 DJ Television (pon.) OPEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Tim (kom., Av-stral. 1979, r. Michael Pate, i. Piper Laurie, Mel Gibson) 22.30 Film: Slash allinferno e ritorno (pust., ZDA 1986, r. John Gale, i. Ron Kristoff) 0.30 Nanizanka: T and T TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 TV film: Una famiglia americana (dram., ZDA 1988, r. Toshiyuki Uno, i. Guy Boyd, 1. del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Due čare cana-glie (kom., Avstral. 1978, i. T.Lo Bianco) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Giocando con il brivido (krim., ZDA 1985, r. VVilliam VViard, i. Anthony Geary) 22.20 Nogomet - evr. pokali 0.15 Vesti 0.30 Šport: SP v gimnastiki (iz Stuttgarta) TELEFRIIILI_________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: I ragaz-zi di celluloide (r. Ser-gio Sollima, i. Massi-mo Ranieri, 1. del), 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Condo 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 22.30 Jazz: Lino Patruno ri-corda Bix Beiderbecke 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ RTV Ljubljana 1________________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja Cerro Torre, 10.20 Osmi dan, 11.00 Svet na zaslonu 11.40 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Osmi dan, 17.30 Svet na zaslonu 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Repica (Lojze Krakar), 18.30 gledališka predstava Za devetimi vrati 19.05 Risanka, 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus sodobnega angleškega filma: Rad se te spominjam (dram., VB 1987, r. David Leland, i. Emily Lloyd, Tom Bell, Pat Heywood) 21.30 Kratki film: Off Road festival 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Svet poroča 23.10 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - prvenstvo VB (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Bezbol - Major League (posn.) 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2________________ 18.30 Studio Maribor 19.00 Izobr. oddaja: Pred izbiro poklica - V skrbi za naravo 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 S prvega evropskega tekmovanja organistov: koncert zmagovalcev, vmes (20.50) Žarišče 22.00 SP v gimnastiki - ženske ekipno (posnetek iz Stuttgarta) RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ko zgodovina zazveni (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 S Cecilijanke 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: pianist Dario Sepirii; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Poje mezzosopranistka Nora Jankovič; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. I 1 FILMI NA MALEM EKRANU Vujadin Boškov Jugoslovanski nogometni trener Vujadin Boškov je gotovo hvaležen sogovornik: simpatičen, odprt, prava zakladnica podatkov, tako da ga skoraj nobeno vprašanje ne more spraviti v zadrego. Ni čudno, da se njegov obraz tako pogosto pajavlja na ekranu. V italijanščini, ki spominja na španščino, stresa ocene in anekdote kot iz rokava. Preden je prišel v Italijo, je prepotoval polovico Evrope, bil je med drugim v Švici, na Nizozemskem pri Ajaxu in Feye-noordu, v Španiji pri Zaragozi, Real Madridu in Gijonu. Še prej je bil izvrsten nogometaš (z jugoslovansko reprezentanco je nastopil tudi v nepozabni tekmi leta 1955 v Turinu, ko so modri zmagali s 4:0). Gotovo je med najbolj razgledanimi in podkovanimi trenerji na Apeninskem polotoku, kjer je najprej vodil Ascoli, nakar je prestopil k Sampdorii, za katero je v dalj nji preteklosti tudi igral. Kot trener jo je sedaj popeljal v sam evropski vrh. Potem ko je v sezoni 1987-88 osvojil italijanski pokal, se je prebil v finale pokala pokalnih zmagovalcev. Pred odločilno tekmo maja letos proti Barceloni pa mu je sreča obrnila hrbet: poškodbe in izključitve so mu zdesetkale ekipo in pokal je romal v Španijo. Za Boškova je bil to drugi evropski finale. Tudi na prvem, leta 1981 (pokal prvakov), ko je bil na klopi Real Madrida, mu je spodletelo proti Liverpoolu. Boškov ima letos novo priložnost. Samp-doria je spet osvojila italijanski pokal (na račun Napolija) in si zagotovila nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev. Uspešno je prebrodila 1. kolo, danes jo v osmini finala čaka Borussia. RAD SE TE SPOMINJAM — VVish You VVere Here, VB 1987. V sredo, 18. oktobra, ob 20.05, na RTV-Lj 1. Sentimentalna komedija. Junakinja nežnega in obenem realističnega dela Britanca Davida Lelanda (v okviru ciklusa sodobnega angleškega filma) je šestnajstletna Lynda. Mlado in nemirno dekle odrašča brez matere v nerazumevajočem družinskem okolju, ki je v sozvočju z moralistično, podeželsko okolico. Lynda reagira na zatohlo viktorijansko okolje in na nadzorstvo strogega očeta izzivalno in uporniško. Zoreča lepotica, ki jo pooseblja sveža Emily Lloyd, zapeljuje svoje vrstnike in pade celo v naročje zrelega očetovega znanca, sicer neprivlačnega, a očitno izkušenega možakarja, ki živi za tamkajšnje razmere na dokaj nekonvencionalen način. Lynda zanosi in, povsem nekonformistično, sklene, da bo otroka rodila, čeprav jo bo to stalo ogromno. Z N VIDEO NOTES Oddaja: . :...•..: :: >... Postaja:_|_____________ Ura:________:___.______ v_______________________/ ■ ITALIJANSKE TV MREŽE j RAI1 ~ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanske kronike 16.00 Risanka: L'ispettore Gadget 16.30 Dokumentarec: VVildside 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Costretto ad uccidere (vestern, ZDA 1968, r. Tom Gries, i. Charlton Heston, Joan Hackett) 22.10 Dnevnik 22.20 Zelena linija: Prehrana in okolje 23.35 Aktualno: Effetto notte 24.00 Dnevnik in Rubrika opolnoči 0.35 SP v gimnastiki (iz Stuttgarta) RAI 2 7.00 Risanke 8.15 Film: Le due sorelle (dram., It. 1951, r. M. Volpe, i. Vera Carmi) 9.30 Dokumentarec o olivnem olju 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gopodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.15 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: II colosso di Roma (pust., It. 1964, r. Giorgio Ferroni, i. Gordon Scott, Massimo Serato) 18.00 Variete: Gli antennati 18.30 Športna oddaja 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Maigret e il caso Saint-Fiacre (krim., Fr. 1987, r. Jean Paul Bassy, i. Jean Richard, Jean Paul Zehnacker) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualno: Fino allultima idea 23.10 Nan.: II brivido dell imprevisto 23.40 Nočni dnevnik in vreme 24.00 Film: La tigre verde (krim., ZDA 1937, r. N. Poster, i. Peter Lorre) RAI 3 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Nastanek celine 13.00 Dokumentarec o živalih 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec o Sredozemlju 15.30 Šport: bilijard in hokej na travi 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.00 Risanka: Blob 17.15 Nanizanki: I mostri - La časa af-fittata, 17.45 Vita da strega - II filtro damore 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanka: Blob 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dok. oddaja: Samarcanda 23.00 Izpovedi v postelji: Ars Amanda (vodi Amanda Lear) 23.30 Filmske novosti 23.35 Aktualno: Etika in znanost (intervjuji Enza Biagija) 0.05 Nočni dnevnik 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Kralja kviza nasprotniki ne skrbijo Medtem ko se Pippo Bando veseli nad 4 milijoni gledalcev, ki so narastli pred koncem njegove oddaje baje do 5,7 milijonov, se kralj kviza Mike suvereno ukvarja s svojim Telemikeom, ki ga bo nocoj popestrila še igrica Bingo, in se sploh ne zmeni za »nasprotnike«. Bingo deklice (na sliki) se medtem elegantno sprehajajo po odru. Zanimivost nocojšnje oddaje bo predstavljala predvsem reportaža iz berlinskega lokala, v katerega zahajajo izključno homoseksualci. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE S____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Aktualno: Canale 5 per voi 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito, 20.30 Telemike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Sogni d oro 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Sensi (dram., It. 1986, r. Gabriele Lavia, i. Monica Guerritore, Mimsy Farmer) 22.20 Film: Principe della citta (krim., ZDA 1981, r. Sidney Lumet, i. Tre-at VVilliams) 1.25 Nanizanki: Ironside, 2.25 Adam 12 ITALIA 1_____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Film: Indiana Jones e il tempio maledetto (pust., ZDA 1984, r. Števen Spielberg, i. Har-rison Ford, Kate Cap-shaw) 22.40 Variete: Televiggiu 23.40 Športna rubrika: Grand Prix 0.50 Italijanske smešnice 1.00 Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 2.00 Dee-jay Television OPEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dokumentarec: Be-yond 2000 19.30 Risanke 20.00 Nanizanki: Mister Ed, 20.30 Ouinta dimensi-one 22.00 Na setu filma Indiana Jones e 1'ultima croci-ata 23.00 Film: Angel killer (krim., ZDA 1983, r. Robert Vincent O Neil, i. Betsy Russell) 24.00 Nanzanka: Night Heat TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 TV film: Una famiglia americana (dram., i. Guy Boyd, 2. del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Il sogno di Robin (dram., ZDA 1986, r. Paul Lynch, i. Oliva D'Abo) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il mistero della foresta (pust., ZDA 1983, r. G us Trikonis, i. Deborah Raffin, Peter Fonda) 22.20 Glasbena oddaja: Montreaux Jazz Festival '89 22.50 Vesti 23.05 Šport: SP v gimnastiki (iz Stuttgarta) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Strike Force 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: I ragaz-zi di celluloide, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nad.: La piovra (5. de) 22.00 Nanizanka: Gente di Hollywood 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik, 1.00 News TELE 4_____________ SLOVENSKE VlRElE • RTV Ljubljana 1_______________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 10.40 Uporabne umetnosti, 11.10 Stiki, oblike človekove komunikacije - Telo 11.35 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Slovar arhitekture, 17.20 Uporabne umetnosti 17.50 Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade: Živ žav v Kranju (pon.), 18.30 nanizanka Pravljičar 19.00 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Sofija Kovalevska (D. Vasiliu, ZSSR, r. Arn Šahma-lijeva, i. Elena Safronova, Natalija Saiko, 2. del) 21.20 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.30 Komedija na slovenskem odru: Volpone (Ben Jonson, Drama SNG iz Ljubljane) | RTV Koper_________________________ 13.30 TVD'Novice 13.40 Golden Juke Box (pon.) 15.15 Pillole, 15.30 Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice, 16.10 Pillole 16.30 Bezbol - Major League (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Rubrika: Mon-gol-fiera 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Veliki tenis 24.00 Sportime Magazine 0.15 Rubrika o ribolovu (pon.) RTV Ljubljana 2________________ 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Izobr. oddaja: Vloga in pomen čustev v našem življenju 19.30 Dnevnik, 20.00 Žarišče 20.30 Mali koncert: Tri Schumannove Romance za oboo in klavir 20.40 Oči kritike, 21.10 Alpe Jadran 21.40 SP v gimnastiki - finale (posnetek iz Stuttgarta) RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Ob treh popoldne, Za vse dopust v Jugoslaviji 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. II FILMI NA MALEM EKRANU V ROT KOOVWBT \ Dogodivščine malih izgubljenih deklic Usoda filmskih zvezd je pogosto bleščeča samo na videz. Knjižne police so polne bolj ali manj uspelih literarnih prispevkov o nesrečah, ki pestijo slavne igralce in režiserje. Zaradi prevelikega napora mnogi romajo k zdravnikom, ki jim predpisujejo tablete vseh vrst, drugi se utapljajo v alkoholu, največ pa jih še vedno išče utehe v mamilih. Težavam so podvrženi vsi igralci, še najbolj pa naj mlajši. Nekateri trdijo, da je Jo-die Poster morala garati celih petnajst let, da se je znebila pečata deklice z golo zadnjico in mladoletne prostitutke. Z istimi težavami se je spoprijela tudi Liz Taylor, da o Lizi Minellijevi (na sliki) niti ne govorimo. Med nesrečnice, ki si niso znale pomagati, pa spada deklica, ki je pred leti nastopila v Spielbergovem filmu E.T. Drew Barrymore je stara komaj 13 let, v teh nekaj letih je preizkusila stvari, ki jih mnogi osemdesetletniki niso in tudi ne bodo. Drew je postala igralka in doživela slavo, ko je bila stara komaj šest let. Pri devetih je pila, leto kasneje je kadila marihuano, kot dvanajstletnica pa je morala na zdravljenje, ker je bila popolnoma zasužnjena s kokainom. Zdravniki so jo rešili le za las, svetovali pa so ji tudi, naj napiše knjigo o tem, kako si je pomagala iz krize. Dekle jih je ubogalo in je pri trinajstih letih izdala knjigo spominov z naslovom Little Girl Lost - Mala izgubljena deklica. INDIANA JONES E IL TEMPIO MALEDETTO — Indiana Jones and the Tem-ple of Doom — Indiana Jones in prekleto svetišče, ZDA 1984. V četrtek, 19. oktobra, ob 20.30, na Italia 1. Pustolovski film. Medtem ko vrtijo po vseh italijanskih kinodvoranah najnovejšo pustolovščino Indiane Jonesa (Indiana Jones in zadnji križarski pohod), ponuja Italia 1 reprizo druge nadaljevanke »sage« o pustolovskem arheologu Indyju. S tem filmom pa sta domiselna producenta Števen Spielberg in George Lucas prislužila kup milijard. Zgodba je postavljena v očarljivo obdobje med obema vojnama. Indiana Jones (Harrison Ford) beži leta 1935 iz Šangaja (lovi ga boss Lao Čhe), a njegovo letalo strmoglavi prav sredi Himalajskih gora. Tako se naš junak znajde v spremstvu Kitajčka Shorta Rounda in lepe pevke VVillie (Kate Capshaw), v skrivnostni Indiji. Tu se mora spoprijeti s številnimi nevarnimi sovražniki in čudežnimi silami, ki zatirajo vraževerno ljudstvo. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: : ; ...Z Z Postaja:_L c .ZtO- ; m rj • /TAL/ JA N S K E TV MREŽE / RAI 1 1 1 RAI2 1 1 RAI3 7.00 Aktualno: Uno mattina 7.00 Risanke 12.00 Gledališka predstava: Carlo |?55 12.05 14.10 # 15.00 ■g1 15S8 17.55 S 18.05 W 19.10 S 1^.40 9.40 Nanizanka: Santa Barbara Jutranji dnevnik Dok. oddaja: Laurel & Hardy Vreme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo Dnevnik - tri minute Rubrika: Fantastico Bis Glas.oddaja: Tam Tam Village Aktualno: Nov kazenski postopek in njegovi protagonisti Risanka: L ispettore Gadget Festival mladinskega filma Iz parlamenta in vesti Nanizanka: Santa Barbara Nanizanka: E' proibito ballare Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Correva nel vento (pust., ZDA 1980, r. Keith Merrill, i. Trevor Howard, Nick Ramos) 22.10 Nanizanka: Hitchcock presenta 22.45 Dnevnik 22.50 Nočni rock, nato Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 0.35 Dok.: Mezzanotte e dintorni SP v gimnastiki (iz Stuttgarta) 8.10 Film: II nemico (krim., It. 1942, r. G. Giannini, i. Evi Maltagliati) 9.30 Tečaj angleščina in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.10 Iz parlamenta - vesti 16.20 Film: La congiura dei potenti (zgod., Fr.-It. 1961, r. Andre Hu-nebelle, i. Jean Marais) 18.00 Variete: Gli antennati 18.30 Večerna športna oddaja 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: L evaso (dram., Fr. 1971, r. Pierre Granier-Deferre, i. Alain Delon, Simone Signoret) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.10 Zabavna oddaja: Si fa pe ridere 23.10 Aktualno: Srečanje z norveškimi princi, nato (23.50) Dnevnik 0.05 Film: Commando d'assalto (vojni, Fr. 1979, r. Raoul Coutard, i. Bruno Cremer, Laurent Malet) Košarkarski večer na koprski televiziji V rimskem Paleurju se začenja danes košarkarski turnir McDo-Dpen, na katerem nastopa tudi ameriška ekipa profesional-er sodelujejo štiri ekipe: Denver Nuggets, Philips Milan, Bar-in Jugoplastika iz Splita. Amerikanci in Spanci bodo igrali cev. Sicer celona nald's Open, na katerem nastopa tudi ameriška ekipa profesional- - - * — ™ . . w m ■ m m m * - « v m f • ~ spl...........•'**■'*. ob 18. uri, srečanje Philips-Jugoplastika pa bo ob 20.30. Obe tekmi nam bo v neposrednem prenosu posredovala koprska televizija, Ita-lia 1 pa bo od 0.40 ponudila povzetek dogodkov. Gozzi (r. Sandro Bolchi) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aktualno: Aladinova svetilka' 15.30 Film: Gli uomini, che mascalzo-ni! (kom., It. 1932, r. Mario Ca-merini, i. Vittorio De Sica) 16.35 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.55 Odprti prostor 17.15 Nanizanki: I mostri - AAA villa stregata vendesi, 17.45 Vita da strega - La vecchia čara Sheila 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanka: Blob 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj 23.00 Nočni dnevnik 23.20 Film: Nel corso del tempo (dram., ZRN 1975, r. Wim Wen-ders, i. Rudiger Vogler, Hanns Zischler) ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Zdravniški pregled 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Aktualno: Canale 5 per voi 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Finalmente venerdi 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Sogni d oro 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanki: Quincy, 20.30 L'ispettore Mor- 22.30 Rubrika o filmu: Ciak 23.20 Film: Mamma Roma (dram., It. 1962, r. Pier paolo Pasolini, i. Anna Magnani, Franco Cit- ti) 1.20 Nanizanki: Ironside, 2.20 Agente speciale ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.15 Valentina 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Rubrika: Calciomania 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Košarkarski turnir McDonald’s Open 2.10 Deejay Television ODEON______________ 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dokumentarec: Be-yond 2000 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Due sporche ca-rogne (krim., Fr. 1968, r. Jean Herman, i. Alain Delon, Charles Bronson) 22.30 Športna rubrika: Forza Italia 23.30 Rubrika o motorjih TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 TV film: Una famiglia americana (dram., r. Toshiuky Uno, 3. del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: L assedio di Sid-ney Street (dram., VB 1960, r. Baker-Berman, i. Donald Sinden) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti 23.05 Šport: SP v gimnastiki (iz Stuttgarta) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di HoIlywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: I ragaz-zi di celluloide, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: La pio-vra (6. del) 22.00 Nanizanka: Condo 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE 4_____________ m 1 RTV Ljubljana 1_________________J 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 Alpe Jadran, 11.30 nadaljevanka Ellis Is-land (7. in zadnji del) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Tednik, 17.40 Alpe Jadran 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic -Janko in Metka, 18.30 nanizanka Pika Nogavička 19.00 Risanka, 19.12 TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dok. oddaja: Po stopinjah 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 19. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Ex libris: 150 let fotografije 23.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 23.10 Film: Talent za umor (krim., VB 1984, r. Alvin Rakoff, i. Angela Lansbury, Laurence Olivier) 0.30 SP v gimnastiki - finale (posnetek iz Stuttgarta) 2.30 Video strani | RTV Koper__________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon.) 14.45 Golf - evropski turnirji (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 18.00 Košarka: turnir McDonald's Open, Denver Nuggets-Barcelo-na (prenos iz Rima) 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Pillole, 20.10 Sportime 20.30 Košarka: turnir McDonald's Open, Jugoplastika-Philips Milan (prenos iz Rima) 22.40 TVD Novice 22.55 Nogomet: prvenstvo ZRN, Kai-serlautern-St. Pauli (posnetek) RTV Ljubljana 2______________ 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana (prenos iz CD) 22.00 Skupščinska kronika 22.20 Videonoč RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijan-ka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska,slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; .16.45 Made in YU, 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puzzle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila,- 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU z • V teku časa NEL CORSO DEL TEMPO — Im Lauf der Zeit — V teku časa, ZRN 1976 Režija in scenarij: Wim VVenders □ Fotografija: Robbie Miiller, Martin Schafer □ Scenografija: Heidi Ltidi, Bernd Hir-skorn □ Montaža: Peter Pryzgodda □ Glasba: Improved Sound Limited □ Igrajo: Riidiger Vogler, Hanns Zischler, Lisa Kreuzer, Rudolf Schundler, Marguard Bohm, Dieter Traier V petek, 20. 10., ob 23.20, na RAI 3. Dramatični film. V teku časa, očarljiv pesniško-filmski izliv nemškega režiserja Wima VVendersa (na sliki), je posnet v črno-beli tehniki, prav tako kot nekateri drugi režiserjevi celovečerci: Aliče v mestih (1973), Stanje stvari (1982) in Nebo nad Berlinom (1987). Vsi ti filmi predstavljajo pomembne postojanke v VVendersovi filmografiji, ki jih povezujejo vidne in nevidne niti. Pri vseh teh delih sta v ospredju dve osnovni prvini: izzivalni, rigorozni in vselej občutljivi bivanjsko-filozofski razmislek in vsakič drugače opredeljen formalni pristop do filmskega jezika, izraza in filmske estetike nasploh. V teku časa se dva čudaška pajdaša -potujoči popravljalec filmskih projektorjev »king of the road« (Riidiger Vogler) in štopar Kamikaze (Hanns Zischler) - srečata na skupni poti, ki ju pelje vzdolž meje med obema Nemčijama. Njuno bizarno in prešerno moško prijateljstvo je le pretveza za prikaz črno-belih pejsažov od Gornje Nemčije do Bavarske, za nostalgično dokumentiranje izumirajočih podeželskih kinematografov, za zvočno montažo »no stop« rock glasbe, ki simptomatično ponazarja, kako so »Američani kolonizirali našo podzavest«. Ko se znajdeta potepuška prijatelja pred zadnjo (zaprto) kinodvorano in vprašata lastnika, če ševrti filme, jima ta odgovori: »Ne, ampak vse imam pripravljeno za takrat, ko bo to mogoče«. II si * 1 N GLI UOMINI CHE MASCALZONI!, It. 1932. V petek, 20. oktobra, ob 15.30, na RAI 3. Filmska komedija. Avtor tega filma, Mario Camerini, je skupaj z Alessan-drom Blasettijem najizrazitejši zastopnik italijanske kinematografije fašističnega dvajsetletja. Oba sta v svojih konvencionalnih, lažno brezskrbnih in pretirano melodramskih feljtonih uspela občasno vriniti tudi kakšen realistični utrinek iz tedanjega vsakdanjega življenja. Zlasti Camerini je prepričljivo uprizoril v nekaterih delih iz 30. let malomeščansko in provincialno Italijo, ki je s svojim oportunizmom in pasivnostjo omogočila uveljavitev fašizma, a je hkrati s svojo radoživo ironijo vedno odklanjala režimska pretiravanja. Takšno vzdušje pride do izraza tudi v tej komično-ljubezenski zgodbi med mladim šoferjem in lepo trgovko ter v uspešnicah II signor Max in Grandi magazzini, v katerih je blestel predvsem prefinjeni igralski talent Vittoria De Sice. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: ■ ■■ Postaja: ______.__ r »Nikdar več ne bomo igrali skupaj!« To je v intervjuju za radijsko oddajo Rock Cafe izjavil lider skupine Who Pete Tovvnshend. Skupina se je v dolgih petindvajsetih letih skupne kariere večkrat proslavila z naravnost revolucionarnimi pobudami. Med te spada tudi rock opera Tommy, izdana leta 1969 na dvojni veliki plošči. Who so svojo največjo stvaritev kar dve leti zaporedoma neprenehoma uprizarjali v živo. V newyorški Metropolitan Opera House jim je občinstvo po izvajanju pokonci ploskalo dolgih štirinajst minut. Pete Tovvnshend, Roger Daltrey, John Entvvistle in Keith Moon so bili takrat na višku svoje slave. Ta ni upadla niti v naslednjih letih, vendar je leta 1978 skupino hudo prizadela Moonova smrt, saj je veljal za enega najboljših bobnarjev vseh časov. Who so se ločili leta 1982 in še enkrat zaigrali skupaj tri leta kasneje na Live Aidu. Letos so se končno spet odločili za turnejo, ki je naletela na res izjemen uspeh. 48 koncertov, ki so jih priredili v ZDA, si je ogledalo kar dva milijona ljudi. Zdaj pa se zdi, da je Daltreyu in ostalima vsega dovolj. Po miniturneji v Angliji naj bi se dokončno razpustili. Ljubitelji rocka seveda upajo, da se bodo premislili, saj je Tovvnshend kljub treznim oblekam in obnašanju še vedno poln tiste energije, s katero je pred leti razbijal inštrumente tudi na glavah tistih, ki so mu bili antipatični. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujejo: Eva Fornazarič, Damiana Ota in Andrej Šik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. rMQTQ>jEXPO KACINQ MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ PRIDI NA SEJEM IN ZADENEŠ AVTOMOBIL X BREZPLAČNO VSTOPNICO ZA IGRALNICO, KI JO BOŠ DOBIL PRI NAŠEM RAZSTAVNEM PROSTORI CASINO’ CASINO’ CASINO’ CASINO’ NOVA GORICA NOVA GORICA NOVA GORICA NOVA GORICA ^ SOUNDCAR CENTER ZA PRODAJO IN MONTAŽO AVTORADIOV IN VARNOSTNIH NAPRAV (M) PIONEER TRŽIČ - Ul. S. Giusto 1 - Tel. 0481/791417 ČAKAMO VAS V PAVILJONU A 1 o motor expo racing 9. MOTOR EXP0 RACING OD DANES V GORICI Danes zjutraj bodo na razstavišču ob Soči otvorili 9. Motor expo' racing. Motorni sejem je daleč najvažnejša sejemska prireditev v Gorici in njen sloves in ugled presegata deželne meje. V devetih letih je prvotno skromna predstavitev avtomobilskih novosti s strani nekaterih goriških zastopnikov prerasla v najpomembnejšo tovrstno sejemsko manifestacijo severo—vzhodne Italije. Motor expo' racing privablja preko 100.000 obiskovalcev, na sejmu si lahko ogledamo vse zadnje avtomobilske in motociklistične novosti, sledimo zanimivim športnim tekmovanjim in zabavnim programom. Motor expo’ racing bo tudi letos trajal devet dni, do vključno naslednje nedelje. Poleg ponudb in novosti veči- MOTORLINE LUTMAN GORICA Ul. Hcrmada 10 Tel. (0481) 20445 Zastopnik za Gorico in pokrajino Motoiji APRILIA INNOCENTI DAIHATSU ne italijanskih in tujih avtomobilskih hiš so organizatorji poskrbeli za bogat program nastopov in tekmovanj. Letošnjo izvedbo sejma bodo danes otvorili s strokovnim posvetom Multimodal 90. S tem posvetom hoče Trgovinska zbornica v sodelovanju s področnimi posebnimi ustanovami prikazati razvojne možnosti prometnih infrastruktur goriške pokrajine. Goriško tovorno postajališče, letališče v Ronkah, Tržiško pristanišče in železniško vozlišče v Červinja-nu nudijo možnost razvoja kombiniranega prevoza po cesti, vodi in železnici. Posvet Multimodal 90 bi rad začrtal smernice razvoja prevoznega področja v naši deželi, bodočnost katerega je prav v kombiniranem prevozu. Poleg posveta o prevozih predvideva program 9. Motor expo' racinga seveda tudi vrsto zanimivih športih in zabavnih prireditev. Športne prireditve se bodo pričele že danes s predtekmovanji superbiker-jev in motorjev quad cross, tekmovanja katerih se bodo vršila jutri. Vsak dan bomo lahko sledili akrobatskim potezam z motorji sidecar in big foot shovv, poslušali pa glasbo znanega slovenskega orkestra Greentovvn Jazz Band. Na tekmovalni stezi sejmišča se bodo italijanski in tuji piloti prihodnjo soboto in nedeljo pomerili za pokal igralnice iz Nove Gorice na tretjem Balistam treh Benečij. 1 1 s* NOVA DEDRA 1.8 I.E. S.V.A.G. Ivone in Sergio DIZORZ S.R.L. OGLEDA TE Sl JO LAHKO NA 9. MOTOR EXPO RACING V PA VIL JONU D GORICA - DREVORED XXIV. MAJA - TELEFON 32510/531642 TRŽIČ - ULICA S. POLO 19 - TELEFON 776250 SVAG01/1 ii T> ^ KJE JE KAJ ... V paviljonu A lahko vidimo švedske avtomobile VOLVO (razstavlja jih zastopnik Orali), avtomobile FIAT ter motorje KAWASAKI in SUZUKI (Aguzzoni), avtomobile OPEL—G M (Boato) ter avtomobile FORD(Gratton). Motorje razstavlja podjetje Braidotti, nadomestne dele Sprintauto in Autoricambi goriziana, avtoradie tvrdka Soundcar, avtomobilske gume pa Pneusfriuli. Avtromobile Audi in Voiksvvagen si lahko ogledamo v paviljonu B (Avtosacchetti), kjer so tudi avtomobili ALFA ROMEO (Bigot) francoski avtomobili CITROEN in motorji CAGIVA (Goričar), terenska vozila SUZUKI, avtomobili HYUNDAY in motorje YAMAHA in BMW (Lutman). V tej hali lahjo še vidimo motorje za cross (II cross, Juri moto in Dagri, avtomobilske gume (Komjanc), nadomestne dele (Utensilmacc) in motorna oblačita (Pigno/o). V hali D pa so avtomobili LANCIA in AUTOBIANCHI (SVAG), PEUGEOT—TALBOT (Autotisert). avtomobili in terenska vozila ROVER (Tomauto), avtomobili MASERATI (Carnelutti), TOYOTA (Autofri-uli). SAAB. SUBARU in MAZDA (Girometta), FERRARI (Martinis) in MERCEDES (Tirel). Avtomobile INNOCENTI, terenska vozila DAIHATSU in motorje APRILI A razstavlja podjetje Motorline—Lutman, v tej hali pa so še avtomobili HONDA (Autosandra), RENAULT (Autofur-lan), LOTUS in dirkaški avtomobili formule ena. V tej hali sta tudi razstavna prostora novogoriške igralnice in Kmečke banke. S 1 -ssfS * ram * TRDNE Pristop dvcli bank k naši družbi predstavlja največje priznanje za naše resno in konkretno delovanje. S tem smo dobili še dodatno moč za opravljanje našega dela. Velika zanesljivost danes še bolj poudarja agilnost in _ prilagodljivost, s „ katerima se * 4 uveljavljamo v svetu gospodarstva. Leasest omogoča leasing majhnim, srednjim in velikim industrijskim obratom, samostojnim poklicem in trgovcem ter mladim podjetnikom. Nudimo pa še veliko več: smo hitri, znamo se prilagoditi najrazličnejšim zahtevam naših strank. CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FINANČNA DRUŽBA S.A.F.T.I. S.p.A. SOCIETA FINANZIARIA TRIESTINA TRST - Ul. Genova 14 Tel. 040/363636 Leasest GORICA - Ul. Nizza 11 Tel. 0481/532080 11111111 I, 11! * lil lil lil 1 A □ motor expo racing motor exp6 racing O 'S Nova in stara dirkalna vozila GOODVEAR, TAKE ME HOME, POSPREMI ME, GOODVEAR! Komjanc Luigi PRODAJA, SERVIS in POPRAVILA AVTOMOBILSKIH GUM 34170 GORICA Ul. Rossini 22 - Tel. 0481/531821 ČAKAMO VAS V PAVILJONU B Tudi letos so organizatorji sejma Motor expo’ racing dodelili precej prostora dirkalnim avtomobilom. Precej ljubiteljev avtomobilskih dirk se bo brez dvoma zbralo ob razstavnem prostoru Marlboro VVorld Championship Teama. Tu bomo lahko tudi letos občudovali najnovejšo enačico dirkalnega avtomobila Ferrari Formule ena avstrijskega pilota Gerharda Bergerja. Ferrari pa ni edini avtomobil Gran Prijev, ki je razstavljen v Gorici. Tudi letos bo Marlboro VVorld Championship Team poleg Ferrarija razstavljal tudi avtomobil McLaren—Honda, s katerim Alain Prost vodi letošnje prvenstvo. Poleg teh bomo lahko videli tudi Osello in Minardi, ki so v zadnjih gran prijih dosegle prepričljive uspehe. Na 9. Motor expo’ racingu bomo lahko občudovali tudi naj novejši avtomobil tovarne iz Maranella, Ferrari 348. Sliko najnovejšega žrebca, ki ga je Ferrari prvič predstavila septembra na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu, lahko vidimo na na 5. strani SčBfflSHKM šSMUii c£> s 4. strani naslovni strani priloge. Ta avtomobil, ki na prvi pogled spominja na model Testa-rossa, zmore 300 konjev in največjo hitrost 280. km/h. Blizu Ferrarijev si bomo lahko ogledali prav tako elitne serijske avtomobile angleške tovarne Lotus, med katerimi je najbolj privlačen Lotus Esprit Turbo. Ljubitelji avtomobilskih relijev bodo lahko občudovali dirkalne avtomobile, ki so v Gorico prišli direktno iz Sanrema, kjer se je v četrtek zaključil znameniti reli. Na sejmu bomo lahko videli tudi Lancio, s katero je Miki Biason znova zmagal na tem slovitem reliju. Letošnji Motor expo’ racing predstavlja tudi nekdanje dirkalne avtomobile Alfa Romeo 1100s, Ferrari 2000, Ferrari 250 in Aurelia B20, s katerimi so Nuvolari, Varzi, Faggioli, Biondetti in drugi tekmovali in zmagovali na nekdanji najvažnejši cestni dirki, Mille miglia. Nekateri bivši piloti te dirke se bodo na sejmu zbrali v soboto 21. oktobra, ko bo v kongresni dvorani goriškega sejmišča posvet, ki ga goriški Auto-mobil Club prireja prav na temo starih avtomobilov. r~~i I I je mogoče upravljati z I I električnim upravljalcem,4—— omogoča vožnjo tudi v najtežjih pogojih. Talent se izraža z aktivno varnostjo. Peugeot 405x4: 1905 kubičnih centimetrov, 110 C V (DIN), 187 km/h. Stalni štirikolesni pogon s porazdelitvijo navora med sprednjo in zadnjo premo v razmerju 53:47%. Zaporo diferencialov je mogoče upravljati z električnim upravljalcem. Hidravlična zadnja obesa z električno kontrolo z avtomatičnim korektorjem lege. Naravnavanje zadnje preme na najvišjo raven z elektro-hidravličnim upravljalcem. Prezračevanje prednje kolutne zavore, po želji tudi sistem ABS. Pnevmatike asimetričnega tipa 185/65 R 14T. Peugeot 405x4: tehnološka evolucija varnosti ne pozna ovir. PEUGEOT 405 X4 izraz talenta AutoLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. 0481/790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. 0481/391808 VABIMO VAS V PAVILJON D PEUGEOT - USTVARJAMO USPEHE m mm » Banca Agricola Kmečka banka Gorica m in lin 1P 1 \ lili! 6 O S Ih MmtM 111 ■1 me ■lil ■ 4 iiiii II a I I ■ ■III 11! e lili lili iiii -a../ ZASTOPNIK ZA GORICO IN POKRAJINO Ul. S. Pellico 6 - Tel. 530798 GORICA PRISOTNI SMO V PAVILJONU B Novi Sierra 2.0i Twin Cam Station Wagon • Nov motor z dvojno odmično gredjo v glavi, 125 KM. 195 km/h, od 0 do 100 v 9,7” • Kontrolni sistem EEC IV. • Nov menjalnik MT75 s sinhronizirano vzvratno predstavo • Platišča iz lahke zlitine • Oprema Ghia. • Serijska klimatizacija. 23.743.000 lir ključi v roke. Zastopstvo PAOLO GRATTON GORICA - Ul. Aquilea 42 - Tel. 0481/520121-520052 MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE 34070 FARA Ul. Gorizia 164 Tel. (0481) 888404 Opel Vectra. Naš vodilni model "7 OPEL^ tRv p.pnprai Morr ■BY GENERAL MOTORS-ŠT. I NA SVETU TRŽIČ Largo delTAnconetta 1 Tel. 0481/74176 GORICA - Korzo Italia 63/A Tel. 0481/534174 PESTER PROGRAMI ZA LJUBITELJE MOTORNIH ŠPORTOV Motor expo' racing je vedno izstopal po bogatem programu prireditev in tudi letos goriška motoristična prireditev ne bo razočarala obiskovalcev. Prireditve se bodo začele že danes popoldne s tekmovanjem Superbiker’s Trophy—memorial Mauro Michelazzi. Ob 14. uri se bodo začela predtekmovanja, na podlagi katerih bodo določili štartno listo za jutrišnjo finalno dirko. Tudi letošnja motorna dirka je precej zahtevna. Na 650 metrov dolgi progi, ki jo je začrtal furlanski prvak Edy Orioli, se bo pomerilo čez petdeset motoristov. Na isti progi bomo lahko gledali tekmovanja Quad cross. Quad so posebni terenski motorji s štirimi kolesi, ki jih bomo lahko prvič videli v naših krajih. Quad cross je že vrsto let razširjen v ZDA, Franciji in Belgiji, v Italiji pa ima precej privržencev v Piemontu in Lombardiji, ki se bodo ob priliki Motor expo' racinga preselili v Gorico, kjer je danes in jutri na vrsti tekmovanje za italijansko prvenstvo. Prireditelji sejma so poskrbeli tudi za zabavo in pašo oči. Na sejmišču bodo vsak dan nastopali bivši francoski šampioni triala skupine stuntmana Step-hana Thibaulta. Z motorji za tri-al in posebno pripravljenim si-decarjem bodo izvajali vsemogoče trike. Prav tako vsak dan bomo lahko sledili Big foot shovvu. Gre za terenska vozila z ogromnimi gumami, kar je tudi razvidno iz spodnje slike. S temi vozili se bodo piloti skupine Bauer vzpenjali in sprehajali po nekaterih starih avtomobilih. V hali D, na razstavnem prostoru novogoriške igralnice, bomo lahko danes in jutri poslušali pristno jazz glasbo v izvedbi znane Greentovvn jazz band. V \ TOMAUTO 4 GORICA - TRŽIČ Tel.: 0481/533923 ZASTOPSTVO Ul. Nizza 15 34170 GORICA ČAKAMO VAS V HALI D NA MOTOR EKRORACING INNOCENTI 500. L’AUTO GIUSTA 11 OTO IM IM LUTMAN Ul. Hemiada 10 - GORICA - Tel.: 0481 /20445 Zastopnik za Gorico in pokrajino INNOCENTI - 1» Al II ATS C - APRILIA GOLF01/1 Golf 1990 Mofus symbol. AUTO SACCHETTI GORICA Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. 0481/83771-2-3, 530069 AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. 0481/45949 TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Boito 38/e Tel. 0481/4594 OD 14. DO 22. OKTOBRA SMO NA 9. MOTOR EXPO RACING PAVILJON B VOLKSVVAGEN je vreden zaupanja šilil llllll lili Preobrat na sceni Protagonist moči: novi Volvo 740, 200 KM, 16 turbo ventilov, 2000 CC, v verzijah limuzina in station wagon. Interpreti samih sebe: novi Volvo 740, 14 verzij na bencinski in dizelski pogon, limuzine in station wagon. Od danes na sceni. VOLVO kakovost in varnost VOLVO CRALI GORICA Dvanajst najpotrebnejših predmetov (zadnji del) URA Ura je čudovit pripomoček: z njeno pomočjo lahko natanko izračunamo, koliko zamude ima vlak in kdaj je pet minut pred dvanajsto. Menda o slednjem največ vedo gospodarstveniki in politiki. Ur je nešteto Vrst: žepne, stenske, ročne, zapestne, stolpne, na uteži, na nihalo, na pero itd. itd. Nerodni za nošenje na zapestju sta zlasti sončna in peščena ura. Ura lahko bije ali *aže, gre prav, zaostaja ali prehiteva, lah-ko jo komu navijemo, lahko pa je tudi učna, kilovatna, govorilna, uradna ali policijska. Slednja je zelo nepriljubljena in samo ena je še bolj žalostna: zadnja ura. Iz narodne zakladnice je znana »ti si urce zamudila«, pa tudi »rana ura, slovenskih fan-iov grob«. denar Denar je v tesni povezanosti z uro, kajti svetovno znano je, da je čas denar, pa tudi za nakup ure rabimo denar. Denarja je na milijone vrst: zlat, kovan, papirnat, gotov, debel. V zvezi z denarjem so znani nasled- nji pojmi: denarni dolg (čas za njegovo vračanje je navadno kratek), denarna borza, denarna nakaznica in denarna ustanova. Do denarja se da priti na različne načine: s trdim delom ali pa z vitrihom. Slednjega vam ne priporočamo, kajti slej ko prej bi vam v zameno odvzeli svobodo. Te pa noben človek ne bi dal za noben denar! TELEFON Bistvena značilnost telefona je njegova dvojnost (psihologi bi rekli: razdvojenost). Sestavljen je iz dveh delov (iz škatle s številčnico in slušalke), hkrati je izredno koristen (z njim prihranimo mnogo časa) in strašansko nekoristen (stalno zvonjenje krepko cefra živčke), nas razveseljuje (kadar nujno nekoga rabimo) in žalosti (kadar nekdo nujno rabi nas). Tisti, ki ga uporabljajo izključno zato, da ga dvigujejo in poslušajo, rečejo pa bolj malo, ga imenujejo tulifon, pretirano dolgo klepetanje po telefonu pa se imenuje telefoniranje. Telefon je za telefoniste delovno orodje, za obe svetovni velesili pa je znani rdeči telefon orožje, s pomočjo katerega grozita ena drugi. Telefon in teletina imata to skupno značilnost, da ju je včasih silno težko dobiti, razlika pa je v tem, da je pečena teletina veliko okusnejša kot kuhan telefon. STEKLENICA Po slovensko ji rečemo tudi flaša in nas spremlja od zibelke do^groba (pijančke pa do roba - propada). Že dojenček veselo sesa skozi cucelj »ta belega« (mleko namreč), malo starejši otrok preide na čajček, pri starejših pa steklenica služi kot embalaža za prijetne radosti narave: za sok, pivo, vino in tudi kaj močnejšega. Najpotrebnejši del steklenice je odprtina, brez nje bi bila skrajno nefunkcionalna. Ima tudi vrat, katerega pri pitju močno stisnemo, žal pa tudi dno. Velikost steklenice je v premem sorazmerju s človeško ljubeznijo do vsebine v njej. Zato imamo tudi petlitrske steklenice za vino, pa zelo majhne stekleničke za razna grozljivo grozna zdravila. Z zadnjim od dvanajstih najpotrebnejših predmetov v roki pisec teh vrstic vsem bralcem vzklika na zdravje! n Tedenski pregovor: 't Poparjen maček se boji tudi hladne vode. (francoski) Spominski datumi: □ Pred 80 leti: 14. 10. 1909 je bila ustanovljena Slovenska ljudska stranka za Trst in Istro. □ Pred 60 leti: 16. 10. 1929 so v Pulju izrekli obsodbo proti članu tajne organizacije Borba Vladimiru Gortanu in tovarišem. Gortana, ki se je rodil 7. 6. 1904 v Beramu pri Pazinu, so dan po obsodbi tudi ustrelili. □ Pred 45 leti: 20. 10. 1944 so enote 9. korpusa minirale progo med Mirama-rom in Trstom. □ Pred 45 leti: 20. 10. 1944 so enote NOB Jugoslavije ob podpori enot Rdeče armade osvobodile Beograd. k Osebnosti: □ 16. 10. 1914 se je v Braniku (tedaj Rihemberku) rodil organizator in narodni heroj Angel Besednjak. A L gledališča___________________________________________ Ljubljana °Pera SNG Danes, 14. 10., ob 19. uri: opera Tosca (Giacomo Puccini), dir. ^olfgang Scheidt. V ponedeljek, 16. 10., ob 15. uri: Gorenjski slavček (Anton Foerster), dir. Marko Gašperšič. V torek, 17. 10., ob 19. uri: opera Ukročena trmoglavka (Hermann Ooetz), dir. Igor Švara. V četrtek, 19. 10., ob 19. uri: opera La Traviata (Giuseppe Verdi), air. VVolfgang Scheidt. Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI v nedeljo, 15. 10., ob 20. uri: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo °an (ponovitvi 17. in 19. 10. ob 20.30). V VELIKI DVORANI v nedeljo, 15. 10., ob 20. uri: nevsakdanja koprodukcija Cankarjevega doma z nemškim gledališčem Theater k' d- Ruhr iz Miillheima - Katica iz Heilbronna ali ognjeni krst (Ueinrich Von Kleinst), rež. Roberto Ciulli. Drama SNG y četrtek, 19. 10., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer. Mala drama V sredo, 18. 10., ob 20. uri: premierska predstava Za jezom neba, avtor in rež. Kristijan Muck (ponovitev 20. 10. ob isti uri). Mgl Nocoj, 14: 10., ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovanove), rež. Janez Pipan (ponovitev 19. 10. ob isti uri), n " ponedeljek, 16. 10., ob 19,30: Pesnikova žena prihaja (Tone artljič), rež. Mile Korun. Mata scena MGL Danes, 14. 10., ob 17.30: Karambol (Stane Kavčič), rež. Branko Kraljevič (ponovitev 17. 10. ob 19.30). Mladinsko gledališče k NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI nocoj, 14. 10., ob 20. uri: ob zaključni mednarodnega kolokvija v CD Slovensko mladinsko gledališče heči pilot ponavlja predstavo Dramski observatorij Zenit. , v t°rek, 17. 10., ob 19.30: Bakhantke (Evripid), rež. Rahim Burhan 'Ponovitve 18. in 20. 10. ob 19.30, 19. 10. ob 10. uri). Lutkovno gledališče v VELIKI DVORANI danes, 14. 10., ob 11. in 17. uri: Korenčkov Palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren. y Y KULTURNICI (na Židovski stezi l) v torek, 17. 10., ob 17. uri: ®hki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda. s, vELIKI DVORANI v petek, 20. 10., ob 19.30: premierska predava Za vrati zajec (Frane Puntar), rež. Srboljub Stankovič $VA gorica G Nova Gorica SOLKANU v četrtek, 19. 10., ob 20. uri: Voranc (Dane Zajc), Mile Korun. kopEr v ^Ponedeljek, 16. 10., ob 10.30 in 17. uri: otroška predsta-Hura soncu in dežju (Hep Van Delit), rež. Marjan Bevk. SDEM amostre (Trg Paolo Diacono) pit, ,sredo, 18. 10., ob 16.30 in 21. uri: Liola (Pirandello), s skupino a di Cento. koncerti LJUBLJANA Cankarjev dom V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE nocoj, 14. 10., ob 19.30: koncert Moškega pevskega zbora učiteljev iz Češkoslovaške. V SREDNJI DVORANI CD v nedeljo, 15. 10., ob 20.30: jazz koncert skupine 29.th Street Saxophone Ouartet - igrajo Ed Jackson, Bobby VVatson, Rich Rothenberg in Jim Hartog. V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 16. 10., ob 19.30: v okviru mednarodnega mojstrskega ciklusa - klavirski koncert Jona Kimure Parker j a (Beethoven, Schumann, Alexina, Chopin). V VELIKI DVORANI CD v sredo, 18. 10., ob 20. uri: zaključni koncert nagrajencev 1. evropskega tekmovanja mladih organistov. V VELIKI DVORANI CD v četrtek, 19. 10., ob 19.30: Jubilant in njegovi - koncert Slovenskih madrigalistov in počastitev 70-letni-ce njihovega vodje prof. Janeza Boleta. V VELIKI DVORANI CD v petek, 20. 10., ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut (Srebotnjak, Čajkovski, Mahler). PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 15. 10., ob 19. uri: v okviru piranskega občinskega praznika koncert Zagrebške filharmonije, dir. Stojan Kuret, violinist Jernej Brencč (Mihevec, Beethoven). VIDEM Stolnica V nedeljo, 17. 10., ob 20.45: nastopata Orkester iz Padove in Veneta in Zbor centra stare glasbe iz Padova, dir. Peter Haag (Mozart). PASIAN Dl PRATO Župnijska cerkev V petek, 20. 10., ob 21. uri: v okviru ciklusa jesenskih koncertov igra organist Stefano Innocenti. MADRISIO Dl FAGAGNA Župnijska cerkev Nocoj, 14. 10., ob 21. uri: v okviru 1. orgelske revije med griči igra Edoardo Bellotti (Buxtehude, Scarlatti, Handel, Galuppi, Bach, Haydn, Moretti). PUŠJA VAS Občinska palača Nocoj, 14. 10., ob 17. uri: renesančna glasba za lutnjo z duom Baum-Elberding (ponovitev 15. 10. ob isti uri na trgu pred občinsko palačo). oktobra v gorici____________ GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 16., in torek, 17. 10., ob 20.30: gledališka predstava Spletke in ljubezen (Friedrich Schiller), rež. Zvone Šedlbauer, prireditelj SSG. Od torka, 17. 10., do petka, 20. 10.: Seminar za profesorje višjih srednjih šol, prireditelji ravnatelji v sodelovanju z IRRSAE. V četrtek, 19. 10., ob 20.30: Poletje '89 v diapozitivih, prireditelj SMReKK. teden nemega filma _____________________________________ PORDENON Kinodvorana Verdi Danes, 14. 10., ob 16. uri: ob Chaplinovi 100-letnici - A WOMAN OF PARIŠ (1923), r. Charlie Chaplin, i. E dna Purviance. Nocoj, 14. 10., ob 21. uri: odkriti filmi - DER LEBENDE LEIC-HNAM (1928-29), r. Fedor Osep, i. Vsevolod Pudovkin, Maria Jaco-bini; nato poklon Genini. V nedeljo 15. 10., ob 9.00 in 14.30: izbor kratkih odkritih, nepoznanih in ruskih filmov, med temi BVLAIA SLAVA ROSSII, LEV NIKOLAVEVIČ TOLSTOJ (1912), UHOD VELIKOGO STARCA (1912), TAINA DOMA NO 5 (1912), BRATJA RAZBOJNIKI (1912), SNOHAC (1912); ob koncu poklon Genini - PRIX DE BEAUTE (1930), i. Louise Brooks, Augusto Bandini. V nedeljo, 15.10, ob 21. uri: ob Chaplinovi obletnici - THE MAR-RIAGE CIRCLE (1924), r. Ernst Lubitsch, i. Florence Vidor, Adol-phe Meniou; v okviru Moore From The Teens - THE CHILDREN OF EVE (1915), r. John Collins, i. Viola Dana; nato poklon Genini. V ponedeljek, 16. 10., ob 9.00 in 14.30: izbor ruskih filmov iz obdobja 1913-16, nato poklon Genini. V ponedeljek, 16. 10., ob 21. uri: CE QUI ME MEUT, SUR LES TRACES D'ETIENNE JULIUS MAREV, PRECURSEUR DU CINE-MATOGRAPHE (1989), r. Cedric Klapisch; ob Chaplinovi obletnici - A WOMAN OF THE WORLD (1926), r. Malcolm StClair, sledijo odkriti filmi in poklon Genini. V torek, 17. 10., ob 9.00 in 14.30: izbor kratkih filmov iz skupin ruska kinematografija, neznani in odkriti filmi. V torek, 17. 10., ob 21. uri: poklon Genini in ruski filmi. V sredo, 18. 10., ob 9.00 in 14.30: izbor neznanih in ruskih filmov, nato poklon Genini, zadnja projekcija poklon Raoulu Walshu in Benu Carreju - THE RED DANCE (1928), r. Raoul Walsh, i. Charles Farrell, Dolores Del Rio V sredo, 18. 10, ob 21. uri: OCCHI CHE VIDERO (1989), r. Daniele Segre, i. Maria Adriana Prolo; sledijo poklon Genini in kratki odkriti filmi. V četrtek, 19. 10, ob 9.00 in 14.30: izbor kratkih neznanih, odkritih in ruskih filmov ter poklon Genini; pred prekinitvijo - LA G RAZI A (1929), r. Aldo De Benedetti, i. Carmen Boni, Giorgio Bianchi V četrtek, 19. 10, ob 21. uri: poklon Genini - TOTTE ET SA CHANCE - SPRUNG INS GLUCK (1928), i. Carmen Boni, Andre Roanne; OUARTIER LATIN (1928), i. Carmen Boni, Ivan Petrovich; PARIŠ CINEMA (1929). V petek, 20. 10, ob 9. in 16. uri: izbor neznanih filmov in poklon Genini. V petek, 20. 10, ob 21. uri: ruski filmi - BORIS GODUNOV (1912); MUZYKALNYJ MOMENT (1913) in GORNICNAJA DZEN-NY (1918), r. Jakov Protazanov; nato More From The Teens - RE-GENERATION (1915), r. Raoul VValsh; za zaključek poklon Genini — NOUS NE SOMMES PLUS DES ANFANTS (1934). V soboto, 21. 10, ob 9.00 in 14.30 izbor filmov iz raznih sekcij; pred opoldansko pavzo ruski begunci v Nemčiji - MANOLESCU (1929), r. Viatcheslav Touriansky, i. Brigitte Helm; ob zaključku popoldanskega sporeda MAN WOMAN AND SIN (1927), r. Monta Bell. V soboto, 21. 10, ob 21. uri: podelitev nagrad Jean Mitry; ob 21.30 ob Chaplinovi obletnici - KIDS AUTO RACES AT VENICE, CALIFORNIA (1914), i. Charles Chaplin; HOW TO MAKE MOVI-ES (1918); CITY LIGHTS (1921), i. Charles Chaplin. Horoskop od sobote, 14. oktobra, do petka, 20, oktobra 1989 V OVEN (21.3.-19.4) — VI IN DELO: Ker vam zvezde niso kaj preveč pri-gnite jazne, se raje izo-Veriot zahtevnejšemu delu. Uonri^i? se boste znašli v ne-nalptu* okoliščinah, lahko pa Čas tucl1 na razne težave, še nH? Y9°den za pomembnej-tek vi°Čltve- V četrtek in pe-in razami9-°zita slabše počutje RazvesemZenjeLVI IN DRUGI: □a nr.. 1 vas bo obisk stare- ^aStosS113 dn6Va DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Napoved je za vas precej ugodna. Obeta se vam razgiban in uspešen teden. Čas je primeren za nove načrte. Precej bo novosti in zanimivih priložnosti. Uspešno boste kos tudi zahtevnejšim nalogam. Rojenim od 6. do 10. 6. se bodo izpolnile želje. VI IN DRUGI: Vzmemite si čas za pogovor z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Glede na položaj zvezd lahko pričakujete uspešen potek dela in uresničitev zastavljenih načrtov. Poskusite čim bolje izkoristiti dobro priložnost, ki se vam bo ponudila. Pričakujete lahko novosti. Nedelja in ponedeljek vam z neprijazno Luno lahko kaj pokvarita. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijeten večer z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Kljub temu da vam nekatere zvezde še vedno niso povsem naklonjene, vam bo prijazna Venera v pomoč pri premagovanju morebitnih težav ali sitnosti. V četrtek in petek vam grozi slabše razpoloženje. Bodite previdni v prometu; preti vam lahko nezgoda. VI IN DRUGI: Nikar ne nasedajte obljubam, ki vam jih bodo dali. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Pripravlja SREČKO MOŽINA STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Pred vami je pozitiven in ploden teden. Merkur, Mars in Venera bodo prispevali k dobremu razpoloženju in delovnim uspehom. Sreča vam bo naklonjena. Pričakujete lahko prijetna presenečenja. Kritična bo sreda z neprijazno Luno v Dvojčkih. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli v ljubljeni osebi. Ugodna bosta sobota in nedelja. VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Pred vami je dokaj prijeten in ustvarjalen teden. Zvezde so vam naklonjene. Uspelo vam bo narediti veliko več, kot ste načrtovali, in marsikje boste napredovali. Izkoristite nekatere ugodnosti, ki se vam bodo ponudile. Nedelja in ponedeljek vam bosta za spoznanje manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil vesel vašega obiska. Ugodna dneva bosta torek in sreda. BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Zvezde so vam še vedno precej naklonje-težav . ne' tako da večjih ter in c® tbo’ Naklonjena Jupi-la k a ,n bosta pripomog-Lahko vaših načrtov, hejši h Pr'Čfkujete Pomemb-finanx°s®žek na poslovnem in bo n * Področju. Sreča se 4. do i ,hl)lla rojenim od 30. nekooa , • VI IN MUCI: Do krem9 ir ?orali biti bolj is-in Ponedeljek3 b°Sta nedelja RAK (21.6.-21.7.) — fTN VI IN DELO: V za-četku tedna vam po vsej verjetnosti ne bo šlo vse prav tako, kot bi vi želeli. Merkur in Mars vam bosta precej sovražna, pa se zato lahko zgodi, da vas doletijo kakšne nevšečnosti. Preostali del tedna bo delovno ploden in zanimiv. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prosil za pomoč - raje dobro premislite. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. DEVICA (23.8.-H4) 22.9) — VI IN I W DELO: Zvezde so I 14 vam še naprej prijazne. Izkoristite naklonjenost Merkurja in Jupitra za najdrznejše načrte. Nasmehne se vam lahko sreča na denarnem področju. Pričakujete lahko pozitivne spremembe, ki jih boste prav veseli. Nekoliko bolj muhasta bo sreda. VI IN DRUGI: Z ljubeznivostjo se boste nekomu prikupili. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. ŠKORPIJON (23.10-21.11.) — VI IN DELO: Vstopate v precej prijeten in sproščen delovni teden. Z lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zadali. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za najzahtevnejše načrte. Pričakujete lahko vrsto vsestransko prijetnih presenečenj. Sobota in nedelja bosta nekoliko bolj muhasti. VI IN DRUGI: Potrudite se in izpolnite, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Verjetno bo teden muhast in spremenljiv. Merkur in Mars sta vam sovražna, zato lahko naletite na nepričakovane ovire ali nesporazume. Ne prenaglite se v odločitvah. V soboto, četrtek in petek vam bo še Luna neprijazna. Bodite previdni! Načrti lahko splavajo po vodi. VI IN DRUGI: Bil bi že čas, da sposojeno tudi vrnete. Ugodna bosta nedelja in ponedeljek. RIBE (19.2.-21.3.) — VI IN DELO: Teden vam bo sicer pretežno naklonjen, grozita vam le slabše razpoloženje in kakšne sitnosti v začetku tedna. Bodite pri delu bolj zbrani, da ne boste zagrešili napak. Cim prej uredite, kar bi že zdavnaj morali. Ob koncu tedna se vam bo ponudila enkratna priložnost. Ne zamudite je. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju se bo nekaj zataknilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Ožji odbor preverja možnosti alternativne liste v Krminu Zamudniki morajo pohiteti z vpisom abonmajev SSG V ponedeljek prva predstava Prvi poskus ustanavljanja alternativne večine za prihodnje upravne volitve v Krminu ni rodil takojšnjih uspehov, vendar nameravajo zeleni s pobudo nadaljevati. Na vabilo, ki so ga poslali zeleni predstavnikom levih in laičnih strank v Krminu za javno srečanje o predlogu skupnega nastopanja na prihodnjih volitvah, so se odzvali le predstavniki komunistične in socialistične stranke. Nihče ni niti zavrnil niti javno podprl predlog zelenih o pripravi enotne liste. Morda bo naslednji sestanek uspešnejši, oziroma bolj konkreten, saj naj bi razpravljali o izkušnjah in ugotovitvah, ki jih bo iznesel ožji odbor, ki bo začel delati že v ponedeljek, 16. t. m. Odbor naj bi zaključil nelahko nalogo v razmeroma kratkem času, do 1. decembra. Torej mesec in pol za ugotavljanje dejanske razpoložljivosti levih in laičnih strank za sestavo alternativne liste, ki bi morda krščansko demokracijo za nekaj časa poslala v opozicijo. K sodelovanju so zeleni, ki so na junijskih volitvah prejeli dobrih devet odstotkov glasov v krminski občini, povabili komuniste, socialiste, liberalce, republikance, SSk in Furlansko gibanje. Na povabilo so se odzvali le komunisti in socialisti, vendar to ne izključuje možnosti, da bo prihodnjič sogovornikov še več. Izziv zelenih je, hočeš nočeš, sprožil proces, ki se bo zdaj mo- ral odvijati v tako ali drugačno smer, čeprav se doslej še nihče ni jasno izrazil glede predloga. Mesec in pol, ko naj bi ožji odbor opravil zaupano mu nalogo poizvedovanja, res ni pretirano dolga doba. Torej bo vprašanje že čez nekaj tednov spet v ospredju pozornosti. Ponedeljkova seja na občini in kongres goriške KD Kako se bo odvijala ponedeljkova seja na Občini, ali pa bo vse razloge za napetost med dvema partnerjema obnovljene koalicije odpravil kongres mestnih sekcij KD, ki je napovedan za danes in jutri? Kongres naj bi v bistvu potrdil to, kar so se že pred tedni dogovorili v vodstvu stranke, to je, da mora v občinski odbor stopiti tudi predstavnik PRI. Prav okrog tega so nastale težave. Odbornika, ki naj bi prepustila ali zamenjal Vnesto nista bila ravno navdušena nad odločitvijo, sprejeto v stranki. Po zelo ostrem nastopu republikancev so se stvari, kot je slišati, zasukale bistveno drugače. Odbornik za kultu- ro in odbornik za osebje bosta odstopila istočasno in v kratkem, vsekakor pa po kongresu mestnih sekcij KD, ki je napovedan za danes. Stanje nejasnosti, ki dopušča različna tolmačenja pa bo najbrž trajalo še nekaj časa, kajti na dnevnem redu ponedeljkove seje občinskega sveta ni točke o odstopu odbornikov, oziroma o izvolitvi novih odbornikov. Preverjanje se, če lahko uporabimo ta izraz, nadaljuje. Glede kongresa mestnih sekcij krščanske demokracije pa velja zabeležiti, da se bo ta odvijal v predavalnici instituta Paolino di Aguileia, v Seme-niški ulici 7, danes popoldne in jutri dopoldne. Danes se bo zasedanje pričelo ob 17. uri s poročilom tajnika mestnega komiteja Giovannija Mat-teia. Sledila bo razprava. Jutrišnji zaključni del kongresa bo ob 9. uri. Obisk novinarjev iz Slovenije Delegacija Društva novinarjev iz Slovenije, ki se te dni mudi v naši deželi, bo danes predvidoma na obisku v Gorici. Dopoldne si bodo ogledali razstavi na gradu, ob 11. uri pa bo sprejem na županstvu. Obisk v Gorici bodo gosti iz Slovenije zaključili z ogledom Kulturnega doma in pogovorom s člani odbora SKGZ. Po sinočnjem začetku v Trstu pričakujemo v ponedeljek tudi v Gorici začetek letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča. Letošnji abonmajski spored se bo začel z dramo Friedricha Schillerja Spletke in ljubezen v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Kot vsako leto bo gledališče v Gorici nudilo po dve abonmajski predstavi. Abonmajska kampanja je te dni v polnem teku in se bo nadaljevala še prihodnji teden, tudi po prvi predsta- vi, saj bodo morebitni zamudniki lahko sledili kakemu drugemu izvena-bonmajskemu nastopu. Da bi tudi na Goriškem privabili v gledališče čim-več občinstva, so si organizatorji sezone SSG letos zamislili nekaj reklamnih potez. Tako je vzdolž in počez obredel slovenske kraje na Goriškem avto, ki je z živobarvnimi transparenti vabil k vpisu abonmajev (na sliki M-Marinčiča). Vse, ki si za letošnjo sezono še niso rezervirali sedeža v gledališču, opozarjamo, da vpisujejo abonmaje v uradu Kulturnega doma v Gorici (danes od 10. do 12. ure) ter poverjeniki po vaseh Marta Zorn - Štandrež, Tanja Kuzmin - Sovodnje, Nataša Jelen -Doberdob, Zadruga Brda in gostilna Dvor - Števerjan ter po šolah Agata Koren (učiteljišče), Vesna Lutman (gimn. licej) in Michela Fajt (zavod Zois). ROD MODREGA VALA DRUŽINA PUNTARSKEGA TRAVNIKA vabi nove člane na sestanek, ki bo danes, 14. oktobra, ob 16. uri na sedežu v Ul. Malta 2. razna obvestila KD Oton Župančič obvešča, da bo otroški pevski zbor začel z dejavnostjo v novi sezoni v ponedeljek, 16. t. m., ob 15-uri. KD Sovodnje vabi člane in prijatelj® na sestanek, ki bo v ponedeljek, 16. t. m« ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah-Govor bo o občnem zboru KD, ki bo predvidoma v mesecu novembru. Slovensko planinsko društvo vabi jutri, v nedeljo, 15. t. m., na praznik kostanja na domačiji pri Štekarjevih v Ste-verjanu. Družabnost bo od prvih P°P?-' danskih ur do mraka. Za dobro volj bodo poskrbeli tudi mladi pevci in član^ animatorske skupine KD Briški grič. Ljubitelji peš hoje se lahko udeležijo tud pohoda. Zbirališče pri pevmskem most na pevmski strani, odhod ob 9. uri. SMReKK vabi v četrtek, 19. t. m.,°b 20.30 v Kulturni dom na predvajanje d* pozitivov Poletje '89. Sodelujejo Petejan - Filipini, Tatjana in Mauro Gu dagnino - Kanada, Rafko Butkovic Marko Jarc - Čile in Peru, Herman Kos - Korzika. Razstava del M. Marieschija Ogled samo še danes in jutri Doslej 38 tisoč obiskovalcev Na goriškem gradu bodo jutri nepreklicno zaprli razstavo beneškega slikarja Micheleja Marieschija. Tudi letošnja poletna slikarska manifestacija Občine Gorica, ki sta jo organizirala dr. Dario Succi in dr. Annalia Del-neri, je žela pričakovani uspeh. Mari-eschijeve slike so privabile na grad približno 38 tisoč obiskovalcev, kar skoraj izenačuje povprečje obiskov v prejšnjih letih. Serijo velikih razstav beneške umetnosti so namreč začeli leta 1985 s Tiepolom, sledili pa so po vrsti Canaletto in Visentini, Guardi, beneški "Capricci" in letos Marieschi. Prav pred nekaj dnevi so v skupnem seštevku dosegli pomemben mejnik 200 tisoč obiskovalcev. Mimo teh podatkov, ki vsekakor dokazujejo tudi turistični pomen tovrstnih kulturnih prireditev, je Maries-chijeva razstava tudi vsebinsko dosegla zastavljene cilje, saj je zbudila precejšnjo pozornost med poznavalci umetnosti na mednarodni ravni. Gre namreč za prvo razstavo, ki je v celoti posvečena opusu tega doslej širši javnosti manj znanega slikarja, ki pa so ga prav s to razstavo primerno ovrednotili kot enega največjih beneških vedutistov. Razstavo so zaradi vsega tega želeli še podaljšati, kar pa ni bilo mogoče, saj so večino slik dali na posodo prestižni evropski muzeji (iz Leningrada, Budimpešte, Berlina, Varšave, Prage, Munchna) ter lastniki pomembnih zasebnih kolekcij iz Velike Britanije, katerim bodo morali organizatorji goriške razstave v dogovorjenem roku vrniti dragocene slike. Čas za ogled razstave, ki prikazuje celotno umetniško pot pri 32. letu starosti umrlega slikarja, je torej le še danes in jutri. Jutri ob 11. uri vabita župan in občinski odbornik za kulturo na srečanje ob zaključku razstave, ki bo v grofovski dvorani na gradu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI Ob 30-letnici ustanovitve podeljuje priznanja aktivnim članom društev in organizacij za 30-letno kulturno delovanje ter skupinam in posameznikom za posebne dosežke na kulturnem področju. Slovesno podeljevanje bo danes, 14. oktobra, ob 20.30 v telovadnici ob Katoliškem domu v Gorici. Zasedanje pokrajinskega tajništva UIL o zaposlovanju, prevozih in varnosti na delovnem mestu Na zadnji seji pokrajinskega vodstva sindikalne zveze UIL so vzeli v pretres vrsto aktualnih vprašanj s področja tržišča dela, varnosti na delovnem mestu, proizvodne decentralizacije, prevozov, varstva okolja. Na seji so ugotovili bistvene spremembe v gospodarstvu. Medtem ko se je položaj precej izboljšal, pa prihajajo na dan različne negativne strani. Tako je zelo občutno pomanjkanje kvalificirane delovne sile v nekaterih novih gospodarskih pobudah. Z eno besedo: delovna mesta so, strokovnjakov ni. Tako stanje opozarja na precejšnjo neskladnost med izobraževanjem in potrebami gospodarstva. Po ugotovitvah sindikata UIL ostaja v mnogočem nerešeno tudi vprašanje decentralizacije proizvodnje, zlasti kar zadeva podjetja z državno soudeležbo. Posebno pozornost bo treba namenjati, po mnenju zveze UIL, vprašanju varnosti na delovnem mestu. To področje je bilo do zdaj precej zanemarjeno, tudi zaradi pomanjkanja osebja v strukturah, ki so zadolžene za nadzorstvo nad izpolnjevanjem predpisov. Na področju prevozov zveza UIL vnovič potrjuje že znano stališče, da je treba čimprej - torej nobenih novih odlogov - ustanoviti eno samo javno avtobusno podjetje v pokrajini in poskrbeti za gradnjo ali prilagoditev objektov za postajališče. Zastrupitev s hrano Zgleda, da so zastrupitve s hrano ta-korekoč na dnevnem redu. Po zdrav- niško pomoč se je v San Giorgio di Nogaro v teh dneh zateklo že šest oseb. Najhujše je stanje 40-letne Lorene Cheli Marini iz San Giorgia, Ul. Palladio 20, ki je na zdravljenju v videmski bolnišnici. Zdravniško pomoč so nudili tudi zakoncema Lopez ter trem članom družine Bolzan prav tako iz San Giorgia. Zdi se, da so vsi jedli črne olive, kupljene v samopostrežni trgovini verige Coop v tem kraju. Zdravniki domnevajo, da gre za botulizem, to je zastrupitev z živili, okuženimi s posebno plesnijo. Ob tem primeru velja opozoriti na skrajno previdnost, saj ni mogoče izključiti, da so se poleg omenjenih oseb, zastrupile s hrano tudi druge osebe, morda celo iz sosednjih krajev. Uhajal je plin Mesec dni se bo morala zdraviti 74-letna Corinna Bergamo iz Zagraja, Marconijeva ulica 9, zaradi opeklin prve in druge stopnje po obrazu in drugih delih telesa. Opekline je zado-bila doma, včeraj zjutraj med pripravljanjem zajtrka. Menda je iz plinskega štedilnika uhajal plin in v trenutku, ko je nameravala gorilnik prižgati je prišlo do manjše eksplozije. Nesreča naj bi se zgodila že okrog sedme ure, medtem ko so zdravniško pomoč poklicali šele dobro uro kasneje. Ženska živi namreč sama v svojem stanovanju. Točen potek dogodkov bo zatorej posredovala le Bergamova, ki pa jo karabinjerji še niso zaslišali. Proces proti skupini ki naj bi tihotapila tobak Obsojena mlada Videmčana zaradi ropa v dvigalu Na goriškem sodišču se je včeraj začel proces proti šestnajstim domnevnim pripadnikom tihotapske organizacije, ki naj bi v letih 1982 in 1983 skrivaj uvozili v Italijo številne tovore cigaret in tobačnih izdelkov. Trije od obtožencev so Goričani: bivši finančni stražnik 31-letni Paolo Tedesco, 49-let-ni Salvatore Tedesco in njegova 25 letna hči Paola. Drugi obtoženci so 51-letni Luigi Scapaticci, 55-letni Dragan Popovič, 40-letni Jean Claude Nicolet, 45-letni Piero Crisma, 49-letni Sergio Naccini, 65-letni Corrado Bianchi, 65-letni Carlo Rigiani, 45- in 43-letna Alberto in Franco Selva, 52-letni Alberto Morelli, 45-letni Augusto Arcellaschi, 59-letni Renato Agostinelli in 62-letni Ruggero Deanesi. Obtoženci so iz raznih mest severne Italije, predvsem iz Lombardije, nekateri pa živijo v italijanskem delu Švice, kjer naj bi organizacija imela svoje središče. Po mnenju preiskovalcev naj bi Corrado Bianchi, ki ga v Italiji iščejo tudi zaradi drugih prekrškov in se seveda ni prikazal niti na včerajšnji obravnavi, in Augusto Arcellaschi imela vodilno vlogo v ilegalni organizaciji. Drugi obtoženci naj bi bili posredniki, pomočniki, vozniki tovornjakov, s katerimi so tihotapili v Italijo cigarete. Odločilna naj bi pri tem bila pomoč finančnega stražnika Paola Tedesca, ki naj bi na solkanskem mejnem prehodu spuščal tovornjake v Italijo brez potrebnih pregledov. Proces, ki se je pričel že pred šestimi leti in so ga od takrat odložili kar petkrat, se je tokrat začel zares: včeraj dopoldne so sicer branilci (teh je kar 22) skušali s številnimi ugovori doseči ponovno odložitev. Sodniki Gorian, Sceusa in Leghissa pa so drugega za drugim zavrnili vse ugovore in zaslišali nekatere med devetimi prisotnimi obtoženci. Proces se bo nadaljeval v sredo ob 15. uri, ko bodo prišli na vrsto še ostali obtoženci ter osebje finančne straže, ki je po dolgi preiskavi pred šestimi leti odkrilo tihotapsko dejavnost. Goriški sodniki so včeraj obsodili 23-letnega Stefana Morealeja in 33-letno Anno Luiso Scardi iz Vidma, ki sta prejšnji teden v Tržiču oropala 52-letno Pasgualino Tricarico. Mladeniča sta zasledovala žensko, ki upravlja bar v tržiški bolnišnici, do doma v Ul. Randaccio 23. Ko so se vsi trije znašli v dvigalu, sta potegnila na dan samokres-igračo in ji zamašila usta z lepilnim trakom. Z vratu sta ji strgala zlato ogrlico, iz torbice pa pobrala približno milijon 400 tisoč lir ter zbežala. Karabinjerji so ju aretirali pol ure kasneje na železniški postaji, kjer sta nespretna roparja čakala vlak za povratek v Videm. Sodniki so ju včeraj spoznali za kriva ropa, povzročitve telesnih poškodb (praske na vratu, ko sta odtrgala ogrlico) in nošnje orožja (reprodukcija samokresa in nož). Scardijevo so obsodili na 3 leta in 3 mesece zapora, poldrugi milijon lir globe ter petletno prepoved opravljanja javnih služb. Za Morealeja, ki je na razliko od prijateljice sodeloval s preiskovalci, je bila kazen nekoliko milejša: 2 leti in 5 mesecev zapora ter milijon globe. Oba so izpustili na začasno prostost. Kazni, ki sta ju dosodili sodniki, sta celo nekoliko strožji od zahtev javnega tožilca dr. Trotte, medtem ko sta branilca predlagala najnižji možni kazni. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 Pasquale Schioppa ostaja v zaporu Pasguale Schioppa, 23-letni policist, ki so ga predvčerajšnjim aretirali pod obtožbo, da je avgusta letos med prepirom nehote povzročil smrt očeta, 58-letnega Nicole, ostaja v zaporu. Branilec mladega agenta odv. Bevilacgua je prosil in dosegel, da se preiskava formalizira. O izpustitvi na prostost bo najbrž odločal preiskovalni sodnik prihodnji teden. J kino Gorica Vul' CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones ■ tima crociata«. M. Ford in S. Conn VERDI 18.00-22.00 »Storie di ragaz21 ragazze«. VITTORIA 17.30-22.00 1'ultima crociata«. >lndiana Jone6 Tržič KCELSIOR 18.00-22.00 »007 - ven privata«. idetta EATRO COMUNALE - OBČlNS^ GLEDALIŠČE 17.45-22.15 »NeW stories«. Nova Gorica „ta OČA - Nova Gorica 18.00 in 20°f r3«. gola bitja«. Ob 22.00 »Erotska ‘9 Nočni kino. o VOBODA - Šempeter 20.00 »Zg°d Joani«. ESKLE 19.30 »Avtocesta strahu«. DEŽURNA LEKARNA V GORl^1 tel D’Udine — Trg sv. Frančiška 4 30124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ u 23 Al Redentore — Ul. Fratelli Ros - tel. 410340. pogrebi qilveStr anes v Gorici ob 10.20 Ugo , ,arian0' olnišnice Janeza od Boga v^ed®° 10.55 Erminia Bertotti vd°ynevin Zveza slovenske katoliške prosvete ob pomembnem jubileju: 30-letnici Pogovor s predsednikom Damijanom Paulinom in tajnico Franko Žgavec Prijeten obisk iz Makedonije Na Goriško prihaja mešani zbor kulturnega društva Kočo Racin V nedeljo, 22. oktobra, nastop v Štandrežu V telovadnici ob Katoliškem domu bo nocoj ob 20.30 slovesno podeljevale priznanj ZSKP za 30-letno delovanje in za posebne dosežke na kulturnem področju. Večer sodi v niz prireditev s katerimi želijo proslaviti 30. obletnico ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Praznovanje okrogle obletnice se je pričelo ko-nnc septembra z razstavo likovnih del Marka Ivana Rupnika v deželnem avditoriju, sklenili pa ga bodo prihodnjo nedeljo, 22. oktobra, z osrednjo prireditvijo v obnovljenem Katoliškem domu, na kateri bo več kot 80 nastopajočih izvedlo opereto Planinska roža. y Ob jubileju smo povabili na razgovor predsednika ZSKP dr. Damijana Paulina in tajnico prof. Franko Zga-yec' Najprej smo ju prosili, naj nam na kratko orišeta tridesetletno pot zveze, y katero so včlanjena slovenska kato-hska prosvetna društva na Goriškem. PAULIN: Ustanovni občni zbor naše Zveze je bil 11. januarja 1959. Pobudo So takrat dala tri društva, in sicer iz Gorice, društvo Jože Abram j? Pevme in F. B. Sedej iz Števerjana. kasneje so se jim pridružila še druga, ako da je danes devet članic. Rad bi Se °b tej priložnosti spomnil tudi Osebnosti, ki so vodile našo zvezo, Predvsem prof. Mirka Fileja, ki je bil nien pobudnik in prvi predsednik do f.rprti leta 1962. Nato je predsedstvo začasno" prevzel prof. Kazimir Hu-?Qr, ki ga je obdržal celo dvajsetletje. ka njim je bil za krajši čas predsed-nj« še Emil Valentinčič, sam pa °Pravljam to funkcijo od leta 1985 da- PD: Katera področja delovanja obsedi0 v ZSKP včlanjena društva? . ŽGAVEC: Najpomembnejša področja delovanja so gotovo pevsko-zbo-r°vsko, dramsko in baletno. Do lan-kega leta so v tem okviru delovale udi glasbene šole, ki pa so se nato 0samosvojile. Najbolj množična je Pevska dejavnost, ki je prisotna v . seb včlanjenih društvih. Raven, ki so 1° dosegli naši zbori je kar zadovoljila: zbora Bratuž in Filej sta že nasto-Pua na pomembnih revijah kot je eghizzijev natečaj ali revija Naša Pesem v Mariboru, v zadnjih letih pa ? le kakovostno zelo dvignil tudi v h Hrast v Doberdobu, kjer gojijo akalno in instrumentalno glasbo, ramsko delovanje je najbolj živo v andrežu, kjer deluje močna dram-a skupina - za svoje redno delo in sežke so prejeli visoko priznanje rrihartovo značko - občasno pa je ,'šotna tudi v Števerjanu in pred ne-pj ]et' v Doberdobu. Omenila bi še ioiavanja, za katera je nekoč skrbe-je fkademsko društvo SKAD, nato pa (at0 dejavnost prevzela zveza ob ob-tv^netn sodelovanju goriškega druš- VeVv’ Pe9e je °d vsega začetka imelo 1*0 težo v vašem delovanju. Se je z > glede tega kaj spremenilo? prj MJLIN: Res je bilo petje pri nas ptp °tno že od vsega začetka oz. še ka P sai /e bila prva revija Cecilijam Ce^° pred ustanovitvijo zveze. No, op v Pri tej reviji - letos je že 31. - je p; .Zen velik razvoj: nekoč so se na zbo !ire^evali samo goriški slovenski s 7V kasneje pa smo zajeli še zbore (pd z°^kega, jz Slovenije, Koroške in 1 oVq .k italijanski zbor. Glede sode-nla s Koroško naj spomnim, da prav v teh dneh potekajo Primorski dnevi na Koroškem, ki jih prirejamo izmenično s Koroškimi dnevi pri nas. Sodelujemo tudi z italijanskimi kulturnimi krogi, kar je prav pri petju najlažje, ter s Slovenijo, tako pri pevskih dejavnostih kot na drugih področjih dela, kjer nam na primer nudijo strokovno pomoč za gledališče in glasbo. Omenil bi še nekatere druge dejavnosti, ki so v teh letih popestrile delovanje v okviru naših društev: gre za folklorno skupino, ki se je sicer nato razšla, za gojenje narodno-za-bavne glasbe, ki je v Števerjanu zelo uspešno, ter za delovanje Ljudskega radia, preko katerega vsak dan gredo tudi slovenske oddaje. PD: Koliko so pri tem delovanju prisotni mladi? Jih te dejavnosti pritegujejo v zadostni meri? PAULIN: Tudi kar zadeva mlade in najmlajše je petje najbolj priljubljena dejavnost, saj imamo po vseh društvih tudi mladinske zbore. Prav tako mladi radi nastopajo v dramskih dejavnostih, na glasbenem področju pa nastopajo skoraj izključno mladi. ŽGAVEC: K temu bi dodala še prisotnost mladih na predavanjih, ki je prav tako pomembna, nasploh pa lahko rečemo, da so mladi aktivno prisotni pri našem delovanju. PD: Kakšno pa naj bo to delovanje oz. vloga kulture v naši današnji stvarnosti? PAULIN: Všeč mi je bil Sergij Pelhan, ko je ob nedavnem odprtju muzeja na Sveti gori dejal, da je osnova za obstoj našega naroda kultura ne pa jogi vzmetnice ali ne vem kaj podobnega. Seveda so tudi druge dejavnosti važne, toda brez trdne kulturne podlage ne bomo mogli utrditi svojega obstoja. Prav omenjena prisotnost mladine pa je v tem pogledu pozitivna in nam njihovo navdušenje do kulturnega dela jamči pogoje za nadaljnji razvoj. PD: Kaj pa večna dilema med množičnostjo in kakovostjo v kulturi? ŽGAVEC: Vedno si želimo množičnosti, toda tudi kvaliteta daje nek pe- čat delovanju. Težnja je vsekakor h kvaliteti, vsako stvar skušamo uresničiti tako, da bo čim boljša. S tem pa nekako spodbujamo tudi množičnost, saj se nove sile rade približajo neki dejavnosti, ko vidijo v njej rezultate v smislu dobre kakovosti. PD: Vaša organizacija se že v imenu proglaša za katoliško. Ali to ne preozko opredeljuje njenega dela oz. celo izključuje nekatoličane? PAULIN: Naša zveza sloni na načelih katolištva, nastala je z namenom, da bi delovala za ohranjevanje slovenstva in katolištva. Katolištvo pa je odprt, širok pojem in vrednota, ki daje človeku še dodatne motivacije do dela. Zato v tem ne vidim ovir, ki bi kakorkoli omejevale naše delo. PD: Kaj pa odnosi z Zvezo sloven- skih kulturnih društev? PAULIN: V preteklosti so na medsebojne odnose gotovo vplivala ideološka razhajanja. Stvari pa so se v tridesetih letih bistveno spreminjale, tako da danes ne vidimo razlogov, da se ne bi skupaj spoprijemali s težavami delovanja na kulturnem polju. Pripravljeni smo na vse oblike sodelovanja: marsikaj skupnega smo že uresničili, perspektive za bodoče delo pa so še bolj obetavne. PD: Smo pri bodočnosti. Katere težave in zadoščenja pričakujete od nje? ŽGAVEC: Težave bodo kot doslej gotovo predvsem finančnega značaja, saj nam javne ustanove odmerjajo pri delitvi sredstev premajhno pozornost. S ponovnim odprtjem Katoliškega doma, ki je bil celo leto zaprt zaradi popravil, pa bomo imeli ugodnejše pogoje za prireditve, tako da bi morale perspektive biti dovolj rožnate. PAULIN: Prav ob 30-letnici, ko smo zbirali zgodovinsko gradivo, smo ugotovili, da je bilo opravljeno res veliko dela. Ta volja do dela, tako pri zvezi kot v društvih, in zagnanost številnih mladih sil sta pogoja, ki nam dajeta zavest, da se bo naša zveza in nasploh slovenska kulturna prisotnost na Goriškem ohranila in se še utrdila. Dolgoletni kulturni in prijateljski stiki, ki vežejo Zvezo slovenskih kulturnih društev in včlanjena društva z makedonskimi kulturnimi organizacijami, predvsem pa z društvom Kočo Racin iz Skopja, se bodo konec prihodnjega tedna še utrdili. Na povabilo goriškega predsedstva ZSKD in kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža bo namreč v soboto in nedeljo (21. in 22. oktobra) gostoval mešani pevski zbor društva Kočo Racin, ki bo s celovečernim koncertom nastopil v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Izbira kraja in društva ni slučajna. Vedeti je namreč treba, da so Štan-drežci lani konec aprila opravili tridnevno gostovanje v Makedoniji, še prej pa so v Skopju in Bitoli nastopili pevci moškega zbora Jezero iz Doberdoba. Že takrat so se med našimi društvi in makedonskimi organizacijami stkale tovariške in kulturne vezi, ki so se kasneje še utrdile. Po gostovanju Doberdobcev v Makedoniji so člani društva Kočo Racin vrnili obisk. Leta 1985 pa sta pevski zbor in folklorna skupina ponovno nastopila na Goriškem in v Benečiji, tokrat v Kulturnem domu in v Špetru Slovenov. Sicer pa so pevci zbora Kočo Racin, ki deluje v sestavi največjega kulturnega društva v Makedoniji, dobro znani goriškemu občinstvu, saj so večkrat nastopili tudi na pevskem tekmovanju Seghizzi oziroma na folklornem festivalu. Drugi razlog zaradi katerega bodo makedonski pevci in pevke nastopili v Štandrežu pa je vezan na pomembno obletnico, ki jo tamkajšnje društvo letos praznuje. To je 100-letnica rojstva pisatelja in narodnega buditelja Andreja Budala, po katerem nosi ime tudi dom, kjer ima kulturno društvo svoj sedež. Gostovanje makedonske skupine Kočo Racin bo tako pomenilo uvod v niz prireditev, ki jih bo štan-dreško društvo pripravilo v počastitev obletnice rojstva uglednega kulturnika. Obisk mešanega pevskega zbora Kočo Racin se bo začel v soboto popoldne, ko si bodo gostje iz Makedonije najprej ogledali nekatere zname- Začetek sezone v Kulturnem domu V ponedeljek in torek nastop SSG V goriškem Kulturnem domu se je pričela nova sezona. To je že osma odkar so ta objekt v celoti izročili namenu. Upravitelji vestno ter angažirano oblikujejo nove pobude. Upravni odbor, meni upravitelj doma Igor Komel v prvem letošnjem biltenu, se vzporedno z raznimi goriškimi kulturnimi in telesnokulturnimi organizacijami aktivno pripravlja na novo sezono z željo, da bi nudil vsem svojim obiskovalcem čimbolj pestro, raznoliko, kakovostno in obenem tudi zabavno paleto dejavnosti. Tudi letošnja kulturna sezona, pravi Komel, naj bi segla od jeseni do poletnih mesecev, ko se marsikje po Goriškem odvijajo prireditve na odprtem. Kulturni dom stopa v novo sezono z odločnim korakom ter s težnjo ovrednotenja sleherne dejavnosti, ki se odvija v naših prostorih: od gledališke, likovne, koncertne, klubske pa do telesnokulturne in rekreacijske. Težnja upravnega odbora, zaključuje svoj uvodnik Komel, je doseči tesnejše povezave in sodelovanja s čimvečjim številom goriških kulturnih in športnih subjektov, tako slovenskih kot italijanskih in furlanskih in to v smislu vloge kulturnega stičišča, ki jo Kulturni dom redno opravlja. Kulturni dom je ponovno zaživel prejšnji torek, ko je bila na sporedu predstavitev repertoarja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. V četrtek je bil nato posvet, ki ga je priredil goriški teritorialni odbor ZSŠDI, o telesnokulturnih dejavnostih med otroki od 3. do 11. leta starosti. V ponedeljek, 16., in torek, 17. t. m., ob 20.30 bodo tržaški gledališčniki uprizorili letošnjo premiero Spletke in ljubezen. Od torka, 17., do petka, 20. t. m., bo na sporedu seminar za profesorje višjih srednjih šol. Seminar prirejajo ravnatelji višjih srednjih šol v sodelovanju z IRRSAE. Ljubitelji diapozitivov bodo prišli na svoj račun v četrtek, 19. t. m., ob 20.30, ko bodo nekateri mladi Goričani prikazali diapozitive o svojih poletnih pustolovščinah. Sobota, 21., in nedelja, 22. oktobra, bosta posvečeni namiznoteniškemu turnirju, ki ga prireja športno društvo Az-zurra. Na njem bodo nastopili najboljši deželni namiznoteniški igralci in igralke. Predvidoma v četrtek, 26. oktobra, naj bi startala letošnja sezona Gorica Kinema '89, ki jo kot vsako leto prireja Kino-atelje. O podrobnejšem sporedu ciklusa predstavljenih filmov bomo naknadno poročali. Oktobrsko delovanje Kulturnega doma pa bo zaključil občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20.30. nitosti mesta. V nedeljo dopoldne pa bo sledil obisk slovenskih občin, osrednja slovesnost pa bo ob 17. uri v štandreškem domu. Ža to priložnost se bodo najprej predstavili domači pevci, člani mešanega in mladinskega zbora, sledil bo celovečerni koncert makedonske skupine, ki jo vodi Dordi Smokvarski. Ob zaključku pa bo seveda še čas za družabnost in prijateljski klepet. so* SLOVENSKO rSTALNO. GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER V ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED A, v torek, 17. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED B. Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, v soboto od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. Urnik avtobusa za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane (gostilna Peric) 19.50 Doberdob (na trgu) 19.55 Jamlje (gostilna Pahor) 20.00 Dol 20.05 Gabrje 20.10 Sovodnje I. postaja 20.12 Sovodnje II. postaja 20.15 Štandrež (na trgu) Obisk Giottove razstave v Padovi Univerza za upokojence priredi 25. oktobra izlet v Padovo z ogledom razstave Giotto in pozna gotika. Slušatelji vplačajo 16 tisoč lir za prevoz in vodiča. Kosilo ni vključeno. Izleta se lahko udeležijo tudi družinski člani, vendar znaša njihova participacija 20 tisoč lir. Prijave sprejemaj o v baru večnamenskega javnega socialnega centra v Ulici Baiamonti. Nova galerija v Krminu V Krminu so konec septembra odprli novo likovno galerijo "II segno" s sedežem v Ul. Friuli 24. Dejavnost so začeli z razstavo grafik Marcelle Marin. Danes bodo ob 18. uri odprli razstavo slik Claudia Mrakiča. Razstava bo na ogled vsak dan, razen srede, od 9. do 13. in od 17. do 22. ure do 3. novembra. Sledila bo razstava del umetnika Alfreda De Locatellija. Tečaj za bolničarke Pri Rdečem križu sprejemajo prijave za dveletni tečaj za prostovoljne bolničarke. Prijavijo se lahko kandidatke starejše od 18 let in ki imajo diplomo višje srednje šole. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo Rdečega križa v Ulici Codelli 9, tel. 531819, vsak delavnik med 9. in 12.30 in 15.30 in 18.30. Tajništvo ni odprto ob sobotah popoldne. Ob 40-letnici ITE Počastitev spomina Odina Sottilija hico*^ ITE praznuje štiridesetlet-jetiu *;taa°vitve. Obletnico so v pod-Tezn n ^^žili z raznimi pobudami. 9fUžilabUc*am se je prav te dni pri-je ob ® ?°riška sekcija VZPI-ANPI, ki ga n«, i eiu Podjetja ITE, osnovane-hiin zadružni osnovi, počastila spo-Nsnpif 9a °d ustanovnih članov in ha SottgjN Predsednika zadruge Odi-Prav to ri ■ - °d nio„ ani Je minilo osemnajst let tako reSc°xe tragične smrti. Umrl je hteščan-na delovnem mestu, pri na-^t*10 57 te*eb)nske napeljave v Nm°o!x je. zgodilo'12. oktobra 1971 ob jetju p an|u telefonskega kabla v pod-ietnnt,f r. ana Parchetti. Po vsej ver-°bvis;, Je Sottilija obšla slabost in je behi m betonskem drogu, kakih se-hiškaDni visoko' Žal J6 bila zdrav- oozna. L^tivni Član antifašistične skupine in bani, udeleženec odporniškega gi-?diho c '°r vrsta drugih Krminčanov. Sta^Sottili, s partizanskim imenom komisar garibaldin- P°droxv*n* s* ie veliko prizadeval na iUstanrJ,U ■ zadružništva in je bil med kasheio lmi člani zadruge ITE, kjer je Sedhika °PravIjal tudi dolžnosti pred- Podatki iz anagrafskih uradov za obdobje julij-september Malo rojstev, živahnejše priseljevanje Upadanje števila prebivalcev v treh slovenskih občinah na Goriškem se je po podatkih za prvih devet mesecev letos, nekoliko zaustavilo. Vendar je treba takoj povedati, da tudi ni bistvenih sprememb v pozitivnem smislu, to je niso zabeležili bistvenega porasta števila prebivalstva. Tokrat smo pobli-že analizirali trimesečje julij - avgust -september. V Števerjanu in v Doberdobu se ni število prebivalstva sploh spremenilo, le v Sovodnjah se je to znižalo za sedem enot. V vseh treh občinah so zabeležili v tem trimesečju večji priliv prebivalstva. V sovodenj-sko občino se je priselilo 7 oseb, medtem ko se jih je odselilo 6. V Števerjanu so imeli največje ugodno razmerje med priseljenci in izseljenci, saj je to znašalo 8:3. Tudi na Doberdobskem se je priselilo 5 oseb, medtem ko so se odselile 4. Zaskrbljujoče je razmerje med številom rojstev in smrti. V sovodenjski občini je umrlo 7 oseb, rodilo se jih je pet. Podoben položaj so zabeležili tudi v doberdobski občini. Rodila sta se dva otroka, tri osebe pa so umrle. Najbolj zaskrbljujoč položaj je v štever-janski občini, kjer se ni rodil noben otrok, umrlo pa je kar šest domačinov. Iz teh podatkov lahko razberemo, da se število prebivalstva ni znatno znižalo predvsem po zaslugi priseljenih oseb, ki so nekako napolnile številčno vrzel, ki je nastala v razmerju rojstev in smrti. Oglejmo si pobliže podatke, ki se nanašajo na demografske spremembe v vseh treh slovenskih občinah na Goriškem za obdobje julij - avgust - september. OBČINA SOVODNJE RODILI SO SE (5); Mauro Galliussi, Carol Frandoli, Julijan Černič, Erik Buzin, Alexis Sharmayne Osbat. UMRLI SO (7): Alma Mauric vd. Pe-tejan, Amalija Vižintin, Doroteja Lukman vd. Gulin, Ludvika Masten vd. Cijak, Rajmund Klede, Vincenc Devetak, David Malič. OKLICI (6): Giulio Nobili in Cinzia Lavrenčič, Giuseppe Antoni in Erika Zotti, Franco Kenda in Alessandra Carli, Marko Tomšič in Romina Devetak, Rino Černič in Angela Calligaris, Ranieri Visintin in Paola Devide. POROČILI SO SE (6): Giuseppe Feri in Nadia Kovic, Giuseppe Antoni in Erika Zotti, Dario Semolič in Vesna Škabar, Daniele Caudek in Susanna Pecenik, Ranieri Visintin in Paola Devide, Rino Černič in Angela Calligaris. ŠTEVILO PRISELJENIH: 7. ŠTEVILO IZSELJENIH: 6 oseb. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1989: 1775. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 9. 1989: 1768. OBČINA ŠTEVERJAN RODILI SO SE: nihče. UMRLI SO (6): Marija Dolores Kom-janc vd. Škorjanc, Pierina Breganti vd. Marassi, Jožef Skok, Rosalija Hlede por. Marassi, Karel Škorjanc, Ciril Prinčič. OKLICI (2): Giovanni Muzic in Ori-eta Jarc, Dario Jakin in Lucia Canzut-ti. POROČILI SO SE (2): Adriano Pod-versic in Cinzia Olivo, Robert Juretic in E lena Orzan. ŠTEVILO PRISELJENIH: 8. ŠTEVILO IZSELJENIH: 3. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1989: 853. ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 8. 1989: 853. OBČINA DOBERDOB RODILI SO SE (2): Irene Costariol in Isabella Varisco. UMRLI SO (3): Alojzija Vižintin vd. Laurencic, Maria Moretto vd. Pizzo, Mirko Gergolet. OKLICI (6): Dario Frandolic in Simona Zupančič, Floriano Moretti in Graziella Colja, Stanislav Perdec in Luciana Pahor, Giuseppe Antoni in Eriča Zotti, Riccardo Ferletic in Mara Gorjan, Mauro Fancello in Silvia Rac-her. POROČILI SO SE (7): Walter Starec in Manuela Mura, Stanislav Perdec in Luciana Pahor, Flaviano Moretti in Graziella Colja, Maurizio Laurentig in Cinzia Bellucci, Dario Frandolic in Simona Zupančič, Giuseppe Antoni in Eriča Zotti, Riccardo Ferletic in Mara Gorjan. ŠTEVILO PRISELJENIH: 5. ŠTEVILO IZSELJENIH: 4. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 6. 1989: 1445. ŠTEVILO PREBIVALCEV 30. 9. 1989: 1445. Danes ob 15. uri prestižna tekma v Bologni Italija - Brazilija BOLOGNA — Vigilija prijateljske nogometne tekme med Italijo in Brazilijo je dokaj čudna: po eni strani še odmevajo žolčne polemike o medsebojnih grobostih nogometašev, ki so postala že konstanta v italijanskem prvoligaškem prvenstvu in so dosegle svoj višek na srečanju med Romo in Napolijem, po drugi strani pa vsi "azzurri" z zveznim selektorjem Vici-nijem vred "tuhtajo" kakšni so bodoči nasprotniki Italije na bližnjem svetovnem prvenstvu. Giannini in Carnevale sta si simbolično podala roke in se pred fotografi objela, da bi le dokazala, da je bil njun nedavni prepir le naključje, sam Vicini pa je dodal, da takih nešportnih scen, ki sta jih "predvajala" ta igralca ne bo več dovolil, sicer jih bo zbrisal iz seznama italijanskih reprezentantov. Bolj zanimiva je bila razprava o bodočih morebitnih nasprotnikih Italije na SP. Med temi je zelo visoko cenjena jugoslovanska "tujska legija", ki se je prva kvalificirala za Italijo '90 in je od vseh predvajala še naj-solidnejšo igro. Ostali favoriti so vedno eni in isti: Brazilija, Urugvaj, Argentina, seveda Italija, Nizozemska, Anglija, ZRN, Španija, Danska in morda še kako presenečenje kot npr. Irska in Belgija. V italijanskem taboru pa ni vse tako idilično, kot bi kazalo na prvi pogled. Navijači so spet izžvižgavali Interjevega napadalca Bertija, Tacco-ni je spet dal sredstvom množičnega obveščanja polemične izjave o svoji ekipi Juventusu, Maldini, ki danes ne bo igral, je izustil nekaj "čudnih" opazk, ki dokazujejo, da vseeno ni vse tako v redu, kot so hoteli odgovorni prikazati, Carnevale in Giannini pa se izogibata eden drugega. Edini vedri so verjetno Vrnili, Zenga in Baggio, in ni naključje, da imajo prav ti igralci zagotovljeno mesto v standardni postavi italijanske reprezentance. Po drugi strani pa je dosti govora o nekakšni revanši znanega srečanja med obema reprezentancami iz SP leta 1982 v Španiji, kjer je Paolo Rossi s tremi zgodovinskimi zadetki praktično izločil takrat izredno Brazilijo iz nadaljnjega tekmovanja ter Italiji odprl zmagovito pot, ki se je zaključila z apoteozo v Madridu, kateri je sledil celo takratni predsednik Sandro Pertini. Igralci nimajo tega srečanja za revanžo, temveč le za tisto, kar dejansko je: prestižna prijateljska tekma, po kateri bo v obeh taborih marsikaj dosti bolj jasno. Tekma bo na sporedu danes ob 15. uri. Sodil jo bo Avstrijec Kohl, verjetni postavi pa sta sledeči: ITALIJA: Zenga, Bergomi, De Agostini, Baresi, Ferri, Berti, Baggio, De Napoli, Vialli, Giannini, Carnevale. Rezerve: Tacconi, Ferrara, Maldini, Fusi, Crippa, Marocchi, Mancini. BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Mazinho, Galvao, R. Rocha, Aldair, Silas, Dunga, Careca, Alemao, Mul-ler. Rezerve: Acacio, Andre Cruz, Jo-simar, Geovani, Bismarck, Tita. Ajaxu znižali kazen ŽENEVA — Prizivna komisija evropske nogometne zveze UEFA je včeraj znižala kazen prepovedi igranja Ajaxu v evropskih pokalih od dveh na eno sezono. Kot znano, je med nedavno pokalno tekmo Ajax - Austrija Dunaj nek predmet, ki je priletel iz tribun, zadel avstrijskega vratarja v glavo, da je moral sodnik prekiniti tekmo. Qatar - Južna Koreja SINGAPUR — Kvalifikacijska tekma za nastop na SP Italija '90 med Qa-tarjem in Južno Korejo se je zaključila z 0:0. Na lestvici vodi Kitajska. Dirka tris TURIN — Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 1 - 13 - 22. Sto zmagovalcev bo prejelo po 10.266.600 lir. Jeseni prihodnjega leta tudi zamejci na ’ Strehi sveta Alpinisti Alpe-Adrie na Everest "Alpe - Adria Sagarmatha Expedi-tion". Tako se imenuje alpinistična odprava, ki bo skušala počastiti deseto obletnico skupnosti Alpe-Adria na najbolj učinkovit in slovesen način: z osvojitvijo "Strehe sveta", 8848 m visokega Everesta, ali bolje rečeno Sagarmatho, kot ga imenujejo domačini. Odprave se bodo udeležili najboljši plezalci posameznih dežel te skupnosti, štela pa bo štirinajst članov. Prvi pokrovitelj bo Dežela Furlanija-Julijska krajina, tej pa se bodo prudružili drugi sponzorji in druge deželne krajevne uprave. Kako je do te pobude sploh prišlo? Pred leti, ko se je v Nepalu mudila skupina alpinistov in trekinga-šev SPDT, so nepozabni Lucijan Cergol, dr, Ivan Simunič in Davor Zupančič za Slovensko planinsko društvo iz Trsta "naročili" Everest za jesen leta 1990. Ko je zadeva že šla nekoliko v pozabo, je lani nepričakovano prišlo na društvo dovoljenje za Everest, ki ga je izdalo nepalsko ministrstvo za turizem. Glede na to, da nima alpinistični odsek SPDT dovolj usposobljenih plezalcev za tak podvig, je takoj padla ideja, da bi se vsi alpinisti dežel, ki spadajo pod okrilje Alpe-Adria, udeležili te odprave, s čimer bi seveda dobila izreden politični pomen, saj bi si državljani različnih dežel simbolično podali roke na najvišjem vrhu sveta. Poleg političnega pa gre tu še za športni pomen podviga. Organizacijo si je prevzelo SPDT, pri katerem so začeli razmišljati, da bi moral biti podvig res vrhunski, da bo odmeval v mednarodni alpinistični javnosti. Zagotovili so si še četrti najvišji vrh na svetu, 8501 m visokega Everesto-vega »soseda« Lhotse. Obenem pa so s sestavo moštva prihajale zelo razveseljive novice. Udeleženca iz Lombardije bosta nič manj kot plezalca mitičnih "Ragni di Lecco" Fa-bio Lenti in Lorenzo Mazzoleni, ki spadata v sam vrh evropskega alpinizma. Največje prijetno presenečenje pa je prišlo iz Južne Tirolske, saj bosta člana te odprave stalna Messnerjeva soplezalca Hans Kammer-lander in Fritz Muschlehner, ki ju ni Vodja odprave Tomaž Jamnik treba posebej predstavljati. Prvi je med drugim osvojil osem osemtiso-čakov, drugi jih ima za sabo tri. In prav Kammerlander ima v okviru te odprave zelo ambiciozen načrt. Namerava namreč osvojiti Everest, se spustiti na sedlo med Sagarmatho in Lhotsejem na višini okoli osem tisoč metrov ter nato naskakovati še ta četrti najvišji vrh na svetu. Sam Messner je izjavil, da je ta načrt "eden izmed alpinističnih problemov leta 2000". No, Kammerlander ga bo skušal rešiti v okviru te odprave. Odpravo bo vodil izkušeni slovenski himalajec iz Kranja, 52-letni Tomaž Jamnik, ki ima za sabo celo vrsto vzponov, poleg tega pa je leta 1986 osvojil osemtisočak Broad Peak. Iz Slovenije bosta prišla Pavle Kozjek in Silvo Karo, ki sta plezalca na svetovnem nivoju. Karo se je predvsem "specializiral" s patagonskimi stenami Fitz Roya, predvsem pa Cerro Torreja, kjer ima najtežjo prvenstveno smer na tej gori sploh, je pa tudi odličen himalajec, Kozjek pa ima za sabo dva osemtisočaka in vrsto prvenstvenih vzponov. Alpinista, ki bosta predstavljala Furlanijo, bosta izkušeni Sergio De Infanti in Attilio De Rovere, mesto Trst, od koder je sploh prišla pobuda, pa bodo predstavljali štirje alpinisti: dva italijanske in dva slovenske narodnosti. Mauro Petronio in Član odprave Davor Zupančič Marc o Sterni spadata med najboljše italijanske plezalce, Sterni pa, čeprav se je pred kratkim huje poškodoval, zagotavlja, da bo čez leto dni spet v vrhunski formi. Zamejce bosta predstavljala načelnik alpinističnega odseka SPDT in prvi plezalec iz naše dežele, ki je osvojil osemtisočak (8047 m visoki Broad Peak), Dušan Jelinčič, ter Davor Zupančič, ki spada že vrsto let v špico deželnega alpinizma. Tudi smer, po kateri bodo člani te odprave naskakovali Everest, bo izredno zahtevna, saj bodo v spodnjem delu ponovili Ameriško, v zgornjem pa nič manj kot Jugoslovansko smer, ki je daleč najtežja na "Strehi sveta". Kombinacijo teh dveh smeri še ni poskušal nihče, saj je izjemne težavnosti, zato bo nekakšen prvi pristop, kar daje odpravi še dodatni prestiž. Na Lhotse pa se bodo alpinisti podali po t.i. "normalni" smeri, torej čez Ledeni slap. Oba vrha bodo poskušali v alpskem slogu in vsaj delno brez kisika, vse tehnične aspekte bo treba še predi-skutirati. Organizatorje SPDT čaka torej izredno delo, saj bo treba rešiti vrsto birokratskih, tehničnih, in navsezadnje tudi psiholoških problemov, ko pa se bodo odprave, katero lahko že sedaj imamo za eno navečjih zadnjih let, udeležili alpinisti z vseh vetrov. I Z današnjim anticipiranim srečanjem Sisley - Camst Pričetek italijanske odbojkarske moške A-l lige Potem ko so ženske v italijanski A-l in moški v A-2 ligi prvenstvo pričeli že pred tednom, pridejo sedaj na vrsto še moški v najvišji A-l ligi. Moško italijansko prvenstvo v tej ligi je bržkone najbolj kakovostno na svetu, saj bo med štirinajstimi šesterkami - prvič v zgodovini italijanskih prvenstev - nič manj kot 28 tujcev. S tako številno in odlično plejado tujcev se ne more ponašati nobena država. Skorajšnje 45. prvenstvo po vrsti pa se bo ponašalo še z nekaterimi drugimi zanimivostmi. Kot je znano, so "azzurri" prvič v zgodovini osvojili evropski naslov. Na pred 14 dnevi končanem prvenstvu v Stockholmu so varovanci trenerja Julija Velasca pripravili enkratni podvig, še prej pa so odbojkarice osvojile bronasto kolajno, ki je bila prva v zgodovini italijanske odbojke. Omeniti moramo, da so bili Italijani na svetovnem prvenstvu v Rimu leta 1978 odlični drugi, šest let kasneje na olimpijskih igrah v Los Angelesu pa so se okinčali z bronasto kolajno. Prvi uspeh je bil dosežen pred domačimi gledalci, drugi pa na igrah, ko je bila udeležba zaradi bojkota dokaj oslabljena. Glede na dejstvo, da so bili moški prvi, ženske pa tretje, se lahko italijanska odbojkarska zveza ponaša kot najboljša v Evropi, saj kaj takega ni dosegla niti SZ, ki je bila doslej ne- prekosljiva velesila tako v moški kot tudi (z nekaterimi izjemami) v ženski konkurenci. Najbolj številno tujo "legijo" bodo imeli Argentinci s šestimi igralci, sledijo Bolgari in Brazilci s 4, razmerje med ZDA in SZ je 3:2 v korist Američanov, vse več je tudi Švedov (štiri), Nizozemec Posthuma, ki bo obenem tudi najvišji v ligi s svojimi 209 centimetri, ter dva Jugoslovana, kapetan reprezentance Čauševič, ki bo tretje leto igral za Conad iz Ravenne ter novinec italijanskega prvenstva, odlični tolkač Zorko Petrovič kot član Olia Venturi iz Spoleta. Dosedanjim prvoligašem - Philipsu (prej Panini), Maxiconu, Sisleyu, Eu-rostyleju, Petrarci, El Charru (prej Odeon), Zinelli (prej Camst), Acgua Pozzilli, Olio Venturiju in Burro Virgi-liu - so se pridružili trije novinci: Alpi-tour Cuneo, Mediolanum Milan in Battipaglia. Prišlo je do nekaterih zamenjav tudi pri trenerjih. Krmilo štirikratnega zaporednega prvaka Philipsa je prevzel odbojkarskim krogom dobro poznani Vladimir Jankovič, ki je zamenjal Argentinca Julia Velasca. Ta se je moral odreči klubski klopi, ko je prevzel preprezentanco. Poleg Jankoviča so še štirje tujci. Kljub temu da je bilo število prvoliga- šev razširjeno na 14 zastopnikov, so nekateri veliki centri še vedno brez svojega člana, kot denimo Torino, Rim, Firence (z bogato tradicijo), Neapelj in tudi Trst, ki je imel celo dva prvoligaša. Prvenstvene tekme bodo v nedeljo popoldan, razen nekaterih izjem - Bologna - in tistih srečanj, ki jih bo prenašala italijanska televizija v sobotah popoldan. Danes popoldan sta na vrsti Sisley iz Tre viša in Zinella iz Bologne. Sprememba, za katero se je najbolj zagrizeno boril predsednik Sisleya iz Trevisa Giovanni Lucchetta, je izredno dobrodošla, ker si bodo tako lahko ogledali prvenstvene tekme tudi vsi tisti odbojkarji in odbojkarice, ki morajo v soboto zvečer igrati (le-teh je sedaj že preko pol milijona), kar bo še dodatno koristilo mladim pri njihovem igralnem razvoju kot tudi pri popularizaciji same odbojke. Prvi favorit za osvojitev 45. italijanskega naslova je bržkone Philips iz Modene, a najhujša nasprotnika bosta kot vedno doslej Maxicono iz Parme ter Sisley iz Trevisa, za katerega bo letos po lanskih pripetljajih le igral Šved Bengt Gustavson. Pari 1. kola so naslednji: Sisley - Zinella (danes), Battipaglia - Philips, Maxicono - Mediolanum, Terme Acireale - El Charro, Alpitour - Gabbiano Cesere, Venturi -Petrarca, Eurostyle - Conad. (G. F.) Od torka do petka na Kolonji Tekmovanja za srednješolce SP v judu v Beogradu Francozi uspešni BEOGRAD — V Beogradu se nadaljuje svetovno prvenstvo v judu, na katerem so Francozi še vedno na prvem mestu po osvojenih kolajnah. Lestvica po 4. dnevu je naslednja: Francija 3 zlate, 0 srebrnih, 3 bronaste; Japonska 2, 3, 1; SZ 1, 1, 3; Kitajska 1, 0, 1; Koreja 1, 0, 2; Belgija 1, 0, 1; Italija 1, 0, 0; ZRN 0, 1, 3; Kuba 0, 1,1; Nizozemska 0, 1,0; Mongolija 0, 1,0; VB 0, 1, 0; ZDA 0, 1, 0; Poljska 0, 0, 3; NDR 0, 0, 1; Španija 0, 0, 1. Plesec prvak PORTOROŽ — Enaintridesetletni ša-hist novomeškega Pionirja Damjan Plesec je presenetljivo zmagovalec 39. članskega slovenskegs šahovskega prvenstva, ki se je zaključilo včeraj v Portorožu. Zbral je enako število točk kot Truta, vendar je odločal boljši rezultat proti zmagovalcem. Edini mednarodni mojster in večkratni slovenski prvak Gostiša je zasedel šele četrto mesto. KONČNI VRSTNI RED: Plesec in Truta 7,5, Justin 7, Gostiša 6, Orel in Črepan 5,5, Mikac 4,5, Krumpačnik 4, Luzer 3, Marinšek 2,5, Veber 2 točki. Atletska zveza za tržaško pokrajino je začela akcijo za pridobivanje novih moči. Gre za drugo pobudo v letošnji sezoni. Prva je med poletjem skušala ovrednotiti raznolikost pri treniranju, sedanja pa se obrača do šol, ki naj bi sprejela vabilo za udeležbo na seriji preglednih tekmovanj. Med udeleženci naj bi tržaški klubi (med njimi so nekateri zelo aktivni) našli nove atlete in atletinje in jih preko zime pripravili za nove športne izkušnje. Tekmovanja bodo v tednu, ki je pred nami, in sicer od torka do petka, vsakič z začetkom ob 15. uri na stadionu na Kolonji. Razpored tekmovanj je naslednji: Torek, 17. 10.: dekleta prvih dveh razredov višjih šol; sreda, 18. 10.: fantje prvih dveh razredov višjih šol; četrtek, 19. 10.: dekleta nižjih srednjih šol; petek, 20. 10.: fantje nižjih srednjih šol; Vsak dan bodo na voljo osnovne in lažje panoge kot sta teka na 100 in 1500 m, skoka v višino in daljino ter met krogle. Izjeme bodo deležna samo dekleta nižjih srednjih šol, ki se bodo v sprintu pomerila na razdalji 80 m. Nagrade so predvidene za prvih 12 v vsaki panogi, vsak dan pa bodo priznanj deležne tudi prve tri šole. (kb) Na Jesenskem pokalu Tudi jadralci Sirene IZOLA — Jadralci, ki so se v nedeljo v Izoli pomerili za Jesenski pokal (v razredih optimist, 420 in europa), niso imeli sreče z vremenom. Potem ko so dolgo čakali na start, so tekmo že kmalu po začetku morali prekiniti zaradi premočnega vetra. Barve TPK Sirena so zastopali: Andrej Močilnik, Alenka Pertot, Aleš Omari, Danjel Leone, Marko Settimi, Katja Omari, Ne-vio Sabadin, Dario Košuta (vsi med optimisti) ter Miran Guštin (razred europa). V okviru Jesenskega pokala so na sporedu 4 regate. Prvi dve so že opravili, sedaj se bodo na zadnjih dveh pomerili jutri ter v nedeljo, 22. oktobra, nakar bodo sestavili skupne lestvice. Danes pričetek gimnastičnega SP Huda nesreča Portoričanke STUTTGART — Predvečer svetovnega gimnastičnega prvenstva, ki bo od danes do 22. oktobra v Stuttgartu, se je dramatično končal za 18-letno tekmovalko iz Portorika Adriano Duf-fy. Medtem ko je trenirala na konju, je nesrečno padla in si zlomila peto vretence (na vratu). V bolnici so si pridržali prognozo ter izjavili, da trenutno ne morejo zagotoviti, če bo lahko še kdaj hodila. Danes so na vrsti obvezne vaje za moške in ženske. Na prvenstvu sodeluje okrog 400 tekmovalcev v zastopstvu 47 držav. Skupno bodo podelili 14 kolajn, osem med moškimi in 6 med ženskami. Med moškimi ne bo svetovnega prvaka, Sovjeta Bilozerčeva, ki so ga skupaj z nekaterimi drugimi za- radi pijančevanja izključili iz sovjetske reprezentance. Košarkarsko SP v Argentini BUENOS AIRES — Včeraj je argentinski podtajnik za šport potrdil, da b° prihodnje svetovno košarkarsko prvenstvo v Argentini. Dejal je, da je odločitev dokončna. Prvenstvo bo od °-do 19. avgusta prihodnje leto. Ferrari umaknil pritožbe MARANELLO (Modena) — Pri Fer-rariju so včeraj potrdili, da so umaknili vse pritožbe in prizive, ki so še obravnavi v raznih športnih forunum Korak naj bi naredili z namenom, a ne bi motili rednega poteka formul ena. To pomeni, da so umaknili tud zadnji priziv v zvezi z Mansellom. domači šport - domači šport DANES SOBOTA, 14. OKTOBRA 1989 ODBOJKA ŽENSKI DEŽELNI POKAL 18.00 na Opčinah: Sloga - Danone Ri-vignano. 20.00 v Sovodnjah: Agorest -Sokol. 20.30 v Villi Vicentini: Vivil - Bor Elpro. MOŠKI DEŽELNI POKAL 20.00 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: Val Meblo Imsa - Libertas, 20.30 v Villi Vicentini: Vivil - 01ympia. 19.00 v Trstu, stadion "1. maj": Bor - Pallavolo Trieste. KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran -Electrolux Pordenon. MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, Portuale: Bor Raden- ska - Intermuggia NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 17.00 v Zgoniku: Kras - Enigma. ŽENSKA B LIGA 16.00 v Zgoniku: Kras - Fincantieri. MOŠKA C LIGA 15.00 v Roveretu: Rovereto - Kras. NOGOMET UNDER 18 14.30 V Dolini: Breg - Azzurra; 14.30 na Proseku: Primorje - Mariano. NAJMLAJŠI 15.30 v Doberdobu: Juventina Carnica Ass. - Corno CICIBANI 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Sanroc-chese - Sovodnje; 14.30 v Vižo vij ah: S. Marco - Mladost Sobema; 15.45 v Ul Soncini: Soncini B - Breg; 15.45 v Ul. Conti: Esperia - Primorje; 15.30 na Mon-tebellu: Montebello - Bor. MLAJŠI CICIBANI ja 15.00 na Ponziani: Ponziana A - Za J Adriaimpex A; 15.00 v Ul. Conti: Espet - Zarja Adriaimpex. JUTRI NEDELJA, 15. OKTOBRA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Fiumicellu: Pro Fiumice« Juventina 2. AMATERSKA LIGA „ v 14.30 v Križu: Vesna - CGS; l4'L(30 Štarancanu: Staranzano - Primorje; 1 .v Porpettu: Porpetto - Zarja. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Vermeglianu: Vermeglia . Sovodnje; 14.30 v Bračanu: Brazzane _ Mladost; 14.30 v Nabrežini: Herma Gaja; 14.30 v Tržiču: Fincantieri -14.30 v Repnu: Kras - Romana; 14J Opčinah: Opicina - Primorec. NARAŠČAJNIKI g,30 10.30 v Dolini: Breg - Chiarbola, ^ v na Proseku: Primorje - Azzurra; 1rorno. Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - NAJMLAJŠI - An- 9.00 v Villaggio del Fanciullo: Larja drea - Primorje; 10.30 v Bazovici: Adriaimpex - Domio. ZAČETNIKI , sad 9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - u nZaH° Marco B; 10.30 v Štarancanu: Star jul-- Mladost; 11.45 v Villaggio del ra l230 lo: S. Andrea - Zarja Adriaimpex, ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Dolini: Breg - Prevenire. NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 17.00 v Bocnu: Rencio - Bor. Drevi v tržaški športni palači proti Pordenončanom »Po treh zaporednih porazih je čas, da osvojimo prvi točki. Nujno je, da ztnagamo in to zaradi kočljivega polo-^aja na lestvici in predvsem zaradi vzdušja v ekipi, ki je sedaj zelo dobro, bi Se pa z novimi porazi lahko zrahljalo,« uam je rekel Jadranov trener Valter Vatovec pred drevišnjim izredno po-roembnim domačim srečanjem z moštvom Electrolux iz Pordenona. Jadranovci so bili v prvih dveh ko-uh že dvakrat zelo blizu zmage (prvič 80 doma za eno točko izgubili z Ozza-®°u, drugič pa po podaljšku s Ceseno). Drevi pa bodo igrali proti ekipi, ki ne skriva ambicij, da se po lanskem izpadu spet in takoj vrne v B-l ligo. Društvo zato gotovo tudi ni štedilo z de-narjem, ko je šlo za okrepitev moštva: Poleg priznanega jugoslovanskega trenerja in prijatelja naše košarke Ja-deza Drvariča je najelo kar 6 novih košarkarjev. Le-ti so: Basti (Virtus Padova), Zamparo (Umbertide), Pignolo (Gorlese), Piva (Mestre), Moro (Amici ,el basket Pordenone) in Pelliccia (Asti). Ekipa pa v prvih treh kolih ni ravno Plestela in je dvakrat srečno zmagala. Daleč najnevarnejša posameznika Dr-varičevega moštva ostajata 27-letni “ek Davide Turel, ki stalno daje po 30 dt več točk ter izkušeni 33-letni center Egidio Delle Vedove. Na nedeljskem srečanju proti Oder-Pordenončani niso igrali najbolje, dovolj pa je bilo, da se je v ključnih trenutkih razigral Turel (dosegel je kar 39 točk) in tekma je bila za Porde-dončane dobljena. »Ogledal sem si nedeljsko tekmo . ordenona. Gostje so bili večji del sre-canja v vodstvu, proti koncu pa je zelo Jadran se je z drevišnjim nasprotnikom, ElectroIux Pordenone, srečal pred dobrim mesecem na turnirju v Nabrežini in ga tudi premagal. Upajmo, da mu bo to uspelo tudi drevi dobro zaigral Turel in domačini so zmagali kar z 12 točkami razlike. Zelo težko bo zaustaviti Turela in centra Delle Vedove. Oba sta zelo izkušena, po kvaliteti tudi za razred boljša v tej ligi. Mi pa bomo spet nastopili v okrnjeni postavi, brez Roberta Daneua, ki bo nadaljeval s treningi šele v ponedeljek. Zmaga pa je nujna! Vsi bomo morali zares igrati brezhibno, dati vse od sebe. Ponovno moram pohvaliti vse fante za maksimalni trud, ki ga vlagajo na vseh treningih. Z njihovim delom sem povsem zadovoljen. Vsi si še kako želimo prvi točki!« je še dejal Vatovec. Kaj še torej pristaviti Vatovčevim besedam in željam kot to, da naši fantje še kako tudi računajo na podporo svojih zvestih navijačev. Že večkrat smo zapisali, da so se Jadranovi časi spremenili. Naša publika je bila navajena na uspehe, na napredovanja in boje za končnico prvenstva. Sedaj pa čaka našo združeno ekipo ogorčen boj za obstanek v ligi. Ne za našo košarko in ne za ves naš šport verjetno ni vseeno, če izgubimo košarkarskega drugoligaša. Tekma Jadran - Electrolux Pordenone bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21.00. (jan) Mladinsko državno košarkarsko prvenstvo Za Bor Radensko in Jadran pričetek prihodnji teden Če z dosedanjimi izidi naših dveh članskih ekip v B-2 in D ligi ne moremo biti zadovoljni, upajmo, da bomo uspešnejši v mladinskem državnem prvenstvu, ki se bo pričelo v ponedeljek, 16., in v torek, 17. t. m. V konkurenci 23 ekip iz naše dežele in nekaterih iz Veneta nastopata tudi Bor Radenska (A skupina) in Jadran Farco (B skupina). Več Borovih in Jadranovih mladincev nastopa tudi v članski vrsti, tako da je pričakovati, da bo zanje to mladinsko državno prvenstvo (igrali bodo ob ponedeljkih in torkih, potovanja pa bodo kar dolga) precej naporno. Verjetno bi za naši društvi bilo bolje, da bi zveza osredotočila v eno skupino vse tržaške in nekatere goriške ekipe, tako da bi se izognili dolgim in napornim potovanjem, v tem zvezi tudi precejšnjim stroškom. Tu pa je še vprašanje šolskih obveznosti, itd. Tako ali drugače, v ponedeljek bo start v tem prvenstvu, ki bo glede na udeležbo dokaj kakovostno in upajmo, da se bosta naši dve ekipi tudi uveljavili v tem, čedalje bolj zahtevnem in konkurenčnem mladinskem košarkarskem svetu. Prvoligaška društva namreč vlagajo v mladinska moštva ogromne vsote denarja. Borovci bodo igrali v A skupini. Kaj meni trener Andrej Žagar pred pričetkom prvenstva? »Imam občutek,« nam je povedal, »da smo padli v zelo močno skupino, kjer je več moštev prvoligašev. Glede na to, da bomo nastopili okrnjeni, in sicer brez Petra Ažmana, je naša naloga, da bi se lahko prepri-nili na prva mesta in s tem napredovali v drugi del tega tekmovanja, seveda še težavnejša. Mislim, da je tržaški Stefanel nesporni favorit v naši skupi- ni, in to še posebno, če bo igral Gregor Fučka. Sicer pa predvidevam, da bodo tudi nekatere ekipe prvoligašev močnejše od nas. Za nas pa bo seveda izredno važno to, da si tudi v tem prvenstvu naberemo čim več izkušenj. Tisti mladinci, ki igrajo tudi s člani, bodo tako v D ligi in v tem prvenstvu odigrali kar 50 tekem. To pa se bo za prihodnja leta lepo obrestovalo.« Jadranovci bodo igrali v B skupini. Mnenje Jadranovega trenerja Valterja Vatovca pred prvenstvom pa je naslednje: »Prvenstvo bomo začeli z okrnjeno postavo, brez poškodovanih Valterja Daneua in Marca Crisne. Sicer mislim, da lahko računamo na še kar solidno peterko. Naš cilj je seveda, da si naberemo čim več izkušenj. Mislim tudi, da je naša skupina nekoliko lažja od A skupine in da bomo zato skušali osvojiti čim več tekem. Ponavljam pa, da je naš cilj v tem prvenstvu, da si naši košarkarji z igranjem pridobijo čim več igralnih izkušenj.« Glede sistema tekmovanja v obeh skupinah naj omenimo, da se prvouvr-ščeni ekipi v obeh skupinah neposredno uvrstita v nadaljnji del, drugo in tretjeuvrščeno moštvo iz vsake skupine pa čakajo dodatna srečanja. 1. KOLO (16. In 17. 10.) A SKUPINA: Bor Radenska - Fanto-ni (16. 10. ob 19.00 na 1. maju), Hitachi - Gazzera, Pall. Pordenone - Don Bos-co, Stefanel - Ferroviario, POM Tržič -Italmonfalcone, Arte Gorica - Libertas Trst. B SKUPINA: Ricreatori - Jadran (17. 10. ob 19.00 v telovadnici Melara), San Benedetto - Ardita Gorica, Virtus -Oderzo, Vigor Conegliano - Virtus Padova, Itala San Marco - Autosandra Trst, prost Tecnoluce. (jan) obvestila - obvestila V ženski namiznoteniški A ligi Danes v Repnu Kras - Enigma Danes ob 17. uri bodo Krasove Prvoligašice prvič v letošnjem prvenstvu nastopile doma. Pomerile Se bodo s postavo Enigma iz Messi-n®' Enigma je v prejšnjih kolih obakrat gladko zgubila, tako z Bar-oellono kot z Vittorio. Tudi Kras je “d v gosteh poražen, vendar je te-Sen poraz z Vittorio, enim od favo-nov za državni naslov, prinesel Oovega zagona in upanje na poziti-Vetl zaključek prvenstva. Krasovke 80 se še posebno skrbno pripravile a današnje srečanje in v ta namen So igralke Branka Batinič, Alenka Obad in Tanja Ravbar odigrale prijateljsko srečanje z ljubljansko Ilirijo. Gostje naj bi se predstavile z naslednjo postavo: Jugoslovanka Milenka Kaulin (2. kategorija tujci), Daniela Franzosi (št. 2 v drugi kategoriji) in Marilena Algeri (deveta mladinka v Italiji). Enigma bo »uganko« o končni sestavi ekipe odkrila šele v Zgoniku, kajti zelo mogoče je, da zanjo nastopa tudi Bolgarka Stefanova. V letošnjem-prvenstvu lahko računamo na vsa mogoča presenečenja, kot je bilo na primer v Ragusi, ko je namesto evropske prvakinje Vriesecoopove nastopila Kitajka Chen (prvakinjo so prihranili za »trša« srečanja). Pri Vittorii pa so se pošteno ušteli, saj je Kitajko premagala Krasova tre tj ekategornica Tanja Ravbar, ki je po tekmi povedala: »Nisem gledala, ali je Kitajka, ali ne, bila je nasprotnica«. Pričakujemo, da bodo imele krasovke na današnjem srečanju isto stališče in da bodo v takem duhu tudi 'štartale na zmago. Kot je znano, je v tem prvenstvu Kras zapustil sponsor. Upajmo, da ga ne bodo zapustili tudi domači gledalci. V mali dvorani zgoniške telovadnice se bosta v tretjem kolu ženske B lige pomerili ekipi domačink in igralke Fincantierija. Borovke bodo gostovale jutri pri ekipi Rencio v Bocnu, Krasovo moštvo v C ligi pa bo odigralo tekmo z novincem Re-dentore Este. (J. J.) t®ČK£SEKC,,A čarsk H°ke 'n vse- ki jih zanima smu-*°vadh °eiavnosL na predsmučarsko te-Sledj, °' ki se bo pričela v novembru. 9U. p_?.b° učenje in treniranje na sne-v šr)„r,ave in podrobnejše informacije itaštel tr3°vlni Kosič K2 v Gorici, letos _ . ^el. 531884). ŠZ Oiympia bo Priredila tudi otroško telovadbo. sporo?OJ?ARSKO DRUŠTVO BOR bike na' “a 80 treningi za fante začet-'teiikih n*R '978 in mlajši) ob pone-Od k " 16.00 do 17.45 in ob četrtkih ^rešerendo v telovadnici liceja F. *ehskn8P°roča, da so treningi za •hlajšel mlniodbojko (letnik 1979 in 15.30 i„ “v ponedeljkih od 14.00 do Stadion„°,b Sredah od 17-45 do 19.15 na do n nn 1- maj ter ob petkih od 15.30 ■pnž na liceju F. Prešeren. °hMčS,RENA diorja t' de ima na svojem terenu ob d j e toino"ekai prostih mest za zimova- 0bveščaKHZAlREKREACIJO ŠK KRAS N odrašin 8 v rekreacijska telovadba d« 22.3o v 4 torklh in petkih od 21.00 ^Portno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da je v teku (vpisovanje je še možno) redna vadba splošne telovadbe za otroški vrtec, in sicer na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prav tako je na stadionu 1. maj v teku (vpisovanje je še možno) redna skupna vadba roditeljev in otrok (starost 2-3 leta). Urniki: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18. ure. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da je zbirališče tečajnikov jadralnega padalstva jutri, 15. t. m., ob 8. uri pred cerkvijo v Bazovici, od koder se bodo vsi skupaj podali na Vremščico. Vpisovanje je možno na mestu. Vabljeni! PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da je še nekaj prostih mest v prvi in drugi izmeni od 15. do 16. ure in od 16. do 17. ure za plavalne tečaje v Lipici. Vpisovanje sprejema urad v Ul. sv. Frančiška 20 od 8. do 14. ure (tel. 767304). Pred jutrišnjimi srečanji v amaterskih nogometnih prvenstvih Marsikatera naša ekipa v precejšnjih skrbeh 1. AMATERSKA LIGA Fiumicello - Juventina Radenska Doslej najlepše presenečenje v B skupini prve amaterske lige predstavlja štandreška Juventina Radenska, ki je kot novinec nadvse uspešno začela letošnje prvenstvo. S tem se strinjajo tudi številni športni komentatorji in nekateri med njimi že uvrščajo belo-rdeče v ožji krog favoritov za končno zmago. Po našem je pot še dolga in pomembno je, da Štandrežci na tej poti ne izgubijo potrebne zbranosti, ki jih je doslej dobro nagradila. Posebno na domačih srečanjih so .Tabaj in tovariši pokazali uspešno igro, čeprav bi si tudi na gostovanj nih zaslužili več kot eno samo točko. Ta možnost se jim ponuja jutri, ko bodo igrali v Fiumicellu. Furlani so prvenstvo začeli dokaj dobro, v zadnjih tekmah pa so pokazali določene pomanjkljivosti in zato je možno, da se Juventina Radenska s tega gostovanja vrne vsaj z eno, če že ne z obema točkama. 2. AMATERSKA LIGA Vesna - CGS Po seriji treh zaporednih pozitivnih nastopov je ekipa CGS v nedeljo doma nerodno klonila (2:1) proti Pierisu in zato bo prišla v Križ z namenom, da se takoj oddolži za ta poraz. Tržačani so sicer dokaj neugoden nasprotnik za Križane. Že v lanskem prvenstvu jih je CGS obakrat prisilil k delitvi točk, v sezoni 87/88 pa jih je celo v Križu premagal s 3:1. »Plavi« so se sicer za ta poraz oddolžili v povratnem delu, ko so z 2:1 premagali Tržačane. Jutri pa ima trener Vesne Petagna probleme s sestavo moštva, predvsem mu primanjkujejo napadalci. Naldi je izključen, Kostnapfel zaradi obveznosti ne bo igral, Roberto Candotti je poškodovan. Kot vidimo, bo morala torej Vesna na igrišče v okrnjeni postavi, vendar so kriški navijači kljub temu le optimisti. Staranzano - Primorje Jutrišnji nasprotnik Primorja je letos odlično startal. Po remiju (1:1) na domačih tleh s Santamario je v preostalih treh tekmah zanesljivo premagal S. Vito, Gonars in prav v nedeljo Zarjo (kar 4:0 v Bazovici). Po dosedanjih izidih zgleda, da je moč ekipe napad, kjer pred vsemi blesti Favero, ki je dal že 7 od 10 golov, ki jih je doslej dosegel Staranzano. Sicer so se tudi branilci izkazali, saj je vratar Staranzana pobral le dve žogi iz lastne mreže. Zato se predvideva, da bo to gostovanje precej težko za Primorje. Zgleda, da ima letos proseška enajsterica, kljub temu da ni še doživela poraza, probleme v napadu. Prosečani so dali doslej le štiri gole, dosegli pa so jih branilci oziroma vezni igralci (Livan, Savarin, Antoni, Pipan). Porpetto - Zarja Zarjani pa gredo v goste ekipi, ki je na domačih tleh izgubila obe tekmi (Agui-leia 2:1, S. Vito 3:1). Razumljivo je zato, da si Porpetto, ki ima tri točke na lestvici, tretjega zaporednega poraza doma ne sme dovoliti, ker bi to gotovo sprožilo Massimo Tabaj, igralec sovodenjske Juventine Radenska negodovanje navijačev. Vendar niti zarjani ne smejo praznih rok z igrišča v Porpettu, kajti njihov položaj na lestvici ni preveč rožnat. Po pekočem porazu s Staranzanom bo trener Zarje Softič verjetno uvedel nekaj sprememb v postavi. Gotovo bo odsoten branilec Grgič, ki je izključen. V ekipo pa se bosta lahko vrnila Vercounig, ki je presedel izključitve in Auber, ki je bil poškodovan. Žarjani upajo, da bodo z obrambno odnesli iz Porpetta točko. 3. AMATERSKA LIGA SKUPINA L Hermada - Gaja Gajevci igrajo jutri proti ekipi, ki je prejšnjo nedeljo presenetljivo premagala Breg na domačih tleh. Sicer sami ne vemo, če bi govorili o presenečenju, ker si Hermada (3 točke) trenutno deli prvo mesto z Romano in Aurisino. Po uspehu nad Stockom in glede na to, da po dveh tekmah na domačih tleh Gaja tokrat igra v gosteh, bi se morda zadovoljila tudi z remijem. Fincantieri - Breg Glede na to, da je nasprotnik Brega lani izpadel iz 2. AL (skupina E), je bilo pričakovati, da letos starta med favoriti, vendar so Tržičani s sicer tesnim 1:0 zgubili proti Primorcu in prejšnjo nedeljo v derbiju z Romano. Trenutno je Fincantieri še brez točk in zato je razumljivo, da juriša na zmago, vendar tudi »plavi« po nedeljskem porazu ne bi radi drugič zaporedoma poraženi zapustili igrišča. Kras - Romana Zgleda, da tržiška ekipa letos ne bo pepelka prvenstva kot prejšnja leta. Romana je namreč zbrala že tri točke in serijo pozitivnih nastopov misli še nadaljevati. Kras pa, ki računa na napredovanje, si spodrsljajev na domačih tleh po porazu z Junior Aurisino ne sme več dovoliti, kar pomeni, da jutri upa na celotni izkupiček. Opicina - Primorec Tudi openska enajsterica je lani izpadla iz 2. AL (skupina E) in prav ta izpad je narekoval voditeljem kluba, da so v celoti prenovili ekipo. Trenersko mesto je prevzel Manzutto, ki je igral in že treniral pri Krasu. Po izjavah zgleda, da Opicina letos nima posebnih ambicij, vendar dobro vemo, da tiha voda globoko dere. Prav v tem dvoboju imajo zato Trebenci lepo priložnost, da pokažejo, česa so zmožni in kakšne so njihove ambicije. To bo nedvomno osrednje srečanje nedeljskega kola, saj bo njegov izid izredne važnosti za obe ekipi. (B. Rupel) SKUPINA I Vermegliano - Sovodnje Sovodenjci bodo jutri igrali v gosteh pri Vermeglianu. Spangherjevi varovanci so v prvih dveh kolih popolnoma zadovoljili, saj so v prvem prvenstvenem nastopu prepričljivo premagali močno enajsterico iz Fossalona, v drugem pa so nesrečnemu Brazzaneseju nasuli kar pet golov. Tokrat bomo lahko spoznali, kako deluje sovodenjska igra v gosteh. Prvi dve srečanji sta namreč bili na domačih tleh. Vermegdiano je letos startal neprepričljivo, saj je v prvem kolu izgubil na domačih tleh proti Poggiu, v prejšnjem kolu pa je v gosteh izbojeval remi proti Fossalonu. Jutrišnje srečanje je nedvomno lepa priložnost, da si Sovodenjci priigrajo še dve točki. Zmaga je gotovo dosegljiva, seveda pod pogojem, da bodo igrali preudarno kot v prejšnjem kolu. Brazzanese - Mladost Mladost ima jutri priložnost, da osvoji prvi par prvenstvenih točk. Skromni Brazzanese je namreč v prvih dveh kolih prejel skoraj rekordnih deset golov. Najprej mu je poraz s 5:0 zadal San Lorenzo, v prejšnjem kolu pa igralci Sovodenj. Barbanovim varovancem uspeh ne bi smel uiti, saj so v prejšnjih tekmah prikazali dopadljivo igro. Pozna se, da je ekipa še zelo mlada za prvenstvo 3. amaterske lige, v kateri nastopajo sami rutinirani igralci. Potencialno so Doberdobci dobra ekipa, ko bodo igralci dosegli določeno uigranost, bodo nedvomno trd oreh za marsikoga. Zmaga v jutrišnjem srečanju bi dala mladim igralcem Mladosti več samozavesti, tako da bi lahko še uspešneje nastopali v naslednjih kolih. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch alijanske »opisnih kov FIEG 14. oktobra 1989 Končan devet let dolg sodni postopek Oproščenih čez 200 rdečih brigadistov RIM — Porotno sodišče v Rimu je včeraj oprostilo 253 pripadnikov Rdečih brigad, ker po mnenju sodnikov obtoženi niso storili dejanj, ki so jim jih očitali. Sodili so jim zaradi oboroženega upora proti državni ureditvi in državljanske vojne, oprostilno sodbo pa je predlagal javni tožilec. Včerajšnja razsodba zaključuje sodni postopek, ki je trajal 9 let. Najprej je od leta 1980 pa do leta 1983 trajala preiskava, nato pa je minilo kar 6 let, da se je marca letos končno začel proces. Obtožencem so grozile težke zaporne kazni, nekaterim med njimi celo dosmrtna ječa, sam proces pa je dvignil precej prahu zaradi obtožb številnih obtožencev, ki so bili že v drugih procesih obsojeni za zelo huda kazniva dejanja. Sodna razprava je potekala v zaporu v Rebibbii, javnost pa med samo razpravo ni pokazala prevelikega zanimanja za proces. Do odločilnega preobrata je najbrž prišlo 15. junija, ko je javni tožilec Nitto Palma predlagal oprostitev vseh, ker po njegovem mnenju očitana dejanja sploh ne obstajajo. Tožilec je sicer dejal, da sta bila oborožen upor in državljanska vojna v načrtih Rdečih brigad, vendar pa teh načrtov niso mogli izpeljati, ker za kaj takega niso imeli praktičnih, političnih in družbenih možnosti. Pričakovati je, da bo včerajšnja razsodba vplivala tudi na proces proti 170 rdečim brigadistom, ki jih bremenijo istih dejanj in katerim bodo začeli soditi 27. novembra letos. Pred jutrišnjim obiskom južnokorejskega predsednika v Washingtonu V Seulu šest mladih študentov s silo vdrlo v ambasado ZDA SEUL — Ameriška ambasada v Seulu je bila včeraj prizorišče protiameriške demonstracije, ki jo je organiziralo šest južnokorejskih študentov. Dogodek sam po sebi je bil dokaj spektakularen, saj je šesterica, oborožena z molotovkami, na silo vdrla na področje ameriške ambasade, skoraj 300 policistov, ki so jih poklicali na pomoč, pa je potrebovalo kar celo uro, da je ukrotilo mlade študente (na sliki AP). Študenti so se namreč zabarikadirali v dnevni sobi ameriškega veleposlanika Donalda Gregga. V ambasadi so razbili pohištvo, zakonca Gregg, ki sta bila ta čas v spalnici, pa nista bila poškodovana. Mladeniči so bili z univerz Kon-kuk in Hanyang, nekaj med njimi pa jih je študiralo protestantsko teologijo. Njihova protestna akcija je bila usmerjena proti obisku južnokorejskega predsednika Roh Tae Wo-oja v ZDA, kamor bo odpotoval že jutri in bo tam ostal do 18. oktobra. Nasilni vdor v ameriško ambasado je ostro obsodila vladna stranka demokratične pravice, opozicija pa je, čeprav se z načinom protesta ni strinjala, opozorila, da ima vse to precej globlji pomen. Oglasil se je tudi veleposlanik Gregg, ki je dejal, da to ne bo negativno vplivalo na odnose med državama. Svojevrstni pogledi dr. Mirjane Miloševič na trenutne težave jugoslovanske družbe BEOGRAD — Na prvih straneh srbskega tiska je bila objavljena vest o sestanku srbske gospodarske komisije: razpravljala je o bodoči Evropi in o velikih težavah, ki grozijo srbskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu. Zavzela se je za povezovanje z Evropo, za kar je treba proučiti razne probleme in ustvariti enoten jugoslovanski trg. V uvodu so kot običajno napisali ime in priimek Slobodana Miloševiča z mastnimi, bolj poudarjenimi in spoštljivimi črkami. Nekje spodaj, na drugi strani istega lista pa je drobna, skromna vest, da je predsednik vlade Ante Markovič na obisku v ZDA in da se je sestal z najvidnejšimi gospodarskimi predstavniki; podpredsednika Preglja, ki se na Dunaju pogovarja o gospodarskem sodelovanju, pa nam sploh ni uspelo zaslediti. i Beograjska televizija je bila še bolj izrazita. Na prvem mestu večernega dnevnika so bili beograjski komite partije, spori in volitve vanj, zamenjava vodstva povsem v skladu s starimi partijsko-kadrovskimi pravili na kadrovsko kombinatoriko ožjega partijskega srbskega vodstva. Vse to je v skladu s splošno usmeritvijo sedanjega vodstva Srbije in njenimi zapleti, težavami in vedno ostrejšo notranjo krizo. Iz Beograda poročajo, da je vedno manj Miloševičevih slik, vedno več godrnjanja, čeprav protesti še niso dobili resnejše organizirane oblike. Zato pa je po drugi strani tudi vedno več groženj in jasnega sklicevanja na partijsko disciplino. O vseh teh vprašanjih se bo očitno bila nova ostra bitka na zasedanju centralnega komiteja ZKJ, ki se bo sestal ob koncu prihodnjega tedna. Partijsko predsedstvo je že pred nekaj dnevi sklenilo predlagati natančen datum kongresa, hkrati pa niso predlagali, kje bo kongres in seveda predvsem na temelju kakšnega partijskega dokumenta. Pri tem se bijeta dve popolnoma ločeni tendenci, ki razdvajata celotno jugoslovansko družbo: modernejši pogledi, usmerjeni k demokratičnosti, ločevanju zveze komunistov od države, federativni ureditvi, tržnemu gospodarstvu itd. Drugi srbski koncept, ki je bil sprejet na zadnji seji srbskega centralnega komiteja pa je celovito obrazložil v zadnji številki beograjskega tednika "Nin" prof. dr. Mirjana Markovič, soproga srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, večkrat citirana ugledna srbska ideologinja, ki je imela in ima izredno močne pozicije na beograjski univerzi. Dr. Mirjana Miloševič pravi, da mora biti jugoslovanska reforma celovita in da mora zajemati vsa področja. Nato pa razdeli ta vprašanja na tri teme. Najprej lastnina. Po njenem mnenju se preveč govori o raznih vrstah lastnine, v resnici pa gre za družbeni odnos; družbena lastnina je izraz socialističnega sistema, do katerega v Jugoslaviji niso prišli na miren način in tudi ne z glasovanjem in ga torej z glasovanjem tudi ni mogoče spremeniti. Zato mora ostati prevladujoča družbena lastnina, ki jamči socialno pravičnost in za katero je treba poskrbeti, da bo tudi učinkovita. Zasebna lastnina je lahko torej dovoljena, toda samo v taki meri, kolikor ne ogroža družbene in z njo obstoja socializma. Prof. dr. Mirjana Markovič odločno zavrača politični pluralizem, ki podobno kot večlastninski sistem ukinja socializem in uvaja meščansko družbo. Obstajajo različna stališča, toda v brezrazredni socialistični državi so na različne načine obravnavana in se z njimi različno ravna. V ospredju so interesi delavskega razreda (in seveda njene avantgarde - komunistične partije, čeprav ta trditev ni nikjer izrecno rečena, je pa stalno navzoča, ker so to stališča, ki so družbeno najbolj pomembna. Zaradi tega v Jugoslaviji ni možen večpartijski sistem in parlamentarni pluralizem. V ta okvir spada tudi razprava o demokraciji, ki ne more biti demokracija za vse. Treba je pojasniti značaj demokracije in marksistična teorije je jasna, za resnično demokracijo razume gospodarsko in politično oblast delavskega razreda in zato, da se razlikuje od one druge demokracije, se običajno napiše socialistična demokracija. Tretje vprašanje se nanaša na Jugoslavijo in njeno ureditev, ki pa izhaja logično iz prvih dveh opredelitev. Ce v Jugoslaviji prevladujeta družbena lastnina in socialistična demokracija, potem sploh ni nobenega problema, ker gre za domovino delavcev oziroma državo, v kateri žive njeni državljani predvsem kot Jugoslovani. Za konec ostane samo še skromno vprašanje, če je ta sistem učinkovit. Celo prof. dr. Mirjana Markovič ima rahle dvoma, ker prihaja do krize v vseh socialističnih deželah. Vendar je vzrok zanjo zgolj v dejstvu, da so vse socialistične države pričele kot zaostale, kar je v bistvu razlog za krizo, v kateri se je znašel socialistični svet. Ni pa nobenega dvoma, da bo socializem dokazal svojo superiornost, ter dejsto, da ni samo pravična družba, temveč tudi, da je bogata. BOGO SAMSA Mati, oče ali oboje skupaj? SEDALIA (MISSOURI) — Identitetne krize so dokaj neprijetne, še posebno v nekaterih primerih. Naj zato navedemo primer neke »osebe«, ki se je rodila moškega spola, a je pri 25 letih dognala, da ne more več živeti v moški koži in se je zato prepustila kirurgom, ki so iz moškega ustvarili Janis Ashley. Janis je že enajst let ženskega spola in je celo mama, čeprav krušna, 4-letnega Michaela. Sedaj pa se je v njej ponovno oglasila moška narava in Janis ni oklevala. Spet bo šla k zdravnikom in se iz ženske prelevila v moškega. Tokrat bi se rada izognila kirurškemu posegu, zato že nekaj mesecev jemlje posebne hormone, ki bi ji morali bistveno pomagati. Kako bo z njenimi spolnimi organi pa ni povsem jasno, sicer pa je najbrž to ne skrbi preveč, saj je sinčku že obrazložila, da bo obenem njegova mati in očka. Kako bo reagiral Michael je še najbolj zagonetno vprašanje. V Taifu sporazum o bodočem libanonskem miru TAIF V Libanonu bo morda le zavladal mir. Tako vsaj upajo zunanji opazovalci, ki so zelo pozorno spremljali dela skupine libanonskih poslancev in njihovih sodelavcev. S pomočjo zunanjih ministrov Savdske Arabije, Alžirije in Maroka, so se Libanonci namreč sestali v nevtralnem Taifu in sestavili, prvič po mnogih letih, načrte o bodoči ureditvi države. Pod vodstvom predsednika libanonskega parlamenta, muslimana Husei-nija, so se kristjani (maroniti) in muslimani pogajali za vsako posamezno postavko bodočega sporazuma. Po novem naj bi predsednik države ostal pripadnik maronitske skupnosti, njegova politična moč pa naj bi bila bistveno okrnjena. Muslimani so pristali na to varianto, ker jim je uspelo doseči to, da ne bo smel predsednik na lastno željo razpustiti parlamenta. V libanonskem parlamentu imajo namreč muslimani večino, ki bo sedaj lahko še bolj vplivala na politično zy vljenje države, v kateri se iz leta leto krči prisotnost maronitske skup nosti, se pa občutno veča število d111 limanskin prebivalcev. v O libanonskem vprašanju sta se z® četrtek pogovarjala iranski verski v. ditelj Hamenei in šeik Ahmed al-Za ' ki zastopa muslimansko skupnost v L banonu. Muslimani so v glavnem P zitivno ocenili taifski sporazum. P^. vsem negativna pa je bila reakcija banonskega premiera generala Aon ' ki je dejal, da gre dejansko za mm kosti, o katerih nima smisla razpr® V imenu bodočega sodelovanj®; predvsem pa v imenu težko prikovanega miru, bi moral prav Aoun stopiti in prepustiti vodstvo krSC skega dela države novemu profilu-Na sliki (telefoto AP): Hamenei libanonski šeik Ahmed al-Zain PARIZ — Vrenje v vzhodnoevropskih državah, še posebej pa koreniti zasuki v nekaterih med njimi, kjer ne uvajajo le političnih reform, temveč tudi opuščajo ideološki balast preteklosti, v ospredje gospodarske strategije postavljajo zakone trga ter z novih zornih Kotov ocenjujejo zgodovinske dogodke, vse to je nekoliko zmedlo aktivistične vrste v francoski komunistični partiji, še posebej, ker z vrha doslej ni bilo celovite ocene, kaj menijo o dogodkih na Madžarskem, Poljskem, predvsem pa v DDR. Celo o perestrojki, politično-ekonomskem procesu, ki pomeni predhodnico novih premikov na Vzhodu, so bili francoski komunisti še pred kratkim v dilemi. Konec lanskega leta je generalni sekretar Georges Marchais na kongresu portugalske partije izjavil, da vse to, kar se dogaja v Sovjetski zvezi, ni model za druge komunistične partije, temveč specifičnost te dežele. In šele ob vrnitvi iz Moskve, konec septembra letos, je Georges Marchais dejal, da francoski komunisti sprejemajo in pozdravljajo perestrojko. Spričo pomanjkanja jasne ocene o procesih v Vzhodni Evropi, še bolj pa kajpak zaradi trenutnega socialnega vrenja v Franciji, kjer še vedno stavkajo Peugeotovi delavci, davčni uslužbenci, medicinske sestre, je partijsko glasilo v zadnjem mesecu na udarni, prvi strani objavljalo uvodnike in prispevke, ki so bili po- Francoski komunisti zbegani ob dogodkih v Vzhodni Evropi svečeni izključno socialnim problemom ter protestom delavcev zaradi nizkih plač. Razen 22. septembra, ko se je Georges Marchais v Moskvi srečal z Mihailom Gorbačovom, a tedaj novica ni bila le na prvi strani Humaniteja, temveč tudi glavni prispevek v televizijskem dnevniku najbolj gledanega (zasebnega) kanala TF-1. Toda seja centralnega komiteja, ki se končuje danes, je vendarle pokazala, da vodstvo partije še ni pripravljeno celovito in analitično spregovoriti o procesih na Vzhodu. Georges Marchais ie včeraj silovito napadel politiko vlade Micnela Rocarda, češ da od vzpostavitve pete republike (leta 1958) v Franciji še ni bilo tako pristranske kolonizacije vladajoče stranke, da sedanja usmeritev vlade presega tisto, ki so jo vodili golisti (v letih 1986-88); predsednika republike je obtožil, da vodi politiko desnice, sefa vlaae pa, da uveljavlja protisocialno usmeritev, ki temelji na pendrekih in posebnih policijskih enotah (CRS). Skratka, komunisti, ki dajejo podporo stavkajočim delav- cem, odločno obsojajo »politiko zategovanja pasu«, povzemamo poročilo današnjega Figa-roja. Na globalno stališče francoskih komunistov o procesih v vzhodnoevropskih državah bo najverjetneje treba počakati do naslednjega srečanja centralnega komiteja, ki bo posvečeno prav tem vprašanjem, vendar datum še ni določen. A pred tem do treba uskladiti mnenja ter izdelati natančno oceno. Kajti v zadnjih mesecih je bilo že ob manj kočljivih temah, kot je politična prenova na Poljskem, čutiti razhajanja. Charles Fiterman je avgusta priznal, da je bil v zmoti, dejal je nameč, da njegova osebna ocena dogajanja na Poljskem v začetku osemdesetih let (ko so uvedli izredno stanje in prepovedali Solidarnost) ni bila dobra, vtem ko je Georges Marchais n kot celote zavrnil. možnost zmote partije Kar zadeva Madžarsko, je za oceno kongresi, ki je prinesel novo, ali vsaj prenovljeno stranko, morda še prezgodaj, a vendar je čutiti drobce kritike na račun madžarskih voditeljev. Z zadovoljstvom nas navdaja, da so Madžari pretrgali z usmeritvijo, ki.smo jo kritizira1 tudi mi. Toda obstajajo kontradikcije, veh«, iluzij in celo zaskrbljujoče izjave pri nekateri madžarskih funkcionarjih, je omenil vodja ppl' lamentarne skupine komunistov Andre M01' Še manj jasni pa so v francoski partiji v ocenjevanju eksodusa vzhodnonemških drža Ijanov v ZR Nemčijo. Partijsko glasilo Human tč je sicer podrobno spremljalo dogajanje Madžarskem in v DDR, a jih je le malo kon}evj tiralo. Samo v uvodniku, objavljenem v tor* številki, dnevnik KPF kritizira »obsežno deS bilizacijsko kampanjo, ki jo družno vodita ...j hodnonemški kancler Helmut Kohl in ve *e. kapitalisti te države, da bi dobili dobro rzu no delovno silo (iz DDR)«. jfd Praznino v ocenah so izrabili Prec^stautiko struj, ki kritično gledajo na uradno poj1* g francoskih komunistov, kot so »obnoviteJJJ ^a. pa nekdanji člani stranke. Tako je Teh* ^ mette, nekdanji član centralnega komigel 'gj se sedaj udejstvuje pri obnoviteljski s y ugodno ocenil reforme na Madžarskem, c an. meni, da bi morali najprej modernizirati s ko in šele nato uveljaviti politični plurai jp pozval KPF k pretrganju dogmatizma m nistične preteklosti. BOŽO mašanovic