ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 2 327 šal (morda tudi uspel) »razgaliti«. Tudi prispevek genovskih zgodovinarjev Irene Guerrini in Marca Pluviana je govoril o podobni temi — o decimacijah in hitrih ob­ sodbah v italijanski vojski. Slo- je za hitre obsodbe brez procesa, izvedba (smrtne) obsodbe je bila takojšnja, sledila pa je manjšim prekrškom (skrivanje, odtegovanje dolžnosti). Analiza je temeljila na spominih odvetnika, generala Tommasija (1919), ki se je po vojni čutil dolžnega obelodaniti tovrstne postopke. Seminar je zaključil vo­ jaški zgodovinar Angelo Visintin, katerega prispevek o zmedi, zavračanju vojne, upo­ rih vojakov v italijanski vojski na vzhodnih italijanskih področjih je segel že v leto 1920, vendar ugotavlja zelo podobne odzive italijanskih vojakov med in neposredno po vojni. Najbolj nevarni za vojaški vrh so bili levi, revolucionarni vojaški protesti; nezadovoljstvo, ekonomska kriza, socialni in etnični spopadi so se nagibali k politi­ zaciji nezadovoljstva in radikalizaciji. Takšno stanje so izkoristili socialisti in spod­ bujali proteste proti nadrejenim, ki so dosegli višek v uporih v Trstu, Anconi in Cer- vignanu v poletju 1920. Vsi upori so bili brez organiziranega vodstva in so se iztrošili brez intervencije vojske. Konec uporov je bil povezan z zatonom socialističnih sil, demobilizacijo, vojaško represijo, okrepitvijo varnostnega aparata v vojski ter z di­ sciplino in vzgojo vojakov. Seminar gotovo ni dal dokončnega odgovora na zastavljena vprašanja; L. Fabi je nenazadnje celo sklenil tridnevne pogovore z novim vprašanjem — Kako to, da pojavov dezertiranja, odpora do vojne v italijanski vojski v 2. svetovni vojni ni najti (vsaj ne v tako številni obliki)? Morda zato, ker so 1. svetovno vojno vojevali naivni in preprosti vojaki, ki so stežka spremenili svoj vsakdanjik in se vključili v vojaški stroj, red in disciplino, ki so iz vojske odhajali (največkrat so se tudi vrnili), da bi postorili vsakodnevna opravila (setev, žetev,...). P e t r a S v o l j š a k ZNANSTVENI SIMPOZIJ IL MUSEO CIVICO Gorica, 23. februarja 1991 Februarja letošnjega leta je bil v Attemsovi palači v Gorici izredno zanimiv ko­ lokvij, ki si je kot naslov izbral dosti razvejano področje muzejstva. Ze kraj dogaja­ nja ter dogovorjena tematika nas uvajata v misel, da je bil idejni propagator tega srečanja Goriški muzej oziroma gospa dr. Maria Massau Dan, ena najbolj agilnih de­ lavk na tem področju. Streho si je muzejstvo v tej deželi poiskalo pri Inštitutu Gram­ sci, ki je v letih svoje prisotnosti dokazal določeno tenkočutnost pri obravnavanju tem, ki jih institucije civilne družbe tudi drugje v Italiji redno obravnavajo. Ze pred leti nas je kulturni utrip v Gorici presenetil z nekaterimi eminentnimi razstavami o beneškem slikarstvu kot s poglobljenim obravnavanjem vloge muzejstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Poglobljene analize o zdravju muzejstva v tej se­ verovzhodni italijanski deželi sta se torej lotili najbolj kvalificirani instituciji tega upravnega prostora, ki sta za izhodišče vzeli na eni strani izredno uspešno razstavo I Langobardi, na drugi pa nezavidljivo stanje muzejev v velikih pokrajinskih centrih Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Pri celotni problematiki je treba torej definirati, kot je dejal Giuseppe Petronio, interakcijo med kulturo in politiko, v smislu, da je politika le servis kulturi, ali drugače povedano, država oziroma lokalne uprave mo­ rajo na čimbolj neboleč način skrbeti za pravilno delovanje javnih ustanov, ki na strokoven način posredujejo svoje usluge prebivalstvu, šolam, posameznikom. V teh skromnih trditvah, ki so povsem jasne na ravni izrečenega, se skriva srž uspešnosti ali neuspešnosti neke države na področjih šolstva, kulture, zdravstva, znanosti, sod­ stva itd. V tem konkretnem primeru je Italija, kot je dejal profesor Petronio, pred­ sednik deželnega Gramscija in dolgoletni dekan tržaške Filozofske fakultete, slab primer delovanja teh služnosti. Čeprav pobere država na nivoju javnih davkov ogromno sredstev, so prav na področju javnih služnosti sredstva izredno omejena. Tudi če bi upoštevali latinsko tradicijo neurejene javne porabe, nam sosedje kot Francija in Nemčija dokazujejo, da je Italija na teh področjih zaostala država. De­ želni Gramsci je v zadnjem petletnem obdobju pripravil nekaj tematskih razprav, npr. v Ogleju o arheologiji ter v Gorici o založništvu, ki so imele velik vpliv na ob­ ravnavano tematiko. Upati je, je zaključil Petronio, da bodo nekateri rezultati tega sestanka koristni tudi za pravilen razvoj muzejstva v deželi Furlaniji-Julijski kra­ jini. Dokaj prizadeto se je v otvoritvenem nastopu oglasil pokrajinski odbornik za kulturo iz Gorice Crisci, ki je izpostavil vse traume, ki jih doživlja lokalna uprava v odnosu na državo. Le-ta pusti lokalnim oblastem 33 % davkov, kar nominalno se­ veda drži, realno pa ta odstotek pade. »V teh sredstvih iskati rezerve za delovanje 328 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 muzejev kot punktov izžarevanja kulture je prava utopija,« je dejal Crisci. Manjša občina ter omejena pokrajinska jurisdikcija nam ob močno subvencionirani deželi puščata omejen prostor, ki ga zapolnjujemo z veliko abnegacijo zaposlenih sodelav­ cev muzeja v Gorici ter politične garniture na občini in pokrajini. Institucije javnega interesa, kot arhive, knjižnice in muzeje, je pri nas postavila Avstroogrska z zelo vi­ sokimi standardi, ko so se na jugu polotoka še ukvarjali z banditizmom, je uvodoma dejal Vecchiet, tajnik inštituta Gramsci. V skopih besedah je opisal rakovo pot jav­ nih institucij v Furlaniji-Julijski krajini. Gre za sindrom političnega uveljavljanja preko velikih razstavnih projektov, ki se je začel v Trstu, ko so ob organiziranju Tro- veur Trieste, dobesedno poginile vse javne institucije, do Langobardov v Passarianu, ki so terjali veliko sredstev. Ce je Pompidujev center zabojnik, v katerem lahko de­ laš kulturo, a je tudi osnova za javno knjižnico, javni katalog, javno službo par ex­ cellence, bi tudi na nivoju visoko strukturiranih dežel kot Lombardija, Veneto, Emi­ lia-Romagna itd., tudi naša dežela, ki se ponaša z avstroogrsko tradicijo, morala pri­ stopiti k velikim strukturnim projektom funkcioniranja teh institucij. V embriju vse to imamo, je dejal Vecchiet, saj je dežela Furlanija-Julijska krajina že leta 1966 iz­ dala odličen zakon o muzejih, ki ga je še bolj izpostavila z deželno analizo 1983/84, a tega nočejo izkoristiti. Paradoksalno situacijo so pregreh še Longobardi, ki so kot popularizacijska pobuda bili izredno uspešni, le da so bili stroški pretirani. Diskusijo je popestrila prof. Bairatijeva z milanske univerze, ki je diagnosticirala porazno stanje javnih služb v Italiji. »Bolj se spuščamo s severa proti jugu,« je de­ jala, »bolj se kažejo posledice burbonske države«. Mestni muzej, ki je v Italiji si­ nonim za muzej sploh, je v velikem vzponu in pri predlagalcih novè reformé muze- jev v velikih čislih. Čeprav Unescova definicija muzeja govori o ciljih muzeja, je preohlapna in presplošna ter ničesar ne pove o organiziranosti muzejev, ki jih v Ita­ liji nihče ne uspe kvantificirati. Muzej postaja vse bolj polivalentna institucija pro­ pagato la kulture in vse manj pozornosti posvečajo stalni zbirki, ki je v bistvu osno­ va vsakega muzejskega dela. Vodilni kader mora biti pravilno strukturiran, med raz­ ličnimi kustodiati in direkcijo morajo potekati aktivni stiki, ki na račun stroke ne poudarjajo muzealistike. Prof. Bairatti je v podporo svojim tezam navedla še nekaj številk. Le 51 % italijanskih muzejev je odprtih javnosti, 69 % italijanskih muzejev so javne institucije, od teh je 15 % državnih, 47 % spada k javnim upravam, 42 % muzejev je občinskih. Vse to reflektira zgodovinski izvor institucije muzeja v Italiji, kjer prevladuje mestni muzej, kot prikaz lokalne zgodovine, ki je eksplikacija Italije pred združitvijo. Zato prevladujejo v Italiji kolekcionistični muzeji z močnim histo- ricističnim navdihom. Mestni muzeji, ki so v osnovi svoj fond ustvarili na podlagi donacij, so kompleksni muzeji, osnovani v prvi ali drugi polovici 19. stoletja na pozi- tivističnem načelu rangiranja in urejenosti po strokah. Ustroj italijanskega muzeja je izredno tradicionalen in prevladujejo umetnostne galerije ter splošni muzeji s svojimi specialnostmi. Iz analize, ki jo je pripravila dežela Lombardija, izhaja, da število mu­ zejev narašča z naraščanjem lokalne ozaveščenosti predvsem od leta 1975 dalje, in to v mestih od 10.000 do 50.0000 prebivalcev. To so manjši lokalni muzeji, razpršeni na teritoriju, ki so zrasli brez načrtovanja in bogatejšega fonda in ki bodo izginili na isti način kot so nastali, ob pomanjkanju politične podpore. Bairattijeva se je abso­ lutno zavzela za sistem velikih institucij, ki naj pokrivajo z izpostavami celoten teri­ torij dežele s kompletno dokumentacijo vse premične dediščine ter s kroženjem raz­ stav in bogastev, ki naj bodo v uporabo, užitek in pouk vsega prebivalstva. Torej valorizacija obstoječega bogastva ter zgodovinskega spomina neke skupnosti. S povsem drugačnimi tezami se je simpoziju pridružil Arnulf Herbst iz Kultur­ nozgodovinskega muzeja v Frankfurtu, ki je prikazal razcvet te kulturne zvrsti v raz­ vitem okolju. Arhitekt Mayer, ki je bil tudi tvorec Gettyevega muzeja v Mallibuju. je arhitektonsko povezal desni breg Maine v pravo eskalacijo muzejskih zgradb. »Naš nemški značaj je dejansko pozitivističen,« je priznal Arnulf Herbst, »vendar je pri nas tako, da se strokovnjak ukvarja le s stroko, ostalo mu nudi država.« Geopolitično stvarnost deželnih muzejev dežele Furlanije-Julijske krajine, pred­ vsem z aspekta etnoloških muzejev, je podal Gian Paolo Gri, docent na tržaški uni­ verzi. Priznal je, da je v deželnem okviru prav etnologija najbolj deprivilegirana in povsem propadla. Etnografski muzeji, predvsem v obmejnih krajih, bi morali prika­ zovati to, kar je zgodovinopisje vedno hotelo zanikati, prisotnost drugorodnega ele­ menta, precej izven mestnega pomerija. Tudi že omenjena Massau Dan ter Isabella Reale iz Vidma nista olepšali stanja muzejstva v deželi, čeprav se pri Furlamh tudi na tem področju skuša poravnati "stvari drugače. V bistvu sta pomanjkanje sredstev ter apatija oblasti glavni vzrok za propad dediščine. Revoltella docet. Kljub o d s t o P u Montenera se v tem imaginarnem muzeju, ki je pa realen po ogromnih vrednostih, ne dogaja kaj bistvenega. Odstopi so moralen protest, javen opomin, ki se ga je po­ služila tudi Anna Paola Zugni Tauro, univerzitetni docent, ki je svojo odpoved pogo­ jevala z ignoranco oblasti v kraju Feltre. Tržaške razmere sta prikazali Rossella Fa­ biani ter Grazia Bravar. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 2 329 Celotni sestanek je v bistvu prikazal mednarodno, italijansko ter lokalno stvar­ nost problematike, ki ji v razvitem svetu posvečajo veliko pozornosti. Od razvtosti državne institucije zavisi, kako lahko kaj zaživi m funkcionira, tudi muzeji, ki jih vsakodnevna politika deprivilegira v odnosu do 1.1. z l v e ^ u l t u C T r e c ^ . ^ ™ d ' k t P a ­ vlinemu delovanju teh institucij, trezorjev kulture in zgoščenega spomina, je pot pra v negTrazumevanja njihove vloge. Izrazita živahnost, ki je karaktenzirala omenjen, lestlnek k^že da je v deželi nekaj visokokvalificiranih strokovnjakov z mednarod­ nim p r i z n a j e m in'vsemi kvalifikacijami, ki se zaradi strukturnih težav ne morejo u^ljavl jati v taki meri, kot bi od njih lahko pričakova i. Njihova naloga e da jav­ nost s temi problemi seznanijo, da senzibilizirajo politiko ter nudijo deželni kulturi tisto, kar vsi od njih pričakujejo. r . g G 0 m b a č R A Z S T A V E 800 LET N E M Š K E G A REDA Ob numizmatični razstavi v dunajskem Kulturnozgodovinskem muzeju V prostorih Kulturnozgodovinskega muzeja (KHM) na Dunaju je ^ l a v času od aveusta do decembra 1990 pozornosti in ogleda vredna razstava ob 800. obletnici usta­ n o v n e N Ä g T r l d a . Razstavo in skromen, vendar^ izredno £ * ^ g " % £ ™ kataloa« ie pripravil kustos Numizmatičnega kabineta (Münzkabinett) Kart bcmuz. Zgodovini N S e g a reda je bila na razstavi p r e d s t a v l j e n a L O ^ ^ ^ ^ l nj^veških in novoveških medalj in novcev, kj jih je koval Red v teku svojega o* stoia Na razstavi so predstavljene -samo« medalje in kovanci iz zbirk dunajskega tolrnega kfbineta, kar-nikakor ne pomeni, da je razstava zbirke dunajskegai kabi­ n e t skromna po številu ali kvaliteti; prav nasprotno. Ustanovite j zbirke medalj in kovancevTemškegTreda na Dunaju e bil veliki mojster Maksimilijan Franc 1780- 1Ш) Sprva Te zbirka Nemškega reda štela nekaj sto primerkov, njegovi naslednik Pa so zbirlo se dopolnjevali. V prvi polovici 19. ј ^ » » Х л Е Ж У « " katalogi zbirke kovancev in medalj Nemškega reda. Nad 30C» P ^ e r t o v je mio prvič sistematično razdeljenih na šest primarnih skupin, >" te razdelitev je ^ ° * п ° ^ £ 0 in