glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Celje - skladišče D-Per
582/1978
1119792368,4
111 %
COBISS o
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*

^ lil	^ V ' lit	St St St St St St St St St St St >Ü Mi St >ü ^ JU Si St St5Ü N4	*4* i2 &.&.!&. SSi Si	Si Si Si Sf. Sii Si Si
lì fvZ JtC A 5f? /h A /T» 7r» /n ^ /N «V» A A A» /N 7N /k /h /Iv a /N A A /N Trt /Tc A 7Tv /p» /N A A A A /Iv /N /Tv /Iv vs 7S A /Tv /Tv /Iv /lv Ttv /Iv /Tv /Tv A /Tv /Tv /Tv /Tv A /Tv /tv A /Tv /Tv /Tv A /Tv
°	*
fe	*
*	*
z	*
* * * * * * * * * ne ne ne ne ne ne
Hß&em deloonim Ljudem in občanom selimo o nooem letu obilo deloanifr u&pefroo in kat na£oeč o&ebne &teče
zdiužben® póliiiène &ig.anizaeije in. ókup&éiua o-hèine Senijui pii Celju.
ne
ne
ne
ne
wvfew YY.wyww wwwww ww w ww	wTy w w y «a yww«i> vi> vit / \v y y «'< »t/ vi/ ^ w u» y <i» e« y y \i/ vi/ w N* V N' N' «i»vl»\> w	«i» vi/ wvtf, «1> y vV u»W5i»«i> vi/ ww M/ <i> m», vi>, -m/ vi/, vt/	m
ìRAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA AAmAAA ^ A A AAAAAAAAAAA AA AAAAAAAAAAAAWAAAAAaAAA<KATBAAAAAAaAA AaatT
V slovo staremu in pozdrav NOVEMU LETU
Sneg, mraz, poledenele poti, razposajeno vpitje otrok z bliž-njega griča, nekje v daljavi rožljanje verig na avtomobilu, ki se prebija skozi belo puščobo, preobložene smreke, katerih veje se povešajo do tal, na milijone drobnih kristalčkov, ki se ob dotiku s svetlobo iskre kot bise ri razsuti po beli preprogi.
Ljudje se z naglico premikajo po toplih hodnikih, sobah, opaziti je živahnost na vsakem koraku, pa čeprav je mraz, gibi so mrzlični in živčni, sence čudno poplezujejo gledajoč jih skozi okna obložena z ledenimi rožami.
Približuje se dan, najdaljša noč, konec nekega obdobja, leta.
Da, prišla je zima in z zimo prihaja dedek Mraz, veselje, novo leto, skrb. Skrb? Da, pa vse drugačna kot njega čas; ali bom dobil nove smuči, pa tudi premog za centralno kurjavo, da ne govorim o novi obleki za silvestrovanje. Oh, skoraj bi pozabil, kaj pa zimska oprema za
avto, no pa še se bo kaj našlo.
Ko so bili naši dedje, očetje, mlajši ali celo otroci, se niso veselili zime, kajti kje dobiti denar za škornje, za topel kožuh, da ne govorimo o smučeh. Ja, kaj pa dedek Mraz? Hm, tudi ta se jim je izneveril, darove je prinašal samo bogatim, tistim,
Občinska zveza društva prijateljev mladine je v intenzivnih pripravah za praznovanje novoletne jelke.
Prireditve bodo na vseh šolah in v vrtcih. Na programu bodo lutkovne predstave, mladinske igrice in zabavni program s prihodom dedka Mraza. Obdarjeni bodo predšolski otroci, rojeni od leta 1972. do 1975., ki jih je približno 1.300 in šolarji od 1. do 4. razreda. Učenci od 5. do 8. razreda bodo dobili novoletni prispevek za organizacijo razrednih programov novoletnih prireditev. Šoloobveznih otrok je 2.300.
S finančnimi sredstvi za jelko je pa tako-le: 50.000 din je že prispevala interesna skupnost otroškega varstva. V teku je podpisovanje samoupravnih sporazumov s temeljnimi organizacijami združenega dela, po kate-terem bi od vsakega zaposlenega delavca prispevali po 80 din. Po grobem izračunu bi bilo teh sredstev približno 200.00 din. Trenutno še ni jasna slika, kako bo s prispevki nad 2.000 delavcev, ki so zaposleni v občini Celje. Lanskoletne izkušnje so slabe, ker niso Celjani nič prispevali.
ki so že tako imeli vsega dovolj. Kot smo že rekli in kot tudi občutimo, nas le še nekaj dni loči od tistega prijetnega trenutka, ko bomo dvignili čaše, nazdravili sebi, svojim najbližnjim, prijateljem, ko bosta kazalca pokrita na 12 in ko si bomo zaželeli srečo, zdravje in še marsikaj v novem 1979. letu.
Najbolj prijetno je gledati ljudi te dni in tisto noč, ko skoraj vsem žari iz oči iskrenost v trenutku, ko si stiskajo roke, mogoče tudi izmenjajo poljub in si žele vse najlepše. Človeku sene-
Svet vzgojno izobraževalne organizacije v občini je predlagal samoupravnim organom popolnih osnovnih šol in varstvene organizacije, da se za Novo leto spomnijo svojih upokojenih so-
delavcev, kakor je to že večletna praksa v gospodarstvu.
Zanimivo je, da se dobršen del vzgojno-izobraževalnih organizacij doslej svojih upokojencev ni spomnil.
hote utrne misel, zakaj ne bi bilo tako vsak dan, zakaj si vsi ljudje na vsem svetu ne bi podajali rok z iskrenostjo vsak dan. Je to utopija? Da, žal!
No, pa si tudi mi, čeprav si ne moremo stisniti rok, zaželimo vse majfodljiše. Dragi bralci »Utripa«, veliko zdravja, sreče, uspehov in sodelovanja vam želim v novem 1979. latu, v imenu vseh (tistih, ki se trudimo, da bi to glasilo resniano postalo vaše in naše.
Hinko Pap
KS Šentjur-trg
Ker prihajajo na Svet KS Šentjur-center upravičene pritožbe glede neočiščenih in nevarno zaledenelih pločnikov, daje KS prizadetim občanom naslednje pojasnilo: Občinska cestno komunalna skupnost ima pogodbo s šentjurskim komunalnim podjetjem glede čiščenja in posipavanja ulic — vendar kaže praksa, da opravlja podjetje ta dela zelo površno in polovičarsko.
Svet KS bo za naslednje leto predlagal Cestno komunalni skupnosti, da sredstva, namenjena KS Šentjur center izroči njej, KS pa bo potem sklepala pogodbe s posameznimi izvajalci del in jih plačala po izvedbi. Razume se, da bo KS vsa dela tudi kontrolirala.
E. Rečnik
c/Jù v'O Let na jelka
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Bila je lepa sončna nedelja, ko sta se dva krajama Podgorja odpravila od hiše do hiše in spraševala za mnenja ostalih krajanov. Pri mnogih ni bilo ovir, saj so se krepko zavedali, kaj pomeni takšna postaja, zlasti v deževni jeseni ali zasneženi vetrovni zlimi. Visak rad Stopi v
dežju pod streho ali se skrije močnemu vetru. Domenili so se za samoprispevek in udarniško dalo. Prostor je bil izbran, odstopil ga je tovariš Trbaliin. Izdelali so načrt in dello se je pričelo. KS je prispevala ogrodje, krajani s svojim prispevkom za material, sindikat TOZD Vzdrževanje — železarne Štore cement, sami krajani pa svoj popoldanski čas. Sedaj so krajani zado-
KAMENO
Več kot 60 mladih is področja Kamena vse glasneje izraža željo po ustanovitvi aktiva. Kot pravijo, je njihov namen, da preko organiziranega načina uveli j avlj aj o svoje ‘interese in potrebe ter se vključijo kot sestavni del mlade generacije v razreševanje številnih odprtih vprašanj s področja mladinske problematike. Seveda se ne pozablja na aktivno sodelovanje v krajevni skupnosti Šentjur — okolica, kamor spada tudi področje Kamena. Pobuda za takšno organiziranje prihaja neposredno iz sredine, kjer so ob priložnostih že organizirali številne akcije. V tem času potekajo tudi razgovori s predstavniki občinske konferen-
voljni, delali so sami .im potrdili svoje načelo: »V slogi je moč!« Mislim, da so lahko za vzgled mnogim krajevnim skupnostim, da se bodo ravnali po njih. Avtobusne postaje v Šibeniku, Jakobu in drugje ob tej cesti so še neurejene. Tudi ostali bomo morali razmisliti, kako rešiti ta
problem v naši krajevni skupnosti. Marsikdo je o tem že glasno razmišljal. Največji problem so prostori za postavitev postaj. Za letošnje lato je že prepozno, prava zima bo kmalu tu, a nikar ne zaspimo kot zimski zaspanci. Premislimo, kako bi bilo akcijo najlažje izvesti, in na spomlad besede uresničimo.
Irana Gaberšek
ce ZSMS o .konktrani izpeljavi te akcije. Takšni aktivi so ustanovljeni tudi drugod po občini in prepričani smo, da niso v senci OO ZSMS Šentjur. To pa pomeni, da na Kamenu bomo to akcijo izpeljali. Zavedamo se, da bo v začetku nekaj težav predvsem z vsebinske plati. Ne dvomimo pa, da bomo tudi te premagali. Mladi se is tega področja želimo itudi tesneje povezati s KO SZDL in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Na začetku smo skromni in prvi sadovi našega dela bodo lahko kmalu vidni.
UREDNIŠTVO:
Veseli nas, da se mladi obračajo na nas s takimi ali drugačnimi vprašanji. Radi bomo pomagali vsem, če ibodo vprašanja
Dramlje
Pred kratkim smo lahko slišali na radiu Šmarje, da imamo v Dramljah vikend pod kozolcem, edinstven primer v Sloveniji in morda še izven nje. O tem, kako je do tega prišlo, ne bi želeli govoriti. Povedati hočemo le to, da počnemo razne stvari, samo da bi se izmikali odloku in drugim predpisom, ki opredeljujejo, ikje je meja za gradnjo vikendov. O tem smo se
v Dramljah dogovorili in sprejeli ustrezne dokumente. Toda komu to koristi? Tistemu, ki gradi pod kozolcem urejen vikend, ali tistemu, ki se bo čez nekaj časa spomnil še kaj bolj zakonitega in koristnega hkrati? Veliko govorimo o vlogi kra-
in pripombe omogočile boljšo organiziranost mladih v občini. Želimo si, da bi aktiv čimprej zaživel in mladinsko ter drugo dejavnost na tem področju aktiviral z uspehom.
javnih skupnosti, posebno še sedaj, ko smo se primerno organizirali. Toda prepovedi za gradnjo takega objekta KS ne more dati. Zato je krajevna skupnost Dramlje nemo opazovala tudi gradnjo stanovanjskih hiš na kmetijski površini v Lazah. Tu so v nekaj dneh uspeli zazidati površino, Ki je bolj primerna za kmetijske namene. Kako neučinkoviti smo pri konkretnih
akcijah, se vidi na teh dveh primerih.
Upamo lahko še, samo to, da se kaj takega več ne ho gradilo, vsaj na takih mestih ne, ki niso predvidena za gradnjo.
Šentjur - okolica
Iz Šentjurja vodi lepa nova asfaltirana cesta proti Podgorju,^ Šibeniku, Jakobu, od tu pa makadam na Breze in naprej v Laško. Vsakdo, ki se pelje po tej cesti, se zazre v lepo urejeno avtobusno postajo v Podgorju. Prešeren bi gotovo spremenil svoje verze o lepi Urški: »Od nekdaj lepe so postaje slovele, al’ lepše od podgorske bilo ni nobene«. Opravičene so te besede, ponosni so lahko na svoje delo. To je še en dokaz, kaj vse se lahko v slogi naredi, kajti njihovo načelo je: »V slogi je moč!«
Gradimo s prostovoljnim delom
Voda je - vode ni!
Ni dolgo tega, ko smo se spraševali, kako to, da ni vode. Če danes pogledamo, kako je s preskrbo pitne vode, nam lahko stanovalci drameljskega bloka odgovorijo. Voda teče vsak dan z vmesno prekinitvijo. Okoli 11.30 dopoldne vode zmanjka (popolnoma) in priteče zopet okoli 13. ure. Ne vemo, kje je vzrok, da ni vode. Nočemo delati iz muhe slona. Toda zavihajmo že enkrat rokave tisti, ki si želimo, da bi bilo vode dovolj. Ne vem, kako bi bilo vam, če bi imeli majhnega otroka, ki nenehno potrebuje za oskrbo vodo. Povem vam, da bi se pošteno jezili nad vodovodarji ali komunalci.
Ko prebirate ta članek, je to stanje verjetno že popravljeno. Veseli bi bili, če bi nekdo to pojasnil na kakršenkoli način. Zadoščalo bi obvestilo, da vode od te do te ure ne bo zaradi tega in tega. Ali je to težko ali pa je bolje, da ljudje iščejo vzrok v slabi organiziranosti Komunalnega podjetja Šentjur. Prepričani smo, da bomo dobili ustrezen odgovor. Stanovalci drameljskega bloka vam bomo zelo hvaležni.
Dopisnik iz Dramelj
Vikend pod kozolcem
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Blagovna
Nov gasilski dom?
V četrtek, 2. novembra se je sestal na prvi seji odbor za izgradnjo novega gasilskega doma v krajevni skupnosti Blagovna. Odbor je najprej analiziral trenutno stanje na področju delovanja prostovoljnega gasilskega društva Lokarje, tako glede aktivnosti, kot tudi glede pogojev dela. Gasilski dom v Lokarjah je bil ob potresu močno poškodovan ter razvrščen v III. kategorijo. Adaptacija doma ne pride v poštev, saj je sedanji dom premajhen in tudi lokacijsko ne ustreza.
Z izgradnjo gasilskega doma naj bi pričeli prihodnje leto, in sicer pri križišču Sele. Na predvideni lokaciji so vsi potrebni komunalni priključki (voda, elektrika, cesta), ustrezno pa je tudi možno rešiti problem kanalizacije.
Odprto vprašanje je problem financiranja. KS Blagovna iz svojega proračuna za potrebe PGD Lokarje lahko krije le tekoče vzdrževanje in stroške za gasilsko opremo. Zato je nujno, da se vir financiranja najde izven krajevne skupnosti, bodisi v okviru skupnosti za varstvo pred požari, bodisi sredstev, ki se bodo pričela vračati od kreditov po potresu ali podobno.
Člani odbora so se obvezali, da do konca tega leta ob predhodnem predlogu vira financiranja izdelajo konkreten akcijski program za izgradnjo gasilskega doma. Pri tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da člani odbora kot tudi nosilci sami računamo na izdatno finančno in materialno pomoč občanov, saj je novogradnja gasilskega doma v interesu slehernega občana.
In končno: Ali ne bi bilo prav, da gasilci dobijo leta 1981 ob praznovanju 80-letnice društva tudi ustrezen gasilski dom?
Jože Žnidar
00 ZKS
Dne 18. 9. 1978 (je bil v KS Blagovna sestanek vseh članov ZK, ki živijo na območju te krajevne Skupnosti. To je bil hkrati tudi sestanek, na katerem so ustanovili osnovno organizacijo ZK v tdj KS.
Na območju KS žiivi pet članov — občanov krajevne Skupnosti Blagovna, ki so bili doslej vMjučeni v delo ZK v sredinah, kjer so zaposleni.
Na prvi seji so komunisti začrtali svojo nadaljnjo aktivnost, saj bo po mnenlju predstavnikov samoupravnih in političnih organizacij prav 00 ZKS morala odigrati pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju KS.
Za sekretarja OO ZKS v KS
Iščemo tajnika!
Nakazana problematika je bila prisotna v KS Blagovna vse do junija letos, ko je za KS pričel občasno opravljati tajniška dela, tajnik KS. Pred tem so si predsedniki posameznih organizadij in samoupravnih organov pisali va-
Blagovna je bil izvoljen tovariš Hinko PAP iz Cerovca, za namestnika sekretarja pa tovarišica Terezija Vrečko iz Lokarij.
Na drugem sestanku članov OO ZKS v KS Blagovna, ki je bil že 6. 10. 1978 pa so člani sprejeli akcijski program dela. Pripomniti velja, da bo precej skrbi potrebno posvetiti kadrovanju v KS, kakor tudi sprejemu članstva v ZK.
Poudariti velja, da se nekateri člani sestankov ne udeležujejo redno, ravno z dedom v OO ZK pa bo moral sleherni član potrditi svojo zavestno opredelitev za članstvo v 2K.
Jože Žnidar
bila sami, večkrat tudi »lovili« člane svojih organov za seje ipd.
V KS Blagovna so danes posledice takšnega deda:
— KS Blagovna je pridobila svoj prostor Sede v letu 1978 v osnovni šoli;
—	v letu 1978 so bila nabavljena prva osnovna sredstva (omare, stoli, mize, pisalni stroj, oiiklograf);
—	arhiva o delu pred letom 1978 v KS ni, ker ga imajo na svojih domovih predsedniki posameznih organov in organizacij;
—	delo delegatskega sistema ni zaživelo v željeni meri in kvaliteti dela delegacij, še predvsem v prvem mandatu;
—	v KS ni niikogar, ki bi Skrbel za ažurnost obrambnlih načrtov, vodil razne evidence iitd.
Tajnik, ki je priced z delom v juniju 1978, je opravljal dedo občasno — dvakrat tedensko. V tem času se je pokazalo, da db-čani sami, za svoje individualne potrebe tajnika niso obremenjevali z raznimi prošnjami, vprašanji itd. Prisotnost tajnika pa nedvomno zahteva dinamičen delegatski sistem, aktivno delo družbenopolitičnih organizacij, pospešeno delo samoupravnih organov, ažurnost na področju dela SLO in DS. Glede na vso to problematiko, pa tudi zdravstveno stanje tajnika, je detta v oktobru prenehal zdelam. Jasno stališče, da je za občasno delo (cca 5 ur tedensko) nujno poiskati človeka, ki bo pripravljen delati za KS ob ustreznem plačilu, seveda pa näj bi ta občan delal 'tudi iz svojega prepričanja in lastne aktivnosti.
Im kakšnega tajnika torej želimo v KS Blagovna:
—	Iki bo lahko zagotovil ažurnost pri administrativnih delih.
Planina
REZULTATI DELA SO VIDNI
Skrb civilne zaščite na Planini je, da stalno skrbi za uposab-ljanije svojih članov, kajti elementarne nesreče «e na tem področju pogosto pojavljajo.
Delovanje civilne zaščite v okviru občine Šentjur je na visoki ravni. Poleg rednega obveznega usposabljanja skrbijo tudi za izobraževanje nerazporejenega prebivalstva. SLO že Vsa leta nazaj kaže zelo dobre rezultate, predvsem na področju zaščite in varnosti imetja ter prebivalstva nasploh. Rezultati izobraževanja ter usposabljanja dokazujejo, da je to nujno potrebno, saj so iz različnih situacij spoznali, da mimo izobraževanja ne morejo. Usposobljenost prebivalstva se pokaže pri reševanju ob raznih nesrečah, zlasti pri gašenju gozdnih požarov, ki se na Planini često pojavljajo. Zelo važna veja delovanja CZ je usposabljanje članov v nudenju prve pomoči v različnih okoliščinah. Predvsem to pride do izraza prav na podeželju. Veliko zahvalo za sodelovanje pa dajejo krajani občinskemu štabu CZ občine Šentjur, katerega načelnik je tov. Martin Avžner. S tesno povezavo ter pomočjo so
—	ki je občan s prebivališčem v KS Blagovna,
—	da je moralno neoporečen ter politično zanesljiv,
—	da bo poleg tajniških del, ki so plačana, tudi aktiven na področju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov,
—	ki ho opravljal dela, katera so za tajnika našteta v statutu KS Blagovna.
Omenjane zahteve se postavljajo tudi glede na prakso, da tam, kjer imajo KS sposobne m aktivne tajnike delo celotnega samoupravnega in družbenopolitičnega sistema boljše teče. Temu primerni pa so tudi uspehi in rezultati, ki jih posamezne KS dosežejo.
V KS Blagovna imamo trenu-itnio rešen problem glede admini-istrativnih del, nikakor pa niso rešena dela ostalih področij.
Vabimo občane, ki se čutijo sposobne za opravljanje del in nalog tajnika v KS Blagovna, da pismeno pripravijo svojo pripravljenost za delo neposredno predsedniku sveta KS tov. Šu-mer Francu ali tov. Žnidar Jožetu, ali tov. Marvin Avgustu, kjer bodo dobili tudi vse potrebne dodatne informacije. Rok za zbiranj e prijav je do 5. januarja
1979.
S tem člankom hočemo dati možnost slehernemu občanu, da v okviru svojih sposobnosti in zmožnosti pomaga tako na eni strani KS, na drugi strani pa tudi sebi, pa tudi trenutno problematiko tajnika KS želimo rešiti za dalij časa.
Jože Žnidar
krajani pridobili potrebno znanje na področju gasilstva ter pomoč v opremljanju gasilskih enot.
Tesno sodelovanje civilne zaščite z gasilskimi enotami se je pokazalo na vaji »Planina 77« ter ob večjem gozdnem požaru »Rudeniik«. Franc Škoberne
SKRB ZA USPOSABLJANJE
V krajevni skupnosti Planina se je v zadnjem času zvrstilo več tečajev prve pomoči. Te tečaje organizirajo za voznike motornih vozil ter za delavce gozdnega obrata. Vsak gozdni delavec, ki konča šolo v gozdarskem šolskem centru na Planini, ima za sabo dvajsetumi tečaj prve pomoči.
Lansko leto sta bila izvedena dva osemdesetuma tečaja ter dva dvajsetuma za pripadnike civilne zaščite. To leto pa so tečaje za voznike motornih vozil organizirali tudi za brigadirje ZMDA »Kozjansko«.
Vsaka vas te krajevne skupnosti ima usposobljeno trojko za nudenje prve pomoči.
Franc Škoberne
Vodje družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij in organov žrtvujejo ogromno svojega prostega časa za razvoj samoupravnih odnsov, krepitev politične zavesti občanov ter končno, tudi za razvoj svojega kraja, vasi. Nihče pa od teh ljudi ne more in ne sme pričakovati, da bodo le-ti tudi administratorji, kurirji ipd. Tu pa se pojavi problem, kdo bo v KS ta dela opravljal, če KS nima tajnika.
Začasno zaposleni v tujini
V	času novoletnih praznikov bo mnogo občanov, zaposlenih v tujini, prišlo na obisk k svojcem. Med njimi bodo tudi takšni, ki se bodo vrnili za stalno. Ob tej priliki želimo, da preko našega glasila informiramo vse zdomce o dogajanjih v občini; o gospodarskem razvoju, o možnosti zaposlitve, o pogojih odpiranja obrtnih delavnic itd. V ta namen prosimo sorodnike zaposlenih v tujini, da jim to številko Utripa posredujete, po možnosti pa tudi vse bodoče številke. Na ta način bomo ustvarili stalno vez z našimi občani v tujini, s tem pa tudi pogoje za njihovo hitrejše vračanje domov.
Pomemben pogoj za vračanje zdomcev je brez dvoma možnost zaposlovanja v bližini doma. V naslednjem letu se bodo pogoji zaposlovanja v občini Šentjur precej izboljšali. Tovarna TOPER — TOZD Moda bo v naslednjem letu pristopila k izdelavi čolnov iz plastike. V tem obratu bodo zaposlili del delavcev iz Mode, dodatno pa bo potrebno zaposliti predvsem nekaj mizarjev — modelarjev, vzdrževalcev strojev ipd.
V	tem letu pričakujemo tudi ustanovitev nove pogodbene organizacije (Kumperger) ter večjo investicijo. Tako bo lahko zaposlila tudi nove delavce, predvsem kvalificirane (orodjarje, strugarje ipd.).
Tudi v kmetijskem kombinatu pripravljajo gradnjo nove mehanične deavnice, ki bo povezana z zaposlitvijo več kvalificiranih delavcev, predvsem mehanikov.
Možnost zaposlitve bo nadalje v blagovnici in v motelu, ki bosta dograjena koncem leta 1979. Tovarna AERO bo v letu 1979 dogradila nov obrat v Loki pri Žusmu. Tu bo našlo zaposlitev večje število delavk.
Poleg teh delovnih mest pa bodo zaposlovali tudi v ostalih organizacijah tako, da lahko rečemo, da ni več tako pereč problem zaposlovanja kot je to bilo pred leti. V tem sestavku sicer ne navajamo podrobnih podatkov o možnosti zaposlitve. Predlagamo, da se zdomci osebno ali pismeno obrnejo na omenjene in tudi ostale organizacije, ki jim bodo dali vse potrebne podatke.
Na področju obrti tudi obstajajo pogoji odpiranja delavnic. Predvsem so deficitarne nekatere uslužnostne obrti, za katere imamo tudi uveljavljene davčne olajšave. De-taljnejše podatke o tem lahko interesenti dobijo na u pravnem organu skupščine občine. Enako velja tudi za pogoje pridobivanja gradbenih parcel.
Možnosti za razvoj zasebnega kmetijstva so poznane in menimo, da bi marsikateri zdomec lahko ob vrnitvi našel svoj interes tudi na tem področju. Informacije o tem pa lahko dobijo pri kmetijskem kombinatu.
Z ozirom na izkušnje iz preteklih let, ne bomo organizirali posebnih sestankov z zdomci. Namesto tega bomo zagotovili, da bodo lahko zdomci dobili informacije na svoji krajevni skupnosti, prav tako pa bodo dežurne posamezne službe na občinski skupščini.
Ob novem letu želimo vsem našim občanom, ki so na začasnem delu v tujini, veliko zdravja ter sreče v osebnem življenju z željo, da bi se kar najhitreje odločili za stalen povratek v domovino.
Stanko Lesnika
Alkohol - družbeno zlo
Jesen se je globoko nagnila proti zimi, pridelki so v glavnem pospravljeni, ljudje opravljajo zadnja jesenska dela. V kleteh so se sodi napolnili s sladkim moštom, ki ga je Martin »krstil« ter mu dal pravico do naziva vino.
V Sloveniji, posejani z vinogradi, je Martinov praznik, ki je razumljiv, če vemo, da je dobršen del letnega pridelka prebivalcem v vinorodnih predelih. V krajevnih navadah ob tem prazniku se lepo odraža miselnost ljudi, ali bolje: odnos slovenskega človeka do alkoholne pijače. Ni junak, kdor si ne upa piti do pijanosti in za vsakogar se spodobi, da ob raznih priložnosti, kot so praznovanja, zabave, veselice in tudi martinovanja, popije toliko, da je vsaj »po-šteno okrogel«. Ta miselnost je odraz zelo razširjenega in pogostega uživanja alkohola, ki je pri nas tolikšna, da smo Jugoslovani v svetovnem merilu na tretjem mestu po porabi alkoholnih pijač (12 1 čistega alkohola na osebo). Na drugi strani pa seveda taka stališča gojijo in vzpodbujajo k večjemu, pogostejšemu, prekomerne-
mu, torej zlorabljenemu uživanju alkohola. Marsikdo ne bi segel po njem ali bi pil le malo in zmerno, če bi ne bil deležen tolikšnih vzpodbud. Pri nas je posebnež tisti, ki ne pije in ne tisti, ki pije do onemoglosti.
Številni avtorji — ‘Strokovnjaki ,s področja proučevanja alkoholizma — pripisujejo silno velik pomen pivskim navadam določenih predelov. Tam, kjer je pitje nekaj čisto vsakdanjega, kjer pijejo vsi ljudje in kjer so nepivci — redke izjeme, tam postane sorazmerno visok odstotek prebivalcev toliko odvisen od alkohola, da brez njega ne more več shajati. Tedaj nastopijo 'ti 'ljudje klavrno pot psihičnega in fizičnega propada, ki je usoda zasvojenega alkoholika.
die je alkoholizem dandanes ena najhujših družbenih bolezni.
Slovenci smo bili znani kot pivai že v preteklosti. V prejšnjem stoletju je neki itujec zapisal, da je mogoče pri našem ljudstvu videti znake telesnega propadanja kot posledico prekomernega pitja. Posamezniki so -se tega narodnega zla zavedali in začeli boj proti alkoholizmu. Ustanavljali so društva abstinentov (takšen klub imamo tudi v Šentjurju), prirejali so predavanja o škodljivosti alkohola, raz-


«s

.... ■
Pri kateri barvi luči bo uspel prečkati casto?
Če je pitje sestavni del vedenja odraslih ljudi, potem se ni treba čuditi pojavu, da tudi odraščajoči začno zgodaj posegati po alkoholu, iker pomeni biti -opit, enako kot biti odrasel. Tudi za mnoge od teh mladih ljudi pomeni začetek popivanja začetek poti v alkoholizem. Statistike v svetu in pri nas kažejo, da je alkoholizem (ne le pitje tu in tam, temveč zasvojenost in odvisnost od alkohola) med mladimi v zadnjih letih v precejšnjem porastu.
Ko smo pred leti veliko govorili o nevarnostih mamil dn so se starši -s skrbjo ozirali na svoje odraščajoče otroke -v želji, da bi [jih za vsako ceno obvarovali pred stikom s tem pogubnim pojavom, je le malo ljudi mislilo na to, da imamo enako nevarno mamilo — alkoholi že davno zakoreninjeno v naši sredi.
Ne bi naštevali pogubnih posledic (telesnih, duševnih, socialnih) za posameznika, ki je alkoholu vdan, saj so nam več ali manj vsem dobro znane. Bdlj nazorno nam morejo govoriti številke, ki prikazujejo razišrje--nosit alkoholizma. Po cenitvah imamo v Jugoslaviji okoli 900 tisoč alkoholikov in več kot -tri milijone ljudi, ki posredno trpe zaradi alkoholizma (žene, otroci, -starši).
Od leta 1951 označuje svetovna zdravstvena organizacija alkoholizem za bolezenski pojav in danes kažejo raziskave -v mnogih deželah, da je po številu obolenj na tretjem mestu. Pogostejša so le še obolenja srca in ožilja ter rakaste bolezni. Zaradi velike razširjenosti in posle-
širjali literaturo o posledicah alkoholizma ipd.
Po mnogih letih velikih prizadevanj so sodelavci protialkoholnega gibanja ugotavljali, da so s svojim delom preprečili pospešeno širjenje alkoholizma na sploh iin zlasti še med mladimi. Nič pa niso pomagali zasvojenim alkoholikom, ki -so še naprej po svclje popivali. Danes vemo, da je alkoholizem bolezen, ki jo zdravijo zdravstveni delavci in njihovi strokovni sodelavci, Zlasti -kadar gre za zasvojenega po-sameizmika. Dosedanje delo na tam področju dokazuje, da je alkoholizem — vsaj z določenimi omejitvami ozdravljiv. Izkušnje pa kažejo, da je učinkovito zdravi jemlje alkoholizma poleg strkovne pomoči potrebna tudi pomoč bolnikove ožje okolice (družinskih članov, prijateljev, znancev). Tu pa se začenja naša človeška dolžnost.
S.	S.
POPRAVEK
IZ TRETJE ŠTEVILKE
Obveščamo vas, da je v tretji številki prišlo do napake v članku »Kaj naj bi vedel nabornik — obveznik« na 9. strani. V sestavku »edini hranilec družine«, se enajsta vrsta glasi namesto 1.100 din mesečno na družinskega člana, enkrat 100 din mesečno na družinskega člana.
Za napako se vam opravičujemo.
t« ,
KW/lZf VW(K.0V
PEL
5UKAWCA
OPZČEN
jruj
Dva6fcA4-
WK
*EKA V IVO7VO0IN*
&TfltR.
PoLHEß.
fll/f o
<?zn»ké)
RöMUMIJE
SRMCC
DDK« Cf ZIV//M.I
HflDlJ
flPflRftT
MoRsfcfi
TES EN
ZWBK ĆASTiTuiv ZBcAfitfC	'
REć)l6TRft* *T,,ßEC C17&
8 0«.
flMTO W
ČEŠKR PMTIlDIUjlćB
«.PIS
NEMjkl
Sfowiyiy^
IZPRIJE-
NEC
M.
I (M E
lite
BRmrno
DUIMA
LWPKIK
DfiRld
IV/^W
MRC£K
'TcOERBKfl
ELEKniflen»
V/flftNTJE
R&Kfi V
f>«.eiOcrtH
LIBUR- NA	
TUKfiJ	
I aanpurcij KERRN
[krp7 fm SENfJOHIÜ
Ftfsfoß.
6 E$ r~A V/L
pREBimc' 16, fl
MESTO
PRI
ZAČUO
os
Z-fliMEK
■
«
ČEŠKA I PaiTftDiWK«
Poses p-
NIK
G&.
ZfjiMfK
5^rA/o
r
ku^pbi
se lOTjoe.^
ŽE^SkO
INS
ČE&ELJI
SflHbC
?PI
SENTJlllOy
V razpravi je pravilnik o odlaganju vračanja „potresnih" posojil
V reševanje problemov, ki jih je povzročil potres leta 1974, se je vključila vsa slovenska družba, del pomoči pa smo prejeli tudi iz drugih republik (Požega). Viri teh sredstev so bili različni, od posebnega delovnega dne (2), sredstev po posebnem zakonu, dodatnega zbiranja v TOZD Ljubljane (za šolo Ponikva). Del sredstev smo zbrali tudi z namenskimi posojili stanovanjskih skupnosti v SRS. Večina oškodovancev (III. in IV. kategorije) je iz teh sredstev prejela posojilo. Poleg teh posojil pa so oškodovanci prejeli tudi potrošniška posojila.
V razgovoru z občani pogosto slišimo pripombo, češ zakaj vračati te kredite, ko pa so ta sredstva dali delavai vse Slovenije! Res je, da simo precejšen del
Take in podobne zgradbe še čakajo na sanacijo
teh sredstev prej dii brez obveznosti vračanja. Nihče nima namena niti pravice na račun teh sredstev ustvarjati takšne ali drugačne siklade, ki ne bi bili
Uspešni na
Ob koncu novembra je bila sdja izdajateljskega isveta. Obravnava je zajela vprašanje realizacije samoupravnega sporazuma in nalog na področju izdajanja glasila. Ugotovljeno je, da delo sicer poteka po zastavljenem programu, da pa obstojajo še nekatera odprta vprašanja, ki jih je potrebno odpraviti do konca leta. Omenili bi le tiste pripombe, ki so v razpravi najbolj izstopale:
1.	Do konca leta je* potrebno izvesti akcijo, da se podpiše sporazum v najveoji možni meri.
2.	Prav tako še niso poravnane obveznosti podpisnikov sporazuma.
3.	V latu 1979 ne bomo več razdeljevali časopisa v delovne organizacije, ampak samo v
namenjeni odpravi posledic potresa. Gre namreč za to, da imamo v zvezi s sanacijo nekatere konkretne obveznosti in sicer:
—	Obveznosti do tistih oškodovancev (III. in IV. kategorija), ki imäjo pravico do kredita, pa ga zaradi pomanjkanja sredstev še niso dobili.
—	Obveznost vračanja kredita stanovanjskim skupnostim Slovenije;
—	Doikončati bo potrebno nekatere družbene objekte, poškodovane ob potresu, ki so o-predeljeni v posebnem programu sanacije;
—	Končno gre tudi za nadomestitev obresti (razlika) za potrošniška posojila.
Torej je razumljivo, da bodo koristniki teh posojil morali vrniti tolikšen del posojil, da bomo lahko poravnali te obveznosti — nič več in nič manj. Ob tem pa moramo ravnati talko, da bodo več vračali tiisiti, ki imajo višje dohodke, po drugi strani pa maramo onemogočiti špekulacije ipd. Prav zaradi tega se obvezniki le prelagajo. Ta preložitev pa velja tako dolgo, dokler obstojajo pogoji, ki so jo narekovali.
Celotno gradivo je v tem času v javni razpravi. Želimo, da se v razpravo vključijo vsi občani, pomagajo pri oblikovanju čimbolj objektivnih kriterijev ter preprečuj etjo eventueüne kasnejše nesporazume.
Stanko Lesnika
začetku
krajevne Skupnosti.
S tem se bomo izognili nekaterim nevšečnostim.
Člani izdajateljskega sveta so mnenja, da je potrebno na podlagi interesov bralcev »Utripa« izboljšati vsebino. Pdleg tega pa je razprava tekla tudi o delu uredniškega odbora. Svoje delo je do sedaj dobro opravil, v prihodnje pa mora aktivirati predvsem dopisnike iz delovnih organizacij in krajevnih skupno-iSti.
Razprava je potekala tudi o programu RTV za prihodnje leto. Več o tem bomo zapisali v januarski številki. Odločili smo, da v novoletni številki izdamo stenski koledar. Če ga niste prejeli s časopisom, nas obvestite!
Odlagališče v Vrbnem
Večkrat se zgražamo nad posamezniki, ki odlagajo odpadni material na mesta, kjer pač je. Tudi v Vrbnem je tako. Nekateri posamezniki menijo, da jim ni mar, če odpadke odlagajo kar za glavno cesto Šentjur — Celje.
Danes, ko imamo urejene tudi take zadeve, bi bilo pravilneje, če bi poklicali občinski Rdeči križ, ki bi organiziral akcijo za take vrste odpadkov, kot so na Anderburgu. V večini se tam nahaja staro železo (od štedilnika do avtomobilske pločevine), na drugi strani pa plastični odpadki
dajejo videz nahajališča nafte. Domačimi sami pravijo, da to ni njihovo delo, ampak da je ves material uvožen iz drugih bližnjih krajev. Res je možen dostop z avtomobilom do tega mesta, vendar tega materiala je vsak dan več. Prepričani smo, da se bo našel nekdo, ki bo izkoristil priložnost in vse skupaj prodal podjetju za zbiranje odpadnega materiala.
V Vrbnem menimo, da bi bilo potrebno s strani odgovornih v KS Šentjur — okolica takoj ukrepati proti takšnim načinom in ljudem povedati, 'da je Skrb vseh, da čuvamo lepo .in zdravo okolje. To velja tudi za ta prelepi del naše občine, ki že »skoraj dobiva videz gosto naseljene ulice.
Alojz Arzenšek
Koroški Slovenci pri nas
V	petek, 8. decembra je občino Šentjur obiskala delegacija mladih iz Podjune na avstrijskem koroškem. Namen obiska je bil, da se mladi koroški Slovenci dogovorijo o sodelovanju z mladimi iz občine Šentjur. Na skupni seji so sodelovali tudi predstavniki skupščine občine Šentjur in družbenopolitičnih organizacij iz naše občine. Z njihove strani pa so sodelovali predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, pevskih zborov ter drugi. Sam razgovor je pokazal na nekatere možnosti za nadaljnje sodelovanje. Gre predvsem za izmenjavo brigadirjev na eni strani in za sodelovanje pevskih zborov ob raznih prireditvah pri njih, kakor itudi pri nas. Dogovorili so se tudi za stalni kontakt preko informacij. Sadovi tega dogovora naj bi se pokazali že v začetku aprila. Takrat bi namreč 10 naših brigadirjev odšlo na avstrijsko Koroško, kjer bi pomagali dokončati kulturni dom, ki jim je nujno potreben vsled stalnega pritiska njihovih oblasti. O specifičnosti dela koroških Slovencev ni potrebno posebej poudarjati.
V	zaključku uvodnega dela razgovora so mladi koroški Slovenci povabili Šentjurčane, naj jih obiščejo že konec januarja 1979. Vabilo so z veseljem sprejeli. Sledil je še ogled delovne organizacije Alpos TOZD Oprema.
V	prepričanju, da bo vez trajna, je delegacija koroških Slovencev
pozno popoldne odpotovala iz Šentjurja.	Uredništvo
Srečno 1979 - Srečno 1979
Sreče nimamo, smo pa potrpežljivi
V dvorani kulturnega doma v Šentjurju smo 26. novembra pričakovali velik dogodek, pa je tudi bil. Napovedan je bil koncert ob 10-letnici velikih uspehov naših fantov »Šentjurčanov« »New swing quarteta in koncert je tudi bil. Tisti, ki so čakali skoraj dve uri na koncert, pa si zaslužijo, da jim kvartet priredi še en solidarnostni koncert. Stvar se je zavlekla zaradi vremenskih neprilik. Eden od članov ansambla pač ni mogel v nedeljo ob
18.	uri kreniti iz Ljubljane, ker je verjetno že v soboto pričakoval sneg. Naši fantje so imeli smolo, par verjetno ne zaradi tega, ker je njihov manager so-kreator večjih uspehov ter erga nizator vseh živih nastopov kvarteta, napovedovalec, humorist in organizator zabavnoglasbenih prireditev Ferdinand Smola.
Vzdušje v dvorani je bilo kljub čakanju zanimivo. Malo je takih prireditev, da bi se Šentjur-čani zbrali in od blizu ali od daleč v enem prostoru opazovali drug drugega. Žena na uho pripoveduje možu, kako dolgo že ni videla prijateljice, ki sedi tri vrste pred njo, moški smo se ozirali in ocenjevali letošnjo žensko zimsko garderobo. Potem nastane tišina in Feri Smola pripoveduje vic. V tem času se od-pro vhodna vrata in večina obiskovalcev se ozre v prihajajoče
ga, začutim, da jim vic ni zanimiv, ali pa smo se njemu smejali pred leti. Sam koncert je kljub poznim večernim uram lepo izzvenel in kvartetu smo zaželeli še veliko uspešnih nastopov.
Franc Škoberne
UPOKOJENCI SPRAŠUJEJO
Pred dvema letoma se je vodila akcija posojila za ceste. Tudi upokojenci KS Šentjur — okolica so sodelovali v tej akciji z denarnimi prispevki. Ne želimo govoriti o tem, koliko je kdo dal, ampak obljubljeno jim je bilo, da bodo dobili po določenem času obveznice. Teh obveznic pa še ni. Tako sprašujejo uredništvo, kdaj bodo le-te prispele. Kot sami pravijo, se je baje zataknilo pri strokovni službi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Upokojenci bodo zadovoljni, če bo kdo od odgovornih za to akcijo v občini odgovoril, kdaj bodo obveznice pre-
Občinska konferenca SZDL
V	mesecu novembru se je sestala OK SZDL Šentjur z namenom, da kratko oceni delo v preteklem obdobju, da izvoli novega predsednika občinske konference SZDL in nekatere člane predsedstva.
Osrednja vsebinska naloga konference je potekala v smeri najširših (priprav in izvedbe) kadrovskih in organizacijskih priprav in izvedbe volilnih konferenc SZDL po krajevnih skupnostih.
Za predsednika občinske konference je bil izvoljen tovariš Čander Mirko.
V	skladu z vodilnimi pripravami in konferencami, ki se bodo po krajevnih skupnostih zaključile do konca januarja 1979, je bilo poudarjeno, da je potrebno v samih pripravah zastaviti v vseh sredinah široko družbenopolitično akcijo tako, da bi bilo možno, da pri tem sodeluje najširši krog občanov v KS. Poudarjeno je bilo, da volilne postopke us smemo jemati zgolj kot postopke evidentiranja, kandidiranja in volitev, pač pa je potrebno poleg tega v sleherni sredini oceniti mesto in vlogo SZDL, kaj je bilo do sedaj narejenega, da bi imeli občani možnost najširšega vplivanja in odločanja o vseh tistih vprašanjih, ki se odvijajo v življenju v KS.
Konference in organe SZDL v KS je potrebno oblikovati frontno, tako da bo zagotovljena struktura organov na podlagi interesov in potreb.
Onsovni poudarek je v tem, da v vseh KS, po vseh vaseh, kjer smo formirali vaške odbore KS, da prav v teh sredinah formiramo tudi vaške odbore SZDL, katerih pa se vsebina dela ne sme enačiti z delom vaških odborov KS. Prav tako se v KS Šentjur — trg morajo formirati ulični odbori SZDL.
Veliko govora je bilo tudi o vključevanju sindikata v KO SZDL. S tem namenom bomo dosegli tesnejšo povezanost v političnem in samoupravnem delu tako, da bo KS in delovna organizacija resnično postala kot celota enotnega družbenoekonomskega in političnega sistema, v katerem bodo občani in delavci celoviteje načrtovali, planirali in zadovoljevali skupne in iste potrebe.
OK SZDL
Ceste in mi
Kri teče po naših cestah. Ob gorah popisanega papirja in veletokih besed o vzrokih in posledicah ostajamo hladnokrvni. Neprizadeti. Kot da se nas to ne tiče. Malce nas presune kvečjemu, kadar po naključju vidimo med razbito pločevino krvave madeže. Za hip se ustavimo, nato pa zopet naprej. Ko vidimo in slišimo o nesrečah, ponavadi ugotavljamo, kaj je vzrok. Na prvo mesto vsekakor postavljamo »človeški faktor«, neprimerno hitrost, neizkušenost, izsiljevanje prednosti, vinjenost. Vzroki drugih nesreč pa so tudi objestnost, predrznost, nesramnost in podobni sinonimi človeškega
faktorja.
Torej smo ta človeški faktor mi vsi. Vozniki, potniki in pešci. Res je, da imamo zakone, predpise in celo kodekse o lepem vedenju v cestnem prometu, a mi se za vse to ne zmenimo. Res pa je tudi, da na naših cestah vse prepogosto prevladujejo zakoni močnejšega (tovornjaki, avtobusi), hitrejšega in ob-jestnejšega.
Poznamo tudi solidarnost, ko vozniki s prižiganjem luči in drugimi znaki opozarjajo sovoznike na »nevarnost« — na prometne miličnike.
Porazna je bila ugotovitev, kdo vse sedi za krmilom. Kakšni so ljudje, ki odločajo o varnosti oziroma o biti ali ne'biti soudeležen na bojišču, ki mu pravimo cesta.	m
Niso samo vinjeni vozniki tisti, ki nas ogrožajo na cestah. Nič manj niso nevarni razni bolniki, kot so narkomani, tabletomani in tisti, ki pri polni zavesti sejejo smart po naših cestah.
Malo poglejmo našo 'cesto od Šentjurja do Štor. Koliko mrtvih, težko poškodovanih, kobko gmotne škode. Že vrsto let ugotavljamo, da se število nesreč
v Vrbnem veča. Nujni so torej takojšnji, zelo odločni, vsestranski ukrepi, ki bodo zagotovili večjo varnost prometa na tem delu ceste pa tudi drugod.
Mallo podrobneje bi bilo treba opazovati promet na tem delu ceste, ki jo upravičeno 'imenujemo »cesta smrti«, nato izluščiti tiste, zavoljo katerih bi utegnilo pošteno treščiti. Presenečeni boste in prestrašeni. Ugotovili bi, da je število nesreč, ki se jih izcimi iz široke palete možnosti, v resnici zelo neznatno.
Prometni miličniki vsega ne morejo opraviti. Premalo jih je, (kršiteljev pa preveč. Mibčnikov nikoli ne bo dovolj. Zato se bodo nekateri še vedno »srečno« izogibali njihovim očem. Se temu še lahko pravi sreča?
Pomislil sem tudi, zakaj se miličniki ne vozijo v civilu, da bi kršitelje lažje odkrili in kaznovali? Tako ne bi nihče vedel, kdaj in kje ga utegne doleteti kazen in vozniki bi bili previdnejši.
Takšna rešitev je malce naivna, a je le premišljanja vredna.
S. S.
VPRAŠANJE uredništvu
Kako dobiti »Utrip« v KS Loka pri Žusmu?
Kot mi je znano, je glasilo »Utrip« namenjeno vsaki družini v šentjurski občini. Zagotovo je bila organizirana mreža za razdelitev glasila. Toda pri nas v Loki se je zataknilo že pri prvi številki. Dobili so jo samo delegati skupščine krajevne skupnosti, prisotni na eni izmed njihovih sej. Verjetno nekateri mislijo, da je s tem njihova naloga opravljena. »Bojda« je že izšla druga številka. Po mojem mnenju za to ni kriva slaba cesta proti Loki, da je še Ločani nismo dobili. Prosim uredništvo, da mi odgovori v glasilu, kdo je zadolžen za razdelitev glasila pri nas.
Alojz Veber
(Ugovor tovarišu Alojzu Vebru iz Loke
Spoštovani tovariš Veber!
Danes je pred nami že četrta številka Utripa. Upam, da ste do sedaj že prejeli vse prejšnje številke in da je razpečavanje glasila že urejeno. Po samoupravnem sporazumu je zi razdelitev glasila odgovorna krajevna skupnost.
rri začetnih številkah to delo ni bilo opravljeno uspešno, zato je kasneje to nalogo sprejela osnovna organizacija mladine v Loki.
Hvala lepa za vaše opozorilo; vabimo pa vas, da se še kaj oglasite.
Rifniške izkopanine
Verjetno dobršen del bralcev »Utripa« ne ve, da so na 570 m visokem hribu Rifniku, ki leži južno od Šentjurja med cestama na Planino in v Jakob, evropsko in svetovno znana arheološka najdišča. (Arheologija je veda ali znanost, ki proučuje zgodovinske spomenike najstarejših dob v zgodovini človeštva.)
liko število ranjencev iskozi hud boj, po strminah in klancih, po valovitem hercegovskem svetu. Toda kljub temu so uspeli, čeprav z velikimi izgubami 'in kljub sovražnikovi premoči.
Do danes so ostali samo še nekateri udeleženci te bitke ter njihovi spomini. Tako se spominja tudi tovariš Tito.
»Bil sem zadnji v koloni za prehod čez Neretvo. Pred mano je bil na nosilih neki ranjenec.
Dejal sem mu: »Vidiš, tovariš, midva sva zadnja. Toda ni bilo odgovora. Takrat pa sem ga pogledal, bil je mrtev.«
Mi pa se vsako leto spominjamo te najbolj humane bitke, bitke za ranjence. Upravičeno jo 'imenujemo najbolj humana, saj je to bila bitka za ranjence, za njihovo življenje, ne pa bitka za zmago.
Lidija Hercog, 7. a
Arheološka izkopavanja na Rifniku segajo že v obdobje pred
II.	svetovno vojno, načrtno pa se je pričel ukvarjati z izkopavanji kustos celjskega muzeja, prof. Lojze Bolta, že leta 1957. Odkril je grobove in kulture žarnih grobišč, ki segajo v obdobje IX. in VIII. stoletja pred našim štetjem. Iz hallstattskega ali obdobja starejše železne dobe, ito je v času od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem, iso našli nekaj grobov in naselbino osmih hiš s suhim zidom (veje ometane z ilovko). Tudi latenska ah mlajša železna doba, ki obsega zadnja stoletja pred našim štetjem, je pustila na Rifniku ostanke v obliki raznega orodja, keramike in zanimivega novca. Antika, to je doba grško-rimske zgodovine v starem veku, je dala prav tako pečat Rifniku in to s templjem, posvečenim boginji Akvoniji, ki je verjetno krajevno vodno božanstvo (Voglajna).
V III. in IV. stoletju po našem štetju se je prebivalstvo Voglajmske doline pred sovražniki umaknilo na hrib, kjer so bili varnejši. Zgradil so si 221 m dolg obrambni zid, ki jih je varoval pred sovražniki. Ob pričetku krščanstva v naših krajih, okoli IV. stoletja po našem štetju, so poganski tempelj spremenili v starokrščansko baziliko. Izkopavanja so od te bazilike odkrila ladjo in prezbiterij (to je polkrožni prostor okoli velikega oltarja, določen za duhovščino) z notranjo apsido (to je polkrožni prostor s kupolo). Dva metra visok zid na zahodni strani je še dobro ohranjen. Tej središčni stavbi Ije na severni strani prizidana še manjša bazilika, dolga 15 in šrdka 4 m. Bred obema bazilikama je na zahodni strani narteks (to je pro-storp red cerkvijo, kjer se zbirajo verniki). Med izkopaninami 6
so tudi našli del kamnitega okna s podobo križa in del podboja vrat, okrašenega z listom vinske tnte. Našli so tudi bronaste novce bizantinskega cesarja Justinijana. (Ta cesar je znan iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.)
Po zamisli prof. Bolte so cisterno ali vođini zbiralnik zaščitili s streho, ki je pokrita s skodlami. V njej bo urejen prilož-
Pogovarjali smo se
noistni lapidarij, ,to je prostor z obdelanimi kamni. Arheološka vrednost Rifnika z nadaljnijiimi izkopavanji raste. Od kulturnih in turističnih čiriiteljev v .Šentjurju je odvisno, kalko bodo to arheološko bogastvo pravilno izkoristili. Skupščina občine je z odlokom že zaščitila ves kompleks najdišč. Dostopi so iz leta v leto boljši, nujno pa bo treba nekaj ukreniti tudi po gostinski plati.
Ernest Rečnik
Bitka za ranjence
6.	marec 1943. Partizanske čete so bile ob Neretvi. Že zgodaj zjutraj so se iz nemških letal zopet zaslišali rafali mitraljezov. Bolničarke so imele mnogo dela. Vsakič je tu ali tam zaječal kak ranjenec. Primanjkovalo jim je hrane. Toda kako nasititi 30.000 lačnih ust partizanov, kako obvezati rane in olajšati bolečine 4000 ranjencem. O tem premišljuje vrhovni komandant NOV Josip Broz Tito. Premišljuje o njihovi slabi preskrbi z orožjem. Če podrejo most preko Neretve in zgradijo zasilnega, bodo morali v vodo z vsemi, doslej Nemcem in četnikom uplenjenimi topovi. Toda vedel je, da imajo sovražniki veliko premoč. Nemci imajo 120.000 do zob oboroženih mož, četnikov pa je 1.800.
Vendar ni bilo druge izbire. Ž okoli 11. ure je Tito izdal .uka podreti most, da ne bodo mogi nemške oklepne enote čez Nerc tvo ter za prehod ranjence zgraditi zasilni most, topove p pometati v vodo. Za porušite mostu je bil zadolžen neki ruši inženir. Most je miniral talko, da se je iz njega še dalo zgraditi zasilnega. Kljub obstreljevanju in močnim napadom Nemcev so krenili čez reko. Po mostu so šli le partizani, ki so nosili ranjence, ostali pa so plavali. Tudi konje so pognali v vodo. Mnogo ranjencev, partizanov je bilo med pohodom ubitih, toda kljub temu so v koloni eden po eden prekoračili reko. Pozneje pa se je tako pot kot borba nadaljevala. Treba je bilo prenesti ve-
Osmega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije se je udeležil tudi tovariš Jager Ivan. Z njim smo se pogovarjali v delavni organizaciji TOLO, kjer je zaposlen kot seikretar te delavne organizacije.
UREDNIŠTVO: Tovariš Jager, kakšne vtise prinašate z minulega kongresa sindikatov v Beogradu?
Vsi delegati smo še vedno pod močnim vtisom govora, ki ga je imel predsednik SFRJ tovariš Tito. Pomen njegovega govora ni potrebno posebej poudarjati. Za nas vse je velika obveza, da njegove misli uresničimo v vsakodnevni praksi.
UREDNIŠTVO: Kako pa je potekalo samo kongresno delo?
Lahko rečem, da je bilo samo kongresno delo izredno zahtevno. Razprave v posameznih komisijah so pokazale na stopnjo razvoja pri razreševanju odprtih vprašanj. Pii vseh razpravah pa se je posebno pokazala enotnost delavcev v vseij Jugoslaviji.
Posebna skrb je veljala ure-srtičevainju zakona o združenem
delu in tistemu njenemu delu, ki se nanaša na izvajanje stabilizacije in delitev dohodka. Zato bo občinski sindikalni svet moral posvetiti temu področju največ pozornosti v prihodnjem obdobju.
URDENIŠTVO: V kateri komisiji ste sodelovali?
Sodeloval sem v komisiji za vprašanja družbenoekonomskih odnosov, materialnega in družbenega razvoja in nalog sindikatov. Zaključki iz dela te komisije pomenijo na eni strani, da se približamo odločanju delavcev, in na drugi strani so to napotki za vsakodnevno delo.
UREDNIŠTVO: Kako smo se v naši občini pripravili na republiški in zvezni kongres?
Naši delavci so sodelovali v samih pripravah na kongres. Bistvenih sprememb na obeh kongresih ni bilo. Tiste sredine, ki so doslej premalo pozornosti posvečale vprašanju vloge sindikatov, imajo precej dela, da nadoknadijo zamujeno.
Uredništvo
KJE JE ZAKLJUČEK MALGAJEVE ULICE?
Večkrat sem se sprehajal mimo hiš ob robu Malgajeve ulice in slišal razne kritike občanov glede teritorija, ki ga zavzema Malgajeva ulica. Nek občan mi je zastavil vprašanje: »Kje je Malgajeva ulica zaključena in do kje je predvidena?« Moti ga, zakaj se dokončna odločitev o za-kl j učit vi ulice ne izvrši takoj? Kje je vzrok za to?
Hiša, ki stoji ob hiši koroškega borca Franja Malgaja spada v ulico Franja Malgaja, sama rojstna hiša Franja Malgaja pa ne. Zato se krajani iz tega območja sprašujejo, kdaj bo to dokončno urejeno in se s tem dopisom obračajo na vas. Moti jih tudi, kam gre denar, ki je namenjen za ceste na tem območju. Cesta, ki pelje skozi ulico je do polovice asfaltirana, 25 % je v zasilno voznem stanju, 25 % je pa niti ni b uldožirane. Mnogo se je že govorilo o tem, vendar vedno zaman. Prav tako je bila napisana prošnja za buldožiranje do hiše Franja Malgaja. Bila so odobrena sredstva, vendar jih ni moč dobiti. Zakaj?
Vsem, ki boste prisluhnili prošnjam in težavam teh občanov se že v naprej zahvaljujejo.
Prizadeti občani

UREDNIŠKI ODBOR
Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN —- tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorja, Hinko PAP — član in Franc SKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP® izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 4.000 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.

ZIMA ’78
V pričakovanju snega
POLETJE ’78
Sonca ni, je pa voda!
11414
ŠENTJUR OB 6. TEDNU DOMAĆEGA FILMA ...
V	okviru tedna domačega filma, ki ga je v dneh od 15. do 21. novembra organizirala Novi tednik in radio Celje, je bila 16. 11. ob 16. uri v Šentjurju premiera filma Bravo, maestro.
Do zadnjega kotička zasedena dvorana je zgovorno pokazala, kako je tudi Šentjur željan takih kulturnih prire ditev.
Po premieri se je šentjurskemu občinstvu predstavil mladi talentirani režiser in hkrati tudi avtor scenarija, tov. Grlič.
V	razgovoru z nekaterimi predstavniki šentjurskega javnega življenja je režiser povedal k filmu nekaj zanimivih pojasnil:
Film je nastajal 6 let, sneman je bil v Zagrebu, zajema pa zanimivo tematiko iz življenja in dela umetnika.
Pokroviteljstvo za premiero v Šentjurju je prevzel Merx Celje.
Za umetniški užitek prirediteljem lepa hvala!
Dragica Rautar
Kaj naj pišem?
Veliko brallcev se sprašuje, kalj sploh naj pišejo. To človek sicer težko razume, ker je dan dolg 24 ur in v tem času se zgodi marsikaj zanimivega. Veliko ljudi je takšnih, ki Ob raznih neprilikah pravijo »še v časopis jih bom dal!«. Priložnost je enkratna in ni nas posebno težko najti. Vedno smo vam na volijo. Radi bomo pomagali z odgovori v tej ali onii številki. _V uredništvu se veliko pogovarjamo tudi o problematiki pisanja, ker ugotavljamo, da nekateri nočejo pisati, ker pravijo, da pač ne znajo. Napišite zato po svoje tisto, kair vas teži ali veseli. Če tudi tega ne morate napisati, pa se sami oglasite v naše uredništvo. Prepričani smo, da bomo prav na talk način omogočili slehernemu občanu, da uveljavi svoje interese in želje v tem glasilu. Ta vzpodbuda pa naj velja tudi za vse dopisnike iz delovnih organizacij, krajevnih skupnotSyi družbenih organizacij in društev ter ostale.
Uredništvo
MALO ZA ŠALO MALO ZA RES
»Kako lep gospod je tvoj oče s svojimi sivimi lasmi!«
»In zanje se mora zahvaliti meni.«
—	Kaj pa dellaš?
—	študiram.
—	Na kateri fakulteti?
Ni hotel razumeti
»Pazi, Mirko, da ne boš zašel na slaba pata.«
»Mama, kako pa najj hodim po dobrih, ko pa se možje na občini nič ne brigajo zarije.«
Ob manevrih
Pred mostom straži vojak. Pride ženica s košaro in hoče čez most.
Vojak: »Ne morete naprej, tukaj je moist porušen!«
V tem pride oficir, ženica se obrne k njemu in ga prosi: »Poglejte, vojak pravi, da je most porušen, pa je cel.«
Oficir: »Jaz nič ne vem, ne morem pomagati, tudi jaz sem že tri dni mrtev.«
Cigani
Cigani so za kozolcem ušli miličnikom. Miličniki vprašajo že-
It
Kdaj nova mlekarna?
V zadnjem času beležimo vedno večjo prirejo mleka. Sedanja mlekarna v Medlogu le s težavo sprejema vsak dan večje količine mleka. Zaradi tega se je oblikovala pobuda za gradnjo nove mlekarne, ki naj bi stala v Arji vasi, istočasno pa bi modernizirali .mlekarno v Šmarju. To investicijo naj bi omogočili z združevanjem sredstev vseh zainteresiranih: delovnih organizacij kmetijstva, trgovine, zavarovalnice, banke, kmetje in drugi.
— študiram, kako bi dobil inštalaterja.
—	Če bi mi bila nezvesta, bi se ustrelil.
—	Ne bo šlo. Revolver sem že zdavnaj iskrila.
Petelin
—■ Striček, zakaj petelin pdje?
—	Pravijo, da petelin poje, kadarkoli se kdo zlaže.
—	Zakaj pa petelin pdje ob treh pomoči, ko še vsi spijo?
—	Veš, dragi fantič, ob tisti uri tiskajo časnike!
Na dopustu
»Ti! Koliko je ura?«
Ponudi rdko: »Na, poglej sam, jaz sem na dopustu.«
O	tej problematiki je razpravljala tudi občinska Skupščina na predzadnji seji. Delegati so podprli prizadevanja po izgradnji novih predelovalnih obratov, ob tem pa so sprejeli tudi nekaj predlogov in pripomb. Pogoj, da ise bodo bodoči soinvestitorji lahko odločali za vlaganja v novo mlekarno je, da investitor Hmezad pripravi samoupravni sporazum, v katerem bodo opredeljene vse pravice in obveznosti so-vlagateljev, upoštevajoč dohodkovne odnose. Prav tako ho potrebno pripraviti realen predračun investicije oziroma izračun ekonomske upravičenosti te naložbe.
Sprejet je bil tudi predlog, da bi pospešeno modernizirali mlekarno Šmarje, saj bi s tem lah-
ko v tem obratu povečali pre-deilavo že v letu 1980 — 1981, ker nova rrilelkama v Arji vasi še ne bo dograjena. Tako bi preprečili probleme pri prevzemu mlaka v teh dveh letih ter odpravili možnost okvare, ki bi lahko dolgoročno vplivala na imanjšo prirejo mleka.
Skupščina je ob tem sprejela tuidii sklep, da je potrebno del kmetijske predelovalne industrije razvijati tudi v naši občini, saj lahko le-to pomembno vpliva na razvoj primarne kmetijske proizvodnje, kakor tudi gospodarstva v celoti. Osnova za razvoj kmetijske predelave je vsekakor klavnica, možni pa so še drugi predelovalni Obrati.
Stanko Lesnika
PREDAVANJA POČITNIŠKE ZVEZE
Za boljše poznavanje naše ožje in širše domovine var izvršni odbor počitniške zveze nudi zanimivi predavan, z diapozitivi.
1.	S počitničarji po Jugoslaviji (predavanje obravnava na čin deia počitniške zveze, ilustriran s potovanjem pc Jugoslaviji);
2.	Spomeniki NOB v Sloveniji (predavanje seznanja gle dalca z vsemi najpomembnejšimi pomniki revolucije v Sloveniji).
Predavanja so ob barvnih diapozitivih spremljana s posnetim tekstom in glasbo.
Podana so na tak način, da so primerna za osnovnošolsko mladino (6., 7. in 8. razred), poleg tega pa jih priporočamo vsem družinam PZ in OO ZSMS.
Vsi, ki bi cs želeli vključiti v PZ oziroma imate interes aktivno scdeio/ati v vseh manifestacijah, ki jih organizira PZ v prhodnjem letu.
Program je sestavljen po vaših željah in interesih, nam to sporočite na PZ IO (OK ZSMS). Hkrati nam pošljite seznam članov PZ za prihodnje leto, kakor tudi program vaših akcij.
PZ IO Šentjur
mo pred hišo: »Ste videli kje cigane?«
»Seveda, proti gozdu so tekli, ampak zakaj se niste bolj skupaj držali pa bi se ne izgubili«.
Norec
V kavami se nekdo skloni k svojemu sosedu in mu pošepe-ita: »Vii berete časnik narobe!«
Ta ga debelo pogleda in pravi: »Vem, vem! Vsak norec ga zna prav brati!«
»Janez, moj konjj je bolan. Kaj si dal svojemu, ko je bili bolan?«
»Terpentin.«
Teden dni pazndje.
»Pepe, dal sem svojemu konju terpentin pa je orlknil.« »Moj tudi.«
S. S.

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
»ZNANI ŠENTJURČANI«
Za nagradno križanko »Znani Sentjurčani«, ki je bila objavljena v tretji številki, smo prejeli 38 rešitev. Precej križank je bilo nepravilnih. Žreb je določil nagrade trem reševalcem:
Vsem nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti, čestitamo!
Rešitev križanke objavljene v tretji številki:
VODORAVNO: Slomšek, Laba, Ava, Ah, LB, ET Gerda, Zidanšek, VN, JJ, RA, Oda, AE, NI, Amper, Ig, Ripšl, Kocen, O.
NAVPIČNO: Sla, Lah, Ob,Mal-
faj, Š, Ea, Kveder, Benjamin, taka, Zvonik, Indigo, D, RŠ, A, EPP, Are, EŠ, Grlo, C.
NAGRADNA KRIŽANKA »ŠENTJUR Z OKOLICO«
V tej številki objavljamo že tretjo kri* zanko, ki nosi nasov »Šentjur z okolico«. Prepričani smo, da kraje naše občine dobro poznate. Vse reševalce naprošamo, da k rešeni križanki pripišejo tudi svoj naslov. Upoštevali bomo vse rešitve, ki bodo prispele v uredništvo najkasneje do 5. januarja 1979.
(Naslov: Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju »za glasilo Utrip«).
Želimo vam veliko sreče in zadovoljstva!
Uredništvo