Naročnina listu: —
Celo leto	.	.	K	10’—
Pol leta	.	.	„	5‘—
Četrt leta	.	.	„	2‘50
Mesečno	.	.	„	p—
Zunaj Avstrije: = Celo leto	.	.	K	15* ~
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v. pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti
dopold.
•j* Stolni dekan dr. Ivan Mlakar
Včeraj dne 16. t. m. si je izbrala, smrt svfojo žrtev iz vrste cerkvenih dostojajnstventikov lavantinske vladikovine, okoli 5. ure popoldne ji je moral slediti Stolni dekan. in kanonik Idr. Ivan Mlakar. Naišla in pobrala ga je sredi njegovega 'dela, Ki mu ga je nalagal njegov stanovski poklic. V sredo dne 15. t. m. se je udeležil v škofijski pajliaiči konzisitjorialno seje in ko j je seja končala, nastopil je mrtvoud, tako da ni mogel več iz škofijske palače v svoje stanovanje. Po preteku dobrih 24 ur, ko ga je -zadel mrtvoud, je izdahnil :S vo j o blago dušo v škofijski palači.
Cela škofija bo žalovala, ko se bo po njej ] razširila žalostna novica o nagli smrti Stolnega dekana dr.. Ivana -Mlakarja,. Ni je župnije v naši škofiji, kjer bi ne imel plemeniti pokojnik svojih učencev, gojencev ali takih, katerim je na ta »ali oni način izkazal kakšno dobroto. Kot dolgoletni profesor bogoslovja, predstojnik dijaškega semenišča in kot dobrotnik u-čeče se mladine si je zgrajdil trajne -spomenike v ne-številnih udanih mu in hvaležnih srcih.
Ž . njim izginja iz naiših vrst mož z učeno glavo in z dobrim srcem, mož, kakoršnih je malo. Njegova izobrazba je bila vsestranska!, najgloblja seveda v bogoslovnih vedah. Njegovo srce pa je bilo zla-sre;e za učečo se mladino. :.Vse,. kar je imel, je daroval mladini. In za to je imel dojvolj priložnosti kot dolgoletni vzgojevatelj uboge slovenske mladine. Se zadnje desetletje, ko ga je novo dostojanstvo iztrgalo iz sredine učeče se mladine, ni pretrgal) svojih zvez z mladino kot njen dobrotnik. Mariborska dijaška kuhinja bi mogla pripovedovati marsikatero zgodbico, kako je bila mnogokrat njena blagajna prazna, a dijaki vendar nikdar brez vsakdatnje hra*ne, ker je njegova blaga roka dala, česar blagajna dijaške kuhinje ni imela.
Tudi spodnještajersko slovensko časnikarstvo izgubi ž njim moža, ki je imel vedno največje razumevanje za njeno visoko, a težko nalogo, ki jii je,bil svetovalec, prijatelj in pokrovitelj. Ni čudo, saj je že bil dolga leta časnikar. Od leta 1885 do začetka februarja leta 1894 je urejeval .„^Slovenskega Gospo-“ in dolgo vrsto let tudi „Südsteirische Post.“ V teh letih je izvrševal ogromno delo, kar priča ravno o njegovih izrednih talentih in nenavadni pridnosti ter delavnosti: ob enem je poučeval v jbogoslo-vnici, vodil dijaško semenišče ter urejeval dva časnika. Delo, neumorno delo, to je bila vsebina njegovega življenja, in nam se zdi sajmoumevno, da smrt tega moža ni zasačila v postelji, ampak pri delu*, ter ga od dela proč odvedla pred božjega Sodnika, da mu da plačilo za njegovo delapolno [življenje.
Javno pokojni dr. Ivan Mlakar ni posegel v politično življenje, a,vendar je imel veliko upliva na javnost poprej kot Časnikar, pozneje kot odkritosrčen
posredovalec in moder svetovalec. Skrbel je, da se vezi med politiki različnih struj niso mahoma raztrgale in tudi kadar so bile raztrgane, ; iskal je vedno poti, ki bi združevala*, ne da bi seveda pri tem zatajil svoja načela, ki jih je razglašal odkrito in odločno celo svoje življenje.
Jutri se zapre grob nad tem možem. Njegovo truplo se bo zagreblo, njegova duša je že pri Bogu, a spomin na njegova dela osltane med nami. Kar človek , za se stori, to že ž njim izgine, kar stori pa za druge, to ostane za vedno. In plemeniti dr. Mlakar je st|oril mnogo, lahko rečemo vse za druge. Za se bil ubog, za druge bogat, za se je bil strog, za ge poln, dobrote in ljubezni. Živeli je na tej zemlji, da je izpolnjeval Učenikov nauk: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe . . .
Zlati duši svetila večna luč!
Pokojni dr. Ivan Mlakar je bil sin kmečkih star rišev v Župečji1 vasi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer še sedaj živi (in gospodari pa Mlakarjevem domu njegov brat Anton. Brat iljomaž, uradnik Štajerske hranilnice, in sestra Marija, omožena Mustafa, sta preminula že pred njim v večnost. Svoj dom je ljubil z gorko ljubeznijo. Leto za letom še obiskal v spremstvu svojih čalstilcev in prijateljev rojstno vas, da prebije vsaj par uric med svojimi dragimi domačini. Bili so menda to najsrečnejši njegovi dnevi, kaidar je lahko obiskal Sv. Lovrenca in se pogovarjal s svojimi rojaki. Domači cerkvi je bil velik dobrotnik. NajŠim organizacijam je dal v hiši blizu cerkve gostoljubno streho. V Župečji vasi je postavil’. lepo kapelicot.
Rodil se j,e dne 5. junija 1845. V mašnika je bil posvečen kot tretjeletnik dne 21. julija 1872. Kaplanovi! je v Ljubnem v Gornji Savinjski dolini, pri Sv. Križu tik Slatine in v Konjicah. L. 1878 je bil poklican za podravnatelja v dijaško semenišče. Leta 1879 je promovira! na graški univerzi za doktorja bogoslovja. Leta 1885 je postal, ko je odšel pokojni g. Skuhala za ljutomerskega dekana, ravnatlelj dijaškega semenišča, ko.;o službo je opravljal do leta 1902. Tega leta je bil poklican v bogoslovje za ravnatelja bogoslovnice, katero službo je opravljal do leta 1909, Na bogoslovnim je poučeval dogmatiko od leta 1881 do leta 1905, Leta 1895 je postal član stolnega telja lavantinskega, leta 1907 stolni dekan. Ob enem je bil v stolnem1 kapitelju procurator fiscalis, v zavodu čč. šolskih sester kn.-Šk. komisar, predsednik Družbe lavantinskih duhovnikovi, predsednik Dijaške kuhinje, predsednik Slovenskega društva ter Član premnogih cerkvenih, dobrodelnih in narodnih dru-
Kaj pišejo Nemci.
Že smo omenili, da .se nemško časopisje zadnji čas izredno • veliko bavi s slovenskimi in sploh jugoslovanskimi zadevami. Ker se sftovensko dnevno časopisje premalo ozira na ta* pojav, ampak se rajši peča z neplodno polemiko in za nas Slovence malo aktualnimi zadevami, • hočemo mi podati kratko in fornitici jo o najnovejših tozadevnih publikacijah. Žal, da nam prostor ne dopušča biti obširnem.
„Tagespost“ z dne 10. aprila priobčuje članek „Die Südslawen und das deutsch-italienisclue Bündnis.“ Proslavlja zveze med Italijani in Nemci, kakor so se pojavile pri različnih volitvah na Primorskem. Z zadovoljstvom konstatira, da se je prodiranje slovenskega elementa proti nemški meji ustavilo, za to je sedaj naloga Nemcev, pomagati ob Adriji Italijanom zoper skupnega sovražnika, zoper Jugoslovane,
V	„Tagesposti“ z dne 11. aprila je članek, v katerem napada sin dvornega svetnika Sukljeja, liberalni deželni poslanec inženir 'Milan Suklje, ser danjo deželno večino zaradi boja, ki ga vodi ta večina proti nemški veleindustriji...
„Tagespost“ z dne 11. aprila (večerni list) prinaša članek „Die slowenische Gefahr.“ Pravi, da se na Kranjskem ne da Nemcem nič več vzeti in za to se obrača slovenski1 naval proti Štajerski in Koroški. Posebno ne ugaja člankarju, da se je začelo na Koroškem proslavljati SOOletnico ustoličenja koroških vojvod po Slovenskem kmetu.
V	„Tagespost“ z dne 12. aprila je priobčil stari očka. Dobernig članek „.Südslawisch — südostdeutsch! ! Ein Ruf zur Sammlung,“ Ker je Dobernig po svojem, lastnem mnenju oznanjevalec ,,'yìsoke politike“, za to najprej malo na, zgoraj denuncira, češ, od balkanskih vojsk sem je dobila misel združenja vseh južnih Slovanov novega netiva. Potem kjjče pa Nemce na skupen boj proti Jugoslovanom in zagovarja opravičenost nemške poti do Adrije. Nasvetu jej, da se za boj proti Jugoslovanom ustvari organizacija vseh nemških zaupnikov, ki se nahajajo v zakonodajnih Zästop'ih, občinskih z as top ih, obrtnih in (trgovskih zbornicah, v narodnih svetih in v različnih narodnih društvih. Proti klicu („südslawisch“ se morajo Nemci zjediniti na klic „südosfdeutsch.“
Drugi list, ki posveča neprestano pozornost slovenskim razmeram, je Grazer Tagblatt.“ Z dne 8. aprila piše članek „Politische Agitation als Hauptbeschäftigung der slovenischen Geistlichkeit.“ Članek je sestavljen na podlagi Člankov v Kalanovi „(Vzajemnosti.“ Čudno je, da ta list prihaja v roke nergškonacionalnim krogom in bo treba izdajateljem ter urednikom to čudno pot preiskati.
V	„Grazer Tagblatt“1 z dne 11. apriia se nahaja « članek ‘„Slowenische Anschläge gegen die Got-scheer Sprachinsel.“ Tudi v njem je denuncijacija Slovencev, da niso dovolj zanesljivi za državo.
„Grazer Tagblatt“ z dne 12. aprila ima pa kar dva članka o Jugoslovanih. Prvi je od celjskega poslanca Marckhla, naslovljen „Reminiszenzen.“ V njem se trudi posebno s citati iz JSlovenca“ dokaza ti, da slovenska zunanja politika ni vsporedna z „našo“ zunanjo politiko. Pod „našo“ razume ta celjski modrijan nemško in avstro-ogrsko, ki sta mn seveda istovetni. Drugi članek jDlie Landtagswapilen in Istrien“ hujska pomorsko uradništvo v Pulju, da,
- FOBLI3TEE.
IT deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Zlasti sveti memfiški biki so imeli krasno grobišče,, Za faraona Amenofa III. (1411—1875 pr. Kr.), mogoče že prej, je bila tu v sakkarski puščavi poleg mastjab in blizu stopnjate piramide podzemeljska jama z bikovimi mumijami v. krstah, nad njo pa kapela kakor pri mastabah, grobiščih imenitnih ljudi. Ko je vladal znani in slavni Ramzes II. (okoli 1292—1225 pr. Kr.), je dal princ Hamveset naprajviü 100) m dolg predor z izbicami na desno in levo, kjer so bile krste api sov vzidane, Psametih I. (663—609), iz 26. dinastije je dal napraviti večje in lepše .podzemeljske prostore za to grobišče. To delo povečavanja in olepša-vanja se je nadaljevalo do časa Ptolomejcev, ki so vladali Egipt od 323 pr. Kp\ naprej do rimske vlade 1. 30 pr. Kr.
To delo, ta serapej se je še ohranil. Pridemo v podzemeljske hodnike, 3 m široke, 554 m visoke — dolžina teh hodnikov znaša skupaj 350 m. Na desno in levo so pa izklesane votline ali izbe, povprečno 8 m visoke, blizu tako dolge in nekaj manj širokje. Oboki in tlak so iz mokatamskega kamna. V teh izbah stojijo velikanske krste iz fino politiranega rdečega ali črnega granita ali apnenca, vsaka iz enega samega kamna. Štiriindvajset jih stoji Še na svojem prvotnem mestu. Saj jih tudi ni lahko spraviti z mesta, ker so 4 m dolgi, 254 m široki in 354 m visoki ti orjaki, katerih eden, ena Krsta,,, >tehta okoli 651.000 kg. Nekaterim so odmaknili gotovo z veliko težavo isto-tako graniitsko ploščo, ki je za pokrivalo, če ne prej vsaj takrat, ko so vzeli mumijo sv. bika iz krste. |Te krste je namreč našel Manette 1. 1851 razun dveh prazne. Na eno krsto je naslonjena preprosta trhla moderna lestva, ki kaže sicer ne namenoma velikanski razloček med svojo „Časnostjo" in „večnostjo“'krste. Po njej smo hòdili drug za drugim na vrh krste,
nastopi pri volitvah proti Hrvatom, in zagovarja skupen nastop Nemcev in Italijanov pri volitvah v Istri.
i„Grazer Tagblaitt“ z dne 16. aprila priobčuje strupen članek „Dfe Südbahn im Dienste der Sla-wisierungsbestrebungen.“ Nemškim petelinom še južna železnica vedno ni dovolj nemška, Če prav je ravno na Štajerskem ob celi • črti vsak nastavi j en ec južne železnice naj večji nemški agitator.
Sedaj še spodnještajerska nemška glasila! — „Marburger Zeitung“ z dne 9. aprila priobčuje članek „Innere deutsche Dienstsprache“, v katerem nam ljubeznjivo dokazuje, da so naše narodne zahteve glede uradov neopravičene.
„iMarburger Zeitung“ z dne 14. aprila ima članek „Die Gefahren im Süden.“' Je .sicer bolj' plitva hujskarija, a hujskarija je vendarle.
„,'peutsche Wacht“ z dne 8. aprila ima dv.a članka „Deutsche Volksgenossen!“ in „(Slowenische Vorstöße!“ V prvem se kliče v boj,' proti Slovencem na gospodarskem polju, v drugem se huduje listič nad slavljenjem ustoličenja koroških vojvod.
„(Deutsche Wacht“ z dne 11. aprila prinaša članek „)Der Panslawismus jin slowenischer 'Beleuchtung“, v- katerem se bavi s „Slov. Naroda“ člankom o pamsla/vizmu.
^Deutsche Wacht“ z dne 15. aprila ponaifiiskuje Marckhlov članek „Reminiszenzen“ iz „Grazer ,Tag-blatta“ ter prinaša članek „Krankhafter Größenwahn“, v katerem zasmehuje letak jugoslovanskega dijajštjva proti nemirom na Revoltelli.
Hoteli smo dati dokaz, da se nemška javnost z našimi razmerami zelo veliko bavi, in prepričani smo, da se nam je ta dokaz posrečil. Na slovenskem časopisju pa je, da nemške napade tudi odbija.
Vseslovenska Ljudska Stranka in njeni cilji.
Smotreno delo Slovenske Ljudske Stranice je začelo roditi najboljše sadove v slovenski politiki. Spominjamo se še, s kakim trudom in požrtvovalnostjo so si prizadevali voditelji katoliško mislečih strank v vseh slovenskih kronovinah zaisnovati le e-no ljudsko (stranko, katera bi naj povsod v vseh za-stopih zagovarjala težnje in zahteve slovenskega naroda, M bi naj predstavljala povsod slovensko ljudstvo. Dasi so slovenski liberalci s svojo nespametno politiko zavirali delovanje zastopnikov Slov. Ljudske Stranke in jim padali v hrbet v vseh /jako važnih narodnih zahtevah, je vendar Slov. Ljudska Stranka premagala vse te ovire in prišla đo veljave in ugleda, tako da mora ž njo kot merodajno činiteljico radunati vlada in morajo jo uvaževati povsod naši najhujši nasprotniki, nemškutarji in lahoni.
Velike ma|še slovenskega ljudstjvaj v vseh slovenskih kronovinah so se je trdno oklenile in ii dale pravo moč. Slovensko ljudstvo samo z veseljem pozdravlja velepomemben preporod v naši domovini in se raduje nad dejstvom, da so vendair enkrat padle meje med slovenskimi dežeflami, da ni najti več razločka v političnem naziranju med Slovenci, ki so u-metno ,'očeni po raznih slovenskih kronovinah. Naša Kranjska pokaže pri vsaki priliki, s kako vnemo čuti hudo borbo slovenskih bratov na, 'Štajerskem in Koroškem proti gospodujočemu terorizmu nemškutar-
da vidimo z lučjo tudi njeno zdaj prazno notranjščino, da občutimo v svoji notranjosti z lučjo krščanstva praznoto človeškega duha, ki se kaže v češčenju in v takem češčenju — bika.
Nad temi podzemeljskimi) grobovi je bil velikanski tempelj, h kateremu so romali od vseh krajev ter pri apisovih grobovih puščali) zajobljulbljene. darove, zlasti majhne spominske kamne, vzidane v stene hodnika,, ki sicer nima riikakih dekoracij razun nekaj napisov na krstah. O tem templju pa zdaj ni ničesar videti. Kar je bilo trdega kamenja, služi v prognan-stvu v zidovju arabskih stavb v Kairi. Drugo pa je razpihal tisočletni vihar ter pomešal z drugim prahom puščave. Nasproti temu templju Osirhapija nad grobišči apisov je stal še drug Ojsirhapijev tempelj, ki ga je sezidal Nektanebus II. (358—341)) iz 30. dinastije. Na zidovju, ki je obdajalo pot med obema templjema so bili nekdaj grški Dipl. Pred tem Nek-tanebovim templjem se je nahajiala; aleja sfing, ki je vodila od rodovitne zemlje pri Memfu proti zahodu skoz mesto mrtvih, sakkarska grobišča, do se-rapeja. Tudi to je zdaj vse prevlečeno z mrtvaškim peščenim plaščem puščave.
Pri naših podzemeljskih potovanjih so naši dobri oslički morali čakati ves Čas na ljubem solncu, ne da bi dobili kaj jesti ali piti. Ko bi vedeli, kako se je godilo sv., bikom, bi jih gotovo zavidali in težko nositi svojo usodo. Tako so pa udarno, zadovoljno, z veseljem drdrali z nami na bedrašensko železniško postajo. Saj je šlo iz kraja smrti nazaj v življenje. Po kratkem oddihu v sencah usedllamo zopet naše sive prijatelje ter se napotimo v naravnost najnovejši egiptski kraj, poln najživahnejšega in najmodernejšega življenja, v toplice Helvan.
Po senčnatem kolovozu med visokimi palmami je šlo proti Nilu. Ker je na tem mestu otok v Nilu, smo morali Nil dvakrat prepjuti. Cez prvi man|ši del smo se vozili v majhnem čolnu, ki ni mogel naše cele družbe naenkrat sprejeti. IZato so se peljali najprej gonjači z osli. In kako živahni so postali ti fan-
stva in renegalstva, ga jugu pa se (raduje in tudi sodeluje pri uspešnem nastopu 'Slovencev proti Lahom. Kranjska, koje prebivalci v prejšnjih časih niso niti umeli narodnostnega boja ob mejnih pokrajinah, pa nam daje povsod in ob vsaki priliki noviega poguma, nas ojačuje in hiti nam na pomoč pri vseh naskokih nemštva na na(š,e narodne pravice,. To nas je vse Slovence združilo v mogočno stranko, katera se zdaj lahko ponaša z uspehi svojega delovanja.
-Predpogoj za to združitev je zasnovala Vseslovenska Ljudska Stranka s tem, da je dvignila v našem ljudstvu ponos, narodno zavest in smisel za narodno samostojnost. Niso.še docela izginili (iz slovenskega naroda žalostni pojavi, da posamezniki omalovažujejo slovenstvo in občudujejo vse to, kar prihaja od nemške strani. Vendar lahko trdimo, da so to le posamezni slučaji; z veseljem opazujemo slovenskega kmeta, slovenskega kočarja, slovanskega delavca,, slovenskega meščana in tržana, da postavlja zahteve glede narodnega obstoja in žitja na prvo mesto. Ne-številni shodi, poučna predavanja, razni tečaji so vzgojili slovensko ljudstvo in mn vcepili trajno ljubezen do svoje rodne grude, ;ga poučili o vseh važnih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih. Narodni nasprotniki in tudi n aim. vedno nasprotna vlada računajo s tem dejstvom in uvidevajo, da se odslej ne bodo zamogli ustavljati pravičnim zahtevam slovenskega zastopstva, daj se podelijo tudi slovenskemu narodu vse pravice, Katere vživajo drugi) narodi v Avstriji. Prepričani smo tudi, da moramo izvojevati vse narodne pravice, vprajšanje ostane le še odprto, ali se bodo te Krivične razmere na Slovenskem vzdrževale nekaj let več ali manj vsled odpora in hudega pritiska od) strani naših nasprotnikov. Nemcev in Lahov, ki izrabljajo v dosego svojega namena proti Jugoslovanom vedno upliv zunanje politike, vsled trozveze z Nemčijo in Italijo. Sedanji; položaj je Krivičen in nenaraven ter mora dovesti do: Katastrofe, to čutijo Nemci že sami. V svojih časopisih jadikujejo zlasti zadnje 14 dni, kličejo vsenem-štvo in renegatstvo na odpor in prosjačijo odpomoči proti vedno prodirajočemu smo trpnemu delu Vseslov. Ljudske Stranke. Nam Slovencem morajo dati takšna priznavanja od nasprotne strani le novega poguma in nas spodbujati k vstrajnemu nadaljevanju po začrtani poti. Z veseljem pa zabilježimo to priznanje nasprotnikov, ker upamo, da bodo.vendar tudi slovenski liberalci hvaževali plodonosno delovanje Vseslovenske Ljudske Stranke in tudi sami priznali, da je bil skrajno ča(s, da se je združilo slovenstvo pod okriljem te stranke v boju za dobrobit in napredek slovenskega naroda.
Sestanek ministrov.
V torek, dne 14. aprila sta se sešla v Opatiji dva ministra za zunanje zadeve, avstrijski in laški, grof Berchtold in San Giuliano. Pred vsem gre pri tem sestanku za albansko vprašanje in zlasti za določitev gospodarskega ravnotežja obeh držav, v Albaniji. Nedvomno pride na razgovor tudi vprašanje Sredozemskega morja, oziroma italijanskega vpliva v bližnjem orijentu, osobito v Mali Aziji, V dunajskih in italijanskih krogih pričakujejo tudi, da sta razpravljala oba zunanja ministra o nofjranje-poliUčmh zadevah Avstrije, ki so v zadnjem ča(su,.motile soglasje med obema državama. San Giuliano je skoro go-
ti na Nilu! Da bi nam delali veselje, je razobesil eden svoj plašč, štirioglato lepo rumeno ruto Kot zar stavo, drugi, ki so imeli lepše plašče, so ga posnemali mahljaje z manjšimi zastavicami. Vsi skupaj so pa vpili in peli, eden še je celo bobnaj na neko desko. Od čaisa do časa so prekinili petje z dobrovoljnim smehom.
Na bregu pa nas med tem še kratkočasi Kakih 5 dečkov od .7—10 let starih.. Spremljali so nas od BedraŠena seveda prostovoljno s sladkijm upapjem na bakšiš. Pa zopet jim moram dati spričevalo, da niso bili vsiljivi. S prijaznim smehom na ustih so potipali tuintbm na na^še srce. Ko smo jim to uslugo vrače-vali samo z enako prijaznim posmehom, rekoč, da niso pridni, so se nam na druge načine hoteli prikupiti. Ta dela kake dovtipe, drugi spleže na paiimo in prinese dateljne. Ni še sicer zrel ta sad, vendar so nam ga hvalili, da je že dober. Da bi nam to očivid-no dokazali, so ga grizli s svojimi lepimi zobmi, ki se belijo krasno izza rumeno-temnega obraza. Res smo jih poskusili, bolj še pa vzeli seboj, ter fante naprosili, da so nam kot šopek prinesli päljmove vršičke. Zdaj je bilo seveda vsestransko odprto srce ter na eni strani odprta denarriijca, na drugi pa odprta hvaležna roka. Komaj so se ločili od nas ti mali paglavci. Že smo bili tudi mi v. čolnu, kar šine enemu v glavo, da bi plavali za nami. Kakor bi trenil, je bila njih lahka obleka, srajca do kolen, na tleh in plusk-plusk so jo rezali v Nilu za nami kakor mali delfini.. Ko so nas došli, so stegovali desnico iz vode ter z nasmehom klicali v pozdrav svoj ljubi „bakšiš, le bakšiš.“
Ko smo že bili na otoku, pride nekemu oslu na misel, da bi vzel pesečno Kopel — to moderno iznajdbo. In res se vleže mrcina s sedlom, vred na hrbet in se valjja vse štiri moleč preiti nebu sem in tje. Moj Abdul Musai se za take reči ni zanimal, ker je bil njegov osel priden, Vtepel si je v glavo, da morava bdi midva najprej na oni strani oitoka, Zlato je dirjal moj osliček po peščenih tleh z nanofeenimj Ebpički
tovo opozoril na italijansko fakulteto in na druge a-spiracije Italijanov v Avstriji. • Z druge strani se pa smatra ta sestanek kot oznanjevalec evropskega miru. JTiribuna“ pravi,, da bo brez dvoma podal nove garancije za prijateljstvo med obema državama. Zveza se bo utrdila v intjeres evropskega miru, ker bi nesporazumljenja med zavezniki prav lahko izzvala jako opasne nade in bila povod strašnim dejanjem.
Grof Berchtold in San Giuliano bi se morala sestati že preteklo leto, načrt pa se je razbil vsled razburjenja javnega mnenja v Italiji, nastalega pa vsled znanih tržaških namejstoištvenih odlokov. Tudi tokrat najbrže razpoloženje ni prav rožnato. V zadnjem času so tudi razne afere delale neprilike — kakor reška afera in pa osobito Še dejstvo, da se i-talijanska fakulteta ni ustanovila s pomočjo § 14 še pred sestankom, kakor se je sicer pričakovalo.
Pojasnilo o glavnih stvareh tega sestanka poda gotovo grof Berchtold v bližajočem se delegacij-skem zasedanju. Javnost sp mora omejiti sedaj le na bolj ali manj ve roj etn a ugibanja. ;
Tržaška „„Edinost“ piše:	„„Glavno važnost je
pripisovati vprašanju Sredozemskega morja in italijanski ekspanzivni politiki v Mali Aziji, pri čemer prihajajo pred vsemi v poštev železniške koncesije, ki jih je pridobila Italija od Turčije in to zlasti za gradnjo železnice Adana—Adalia. Zl italijansko .politiko v Mali Aziji pa so v zvezi tudi avstrijski načrti, po katerih hoče tudi Avstrija v bodoče nastopati v Mali Aziji kot gospodarsko pridobivajoča velesila. Dosedanje ravnotežje v Sredozemskem morju se zdi Italiji ogroženo vsled pomnoževanja angleškega in francoskega brodovja. Posvetovanja v ’Opatiji obrode načrt, kako vzdržati' ravnotežje. Najbrž se sklene povišanje italijanske in avstrijske pomorske moči in sicer tako, da se zavežete obe 'državi, • 'da zgradite vsako leto vsaka najmanj po en dreajdnought. Ni izključeno, da pride tudi do formalne mornariške konvencije.
Merniki glas o stremljenju Jugoslovanov.
Na Dunaju izhajajoči list „Die Neue Zeitung“ se zelo pametno izraža o avstrijski politiki napram Srbiji. Najprej izvaja, skličeva j e se na nedavni razlastitveni zakon za hrvaško Primorje, kolika nevarnost preti po mažarskem stremljenju proti morju naši državi in še posebej tudi Trstu.- Zato mi Avstrijci ne smemo ostajati indiferentni napram eksproprija-cijskl akciji v hrvaškem Primorju.
Se važnejše vprašanje pa je, tako nadaljuje, kako se uredi naše razmerje do balkanskih držav. V prvi vrsti pa do Srbije, s katero moramo priti že vsaj do kakega modusa vivendi, ako nočemo, da Srbija s pomočjo Rusije postane za našo monarhijo drugi Pijemont. Nikar se ne varajmo! Srbija zasleduje z velikiim interesom dogodke v združenih kraljestvih Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, in se ravna po tem. Cim večja je v Hrvaški nezadovoljnost s celokupno državo, tem več najde ima Srbija, da se u-resničljo nje želje glede poti do Adrije. Ce se že pri naš s tolikim strahom opazuje ivsak gibljjaj italijanske psihe, da celo oficijelna vmešavanja iz krajljest-va v notranje stvari monajrhije prenašajo mirno in
peska, kolikor jp mogel. Res smo prišli mi trije kar kih 10 minut prej ko drugi čez otok, dasi sem se jaz včasih bal, da bi me stresel dobri osliček v kako Nilovo dračje, pa bi tam čakal kakor nekdaj ubogi nali Mojzes, ne da bi me našla Faraonova hči, ampak moji tovariši, ki bi se mi škodoželjno smejali, češ počasi se tudi daleč pride.
Na brodu ali večji ladji je bilo prostora za ljudi in živali, talco da smo se vsi skupaj, prijetno prepeljali čez široki, ponosni, mirno zavestno se zibajoči Nil. Le h koncu bi krmar s svojim drogom skoraj posunil našega ravnatelja v Nilovoi rumeno vodo, leer je v naglici hotel pokazati svojo umetnost, da bi nas izložil na pravem mestu na desni Nilov breg.
Na tem bregu nas je krasna ktajvarna in restavracija S. Giovanni, kjer je v sezoni (od novembra do aprila) vsak dan koncert, kaj prijazno vabila k sebi. Toda sobice se je že nagibalo k zatonu, zaito ni bilo več časa, če smo hoteli izvršiti svoj (dnevni program. Sli smo tedaj takoj naprej po izvrstno nadelani avtomobilni cesti, ki pel j a iz Kalive mimo te restavracije, zopet še skoz puščavo na obeh straneh, v Helv.an.
Peketanje oslovskih kopit nam je tukaj delalo prijetno godbo, gonjači so pa peli ves čas s kratkimi prenehljaji do Helvana. Peli so enoglasno, navadno je pel prejšnji prapornfk nekaj' naprej, na kar se je ponavljal od vseh drugih živahen refren. 71 glasom, ki ga je proizviajjal pod nebom z nosljajočim izgovarjanjem, je vibriral predpevec svojo melodijo, ki 'e prešla včasi v recitiranje ter imela zlasti v višjih legah nekaj melanholičnega v sebi. Refren pa je bil buren, vesel, odločen. Moj Abdul Musa je celo požar bil na svojo bolečino na nogi ter veselo pel z drugimi. Samo na nekaj ni pozabil. Prav na 'tihem še mi je pred slovesom, pohvalil sSvojega sivca, rekoč: .JDo-ber osel, ste zadovoljni ! “ Odgovorim mu seveda že popolnoma v Abdulovem arabskem narečju: .„Dober osel, ker dober gonjač!“ Pa dobil sem hitro enajko pohvalo nazaj:	„Ker dober gospod, dober bakšiš!“
celo z neko uslužnostjo, potem naj bi vsaj ne dopuščali, da se Mažari v -svoji domišljavosti po svetovnem gospodstvu ob vsaki priliki zaletavajo v državi zvest in dinastiji udan narod, kakoršen je hrvaški.
Stvar pa ima, tako nadaljuje naš vir, za našo državo še drugo nevarno strap.. Vse mažarstte stranko brez razlike streme po popolnem osamosvojen ju od zveze z Avstrijo. Kakor pred 66 lefti, streme tudi danes vsi Mažari, brez razlike, po svojem svobodnem, neodvisnem magyarorszagu. Zato silijo tudi k morju, da si odpro vrata do svetovnega trga. Kraj vseh lepih govorov o pobratimstvu so na Ogrskem že danes simpatije do Avstrije padle na ničlo, dočim se opozicija pogaja z Rusijo in Francijo!
Tako rečeni vir. Grenko resnico govori.
Sveta vojska.
Gorica, 14. aprila*
V	velikonočnem slavju smo, vesela aleluja po-
vzdiguje naša srca v neko slavnostno razpoloženje. Idejo vstajenja pa treba tudi vdejstviti tako pri posamezniku, kakor pri narodu. Postrgati treba stari kvas, opominja nek apostol* Velikonočno misel vstajenja, da se dvigne naš narod iz grobne trohno-te modernega alkoholizma, je zbrala zastopnike naših protialkoholnih organizacij vi solnčni Gorici, v zavodu ,„Alojzijejvišče.i“ Vršila se je seja glavnega odbora zveze protialkoholnih društev pod predsedstvom g. J. Kalana iz Ljubljane. Zastopane so bile vse slovenske pokrajine, štajersko Sv. vojsko je zastopal njen predsednik, prof. Fr. Kovačič, ki je prišel semkaj čez mejo iz laškega Vidma,, kjer se sedaj mudi zaradi arhivalnih študij. Poleg odborove seje se je vršil tudi protialkoholni sestanek za 'širje kroge. Številno sicer ni bil posebno obiskan,, ampak zastopapi so bili skoraj vsi siamovi:	delavstvo, kmetovalci, o-
brtniki, učitelji, zdravniki, duhovniki, tudi ženstvo je poslalo svoje zastopnice.
V	odborovi seji kakor tudi pri shodu se je soglasno sprejel apel na naše časnikarstvo brez razlike strank, naj posveča večjo pozornošt alkoholnemu vprašanju, ki je naravnost vitalnega pomena iza naš narodni obstoj. Nevednost itn gorostasni predsodki med ljudstvom kakor med razumništvom najbolj obožujejo treznostno delo; na shodu smo slišali uprav neverjetne reči, kako po nekaterih krajih nai Vipavskem niti v šoli otrokom ni varno govoriti o abstinenci, da katehet ali učitelj ne pride v zamero pri stariših. Drugod se bojijo za svoje vinogradništvo. Potemtakem bi trebalo pospeševati pijančevanje, češ, le pijmo, kolikor koža drži, da se bo več vina str-žilo !
Z veseljem smo slišali poročita, kako na Goriškem okrajna glavarstva gredo na roko protialkoholr nemu gibanju. Deluje se na to, da.bodo navadne krčme na kmetih, ki nimajo prenočjšč za tujce, morale biti zaprte že ob 9. uri zvečer, zlasti obl nedeljah in praznikih. Sai, da v goriiškem deželnem odboru sedijo skoraj sami krčmarji, katerim seveda ne diši to protialkoholno gibanje.
Po vzgledu. na Kranjskem se tudi na Goriškem v kratkem osnuje stanovska učiteljska, protialkoholna zveza, istotako se snuje protialkoholno društvo slovenskih zdravnikov in duhovščina bi naj ne zaostala za drugimi stanovi.
V drugi poiovici julija se vrši velik shod slovenskih abstinentov na Brezjah in ob tej priliki tudi občni zbor protialkoholne zveze; itorej ne na Koroškem, kakor je bilo določeno v jesenski seji.
Mednarodnega abstinenčnega romanja v Rim se udeležita predsednika ljubljanske in mariborske Sv. vojske.
Živahna debata se je razvila glede načelnega taktičnega vprašanja, ali • se naj protialkoholno gibanje po vzgledu nemških, švedskih in norveških organizacij postavi na stališče abstinence, ali se zajdo-volji s takozvano drugo stopnjo. Vsi zastopniki so se vjemali v tem, da je le abstinenca, ideal in pravo bojno sredstvo za treznost ter iz znanstvenega stališča edino dosledna, glede prakse pa so primorski odborniki imeli svoje pomisleke, naposled se je prepustilo na voljo vsakemu pokrajinskemu, društvu, da si po razmerah določi svoje stališče, ali popolno abstinenco, aii le zmernost. Splošno se je pa priznalo, da je „zmernost“ ja,ko nedoločen pojem in more veljati le začasno, dokler se ne premagajo prve težave in predsodki.
Priporočalo se je dalje, naj se v vsaki župniji osnuje samostojno, od vlade potrjeno društvo, ali kjer to ne kaže, vsekako odsek s posebnijm odborom, udje so pa vsi priklopljeni osrednjemu društvu. — Za šole in društvene prostore se oskrbijo nazorne protialkoholne slike s slovenskim besedilom.
Vpošitevalo naj bi se tudi, da protiajlkoholno gibanje idaje veliko dela in povzroča znatne stroške. Za sto milijonov kron, ki jih Slovenci leto za letom zapijejo, nikomur ni žal, našim organizacijam pa še ljudje nizke udnine nečejo plačevati. Komur je treznost, zdravje in obstoj slovenskega naroda resna stvar, naj tudi z denarnimi prispevki podpira protialkoholno organizacijo svoje dežele. Zlasti se spominjajte naše štajerske „Sy. vojske“ v Mariboru. —
Letos slavimo Slovenci oOOletnico ustoličenja koroških vojvod. Marsikje bodo od teh slavnosti imeli kirčmarjj glajvnì in celo edini dobiček. Ne pozabimo globoko pomenljive ceremonije, ki je pri ustoličenju, tem najvažnejšem drža.vnopravnem činu bila v nar vadi: novi nadvojvoda je pil iz klobuka požirek sveže vode v znapienje, kakor pravi Silvio Piccolomini, da prezira vživanje vina (tanquam vini usum dam-net). Tlako so naši pradedje cenili treznost, da so jo od novega vladarja naravnost zahtevali. Da;, treznost moramo začeti bolj spoštovati, če hočemo, da Slovenec ostane gospod na svoji grudi.
Za narodno obrambo.
Koroški Nemci so sila razburjeni radi znanih korakov slovenskih, osobito kranjskih poslancev, prati vnebovpijočim krivicam, ki se srode koroškim Slovencem. Svoji ogorčenosti hočejo dati duška dne 19. t. m. Koroški „Bauernbund“ priredi namreč ta dan v Sinčivasi veliko zborovanje, na katerem bodo hujsj-kau zoper nas in nas na najhujši način zopet blatili državni in deželni poslanci.. Slovenci, pazimo na nje! Bodimo pripravljeni naeventuelne papiade in pokažimo jim takoj z vso odločnostjo, da niso naši bratje nikakor „landfremde Eindringlinge“.
Kakor znano, praznuje naša največja nasprotnica, Siidmarka, letos 251etnico svojega krivičnega delovanja. Znani so njeni črni naklepi, znano njeno zagrizeno sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega.
Naš vodja je sicer že plačal šejku osle in dal za te gonjače običajni bakšiš, kljub temu smo se dogovorili, da še damo vsak nekaj skupno prvemu gonjaču, da razdeli vsem enak delež. Abdul pa še je seveda dobil privatno enkrat tolik delež, da mu nohet lažje zaraste na hitri in vitki njegovi nogi* Se enkrajt nam zapojejo Arabci s privzdignjenimi čepicami kakor hura, potem pa se vrnejo nazaj.
Evropejci smo pa v celo modernem kraju, v u-metniško narejeni oazi Helvan. Rodovjitna zemlja se je namreč nanosila za vrtove od druod. Od vseh 4 strani pa jo obdaja puščalvja, dočim v tej oazi pro-speva bujno rastlinstvo s krasnimi vrti in (drevoredi. Na severno'-vzhoani strani je gorovje Mokatam, seve tudi brez vegetacije, kjer je zvezdama in vremenska opazovalnica. Vse ulice tega modernega onesta, ki šteje zdaj 8000 prebivalcev, so celo ravne in se povprečne sekajo v popolnoma pravih kotih. Posebnost je tudi ta, da; se razun treh ali štirih vse imenujejo po kakih pašah. Francoski se imenuje mesto Helou-an-les-Baiins, HelVanske toplice, no katerih je kraj zaslovel. Leta 1872-73 so opremijli na novo kopališče, leta 1899 je egiptska. vlada dala sezidati kopaj!iško palačo, ki jo je leta 1912 še lepše prezidal sedanji najemnik George Nungovich in dr.
Krasno je na tem rajskem svetu sredi puščave. Krasota, eleganca, v hotelih kakor v najmodernejjših glavnih mestih v Evropi, in vendar značaj orienta, z ravnimi strehami, in to vse sredi puščave, dasi si v pol urli po železnici v. Kaliri ali še prej z avtomobilom. Sredi modernega sveta in vendar v puščavi ob Nilu s suhim, čistim, krepčilnim zrakom puščave! Zdravilno moč helvanske žveplene in slane vroče vode so poznali in rabili že stari Egipčani za časa Amenhotepa (okoli 1500 pr. Kr.), mogoče že tudi poprej, kar se pa ne da dokazati. Svetovno ime pa je dobil Helvan kot vodno in zračno zdravilišče in elegantno zabaivilišče Šele v novejšem času, ko so nai-; stali- bujni vrtovi, veličastne palače in elegantno kopališče z raznovrstnimi pripravajmi.
W«n	n iuy
Da je tudi nam kopelj dobro storila, se da misliti in ni treba niti kazati na menda safeno slučaj, da ste dve osebi izmed treh, M se niso šle kopat, zboleli, učiteljica, kakor omenjeno, že drugi dan v Kairi, in pa licejski ravnatelj en teden pozneje v Jeruzalemu. Po vnapji kopeli smo si ogledali mesto, ki je bilo tokrat kakor mrtvo po hotelih, ker ni bilo v sezoni, potem smo pa vzeli tudi notranjo kopel: črno kavo, nato sodo in navadno Nilovo filtrirano vodo z ledom, kolikor se ga je moglo v kupici staniti.
Že smo se spravljali proti vlaku v Kairo, kar zaslišimo godbo in vidimo prihajati mnogo radovednega ljudstva po glavni ulici. Po turobnem glasu te godbe, največ bobna in cimbal, sem mislil, da je pogreb. Natakar mi pojasni, da je gostija! Veličasten sprevod se pomika proti nam. Na Čelu jezdi na polnokrvnem arabskem konju elegantno opremljen mož, za njim v primernih razdaljah dva enaka jezdeca na vsaki strani ceste in za tema še zopet dva v enakem razmerju. Potem je prišla kakih 12 mož brojeca uniformirana orientalna godba. Za njo se pa pripelje kakih 10 elegantnih dvovpnežnih kočij x • zagrnjenimi steklenimi okni; peljalo se je žensko spremstvo neveste, ki se je vozila v srednjem rdeče opremljenem vozu. Ko pride vlak, izstopi iz njega več v fraku o-blečenih mladih in starejših mohamedancev, ki se pozdravijo z nevesto in s spremstvom v svili in mohamedanskem modernem pajčolanu, na kar stopijo gospodje z nevesto in njenim ožjim spremstvom v vlak, s katerim smo se tudi mi vozili proti Kairi.
(Dalje prih.)
Za smeh.
Najboljši tekač..
Več telovadcev pride skupaj iti ti se pričkajo, kdo je pač najboljši tekač. Ko dolgo ugibajo, se jeden oglasi in pravi: „Bolečina.“'
Vsi se nasmejejo in vprašajo: „Kako to?“
On jim pa pravi : „V sv. pismu govori Kralj David: „Bolečina je vedno pred menoj!“
Novo bi bilo edino to, da tarnajoče priznava v svojem bodrilnem oklicu „Deutsche Volksgenossen“,, da je potrošila strašno veliko denarja jv zadnjih 10. letih S milijone) m malo ali skoro niß dosegla* Zato je siđenim v tem jubilejnem letu izdajati takozvana ustanovna pisma, umetniško izdelana, po 50K, in tudi cenejši., po 10 K. O uspehih te akcije hočemo poročati. Kaže pa nam brez dvoma sila razvito sovraštvo teh pr,vandranih Virtemberžanov in Saksoneev, večinoma drugovercev, protestantov, napram nam, Bogu in cesarju zvestim Slovencem,
Ravno danes zvečer, dne 17. t. m., priredi mariborska mladinska skupina Südmarke v Mariboru glavno zborovanje. Na programu stoji, da bo predsednik podal1 porodilo o naseìjevalnem delu Siidmarke v Slov. goricah s posebnim poudarkom na letošnje krasne uspehe.
Njeno delo obstoji v tem, da kupuje slovensko zemljo, da daje naseljencem podpore za kmetiško o-rodje, vzdržuje knjižnice, ustanavlja gospodarske zadrug. prireja predavanja. Kjer pa sama ne more kupiš., pa vsaj posreduje, da slovenska zemlja pride v nemške roke. Zadnje čase zasleduje z enako vnemo isti namen ponemčevalno društvo „Heimstatt“, da za-mpremo reči, Še z večjim ognjem, ko Südmarka, ker se je baje zato ustanovilo, ker se je raznim nemškim vc.možem zdelo dosedanje delo prepočasno.
Tako nam povodenj od severa trga kos za kosom od rodne grude; rije kakor krt pod celino naše zemlje in polaga mine, ki naj raztrgajo celoto zemlje n skupnost .naroda. Nemci dobro vedo, da je tisti •lan, ko se jim posreči,, ob vseli cestah, železnicah in vodah dobiti v svojo last najvažnejše občine in trgovine, da je tisti dan naša zemlja pretrgana na več mafih kosov, kjer bo slovenska okolica — slovenski kmet - moral narodno oslabeti is gospodarsko se u-sužnjiti, ker ne bo v trgih, kamor hodi prodajat in kupovat, več slovenskih trgovcev in obrtnikov,.
Nemci dobro vedo, da je ta enostranost Slovencev: pomanjkanje narodnih trgovcev in obrtnikov in industrije, naša naj večja slabost, zato z vso silo in kapitalom delajo na to, dh ta mesta zasedejo s svojimi ljudmi in da nemški kapital naše ljudstvo na rodni zemlji - zasužnji. Poznamo jih že precej dobro naše sovražnike, ki žive med nami in jih, hvala Bogu, za ta dar, vsak dan še bolje spoznajvamo. Boj ni sicer lahek, pa ga bomo srečno izvojevali, To trditev potrjuje nam dejstvo, da imamo ra/vno mi Slovenci več energije v sebi kakor marsik.ak drug narod. Dokazali smo to že tekom stoletij in dokazujemo še dandanes vsaki dan Nastopili bomo, ko bo potreba najskrajnejša z vso silo, ki je v nas v veliki meri latentna; kaj-t> srce nam govori m pravi, da
Sovražni četi nikedar ne vpogne naš se tilnik; nikdar tej zemlji gospodar ne bode tuj nasilnik.
Politični pregled.
Delegacij sko zasedanje.
Palača avstrijske delegacije v, Budimpešti je popolnoma restavrirana in najmoderneje na novo o-pravljena. Dne 28* t. m. se bodo v njej sešlji delegati širne Avstrije. Za predsednika avstrijske 'delegacije je določen grof Silva Tarouka in za podpredsednika dr. Leo,. Ker je član gosposke zbornice grof Pininski odložil svoj delegacijski mandat, je poklican na njegovo mesto grof Mensdorff. Cuje se, da bosanski odsek, ki je obstojal toliko let, ne bo. več voljen, ker so bili krediti za bosanske čete sprejeti v proračunu skupne arm aide. Letošnja delegacija bo torej za en odsek revnejša. Najvažnejša postojanka skupnega budgeta. bo mornariški proračun. Izpopolnitev vojne mornarice bo zahtevala 420,000.000 K: ta svota naj bi se razdelila na šest let. Kakor smo že poročali, bo minister za zunanje zadeve grof Berehtold predložil „Rudečo knjigo“ z dokumenti glede zadnje balkanske vojne.
Državni zbor.
„(Ceske Slovo“ se bavi z zahtevo nekaterih političnih strank, da na.j bi se sklical državni zbor meseca junija h kratkemu zasedanju in pravi: Zajedanje državnega zbora bi imelo pred vsem in skoraj e-điimle namen, da bi se podaljša] sedanji provizorični poslovnik, Čigar veljava poteče meseca majnika. Češke opozicijske stranke pod nobenim pogojem ne pripnejo na ta predlog in stoje slej ko prej na stališču, da brez spremembe poslovnika za češki deželni zbor tudi ne sme biti nobene spremembe poslovnika za, državni zbor.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand v Monako vem.
V torek, dne 14. t. m., je prišel v Monakovo naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, da vrne v imenu avstrijskeg'a cesarja obisk bavarskega kralja Ludovika in kraljice Marije Terezije na Dunaju. Nadvojvodo so sprejeli v Monakovem zelo slovesno. Na kolodvoru so ga pričakovali kralj bavarski s princi in princezinjami, mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov ijn velika množica prebivalstva. Mesto je slavnostno okrašeno s cvetjem in z nemškimi, avstrijskimi in ogrskimi zastavami. V prvi vrsti je seveda ta< iobisk znak prijateljskega razmerja med Habsburžani in Wittelsbachi. Za državo samo je tako razmerje . sila pomenljivo, ker utegne ne glede na celotno Nemčijo zlasti za ba-
varsko-avstrijsko razmerje prinesti razne koristi. V gospodairsko-političnem oziru pride tu v prvi vrsti v poštev mednarodna plovba na Donavi, potem pa zlasti še tujski promet. Jasno je tore|, da imajo osobito mejne pokrajine na obeh straneh svoj dobiček od dobrih odnošajev med obema vladarskima hišama.
A tudi v političnem oziru se nam zdi prestolonaslednikov obisk večjega pomena, kakor se to sedaj v javnosti povdarja. Vrši se ravno ob istem času, ko kričava židovska žurnalistika ne ve drugega, nego proslavljati obisk San Giuliana pri Berchtoldu v O-patiji. Grof. Berehtold je menda v ddlociljnih krogih edini, ki verjame v prijateljstvo [Italije do nas. Drugi činitelji, osobito oni, ki -stoje prestolonajsledniku blizu, ne zaupajo laški zaveznici prav nič* Prestolonaslednik se je ob istem času, ko je stopil italijanski minister na avstrijska tla, umaknil iz Miramara in naredil obisk v Monakovem.
Prisrčnost sprejema v Monakovem pa kaže tudi, da Bavarci vidijo v prestolonasledniku nositelja ideje katoliškega avstrijskega cesarstva, kojemu se bi rajše priklopili, kakor da ostanejo pri nemškem cesarstvu, katerega reprezentant je zapisal katoliški konvertitinji grde besede:	Die Religion, zu der du
übergetreten bist, hasse ich.
Pomladitev avstrijske armade.
V vojaških vprašanjih navadno zelo dobro poučena „Zeit“ poroča, da bo še tekom tega meseca u-pokojenih 16 generalov j n sicer na izrečno željo prestolonaslednikovo, ki zahteva z vso energijo pomladitve častniškega zbora. Med starejšimi častniki v la’ da zaradi brezobzirnosti in krutosti postopanje vojnega ministrstva veliko nezadovoljstvo. Prej so namreč služili generali do 40 in celo 50 let in je bilo napredovanje zaradi tega zelo počasno. Ker pa morajo sedaj generali tako hitro v pokoj, so znatna prikrajšani na pokojnini, tako da jim ni mogoče izhajati z njo. „Zeit“ pravi, da nameravajo starejši častniki začeti potrebno akcijo, da si zboljšajo svoj položaj.
Mirovni kongres.
Ruski car je izrekel željo, naj bi se za 1. 1917 določeni mirovni kongres vršil že v mesecu juniju 1. 1915. Mirovna pisarna bržčas sprejme ta predlog, — kar kaže najbolj dejstvo, da je že pospešila pripravljalna dela:.
Italijanska nevolja proti grofu Berchtoldu In San Ginlianu.
Italijanski krogi kažejo z ozirom na hrvaški značaj sprejema v Opatiji veliko nevoljo. Berchtolda obdolžujejo italijanski listi netaktnosti, da je dopustil hrvaški pozdrav in se naravnost norčujejo iz Di San Giuliana, češ, da je sodeloval pri demonstraciji iz a slovansko Primorje. Tudi že na njegovi poti ga niso spremljali baje s posebno simpatijo in na ves glas zatrjevali, da je ta njegova pot v Opatijo politična hiba prve, vrste! V severni Italiji, zlasti na Benečan.-skem, so zato uprizorili prave iredentistične demonstracije proti njemu. Na kolodvoru v 'Mestre, kjer bi se imel peljati mimo, so ga čakale velike skupine dijakov in iredentističnih politikov. Ker pa niso zadeli pravega vlaka, so se demonstranti zbrali na progi med Benetkami in Cervinjanom. Ko se je vlak ustavil v Carpenedo, je množica začela kričati kjot divjaj, žvižgati in vsklikati: Živela italijanska Opatija! — Pravijo, da se bodo demonstracijo ponovile še v večji meri ob San Giulianovem povratku. Torej zopet čisto nov dokaz, da imamo jako malo pravice do upanja kake eventuelne pomoči od italijanske strani in da je vse govoričenje dunajskega časopisju in avstrijske diplomacije o avstrijskoAtalijanskem prisrčnem prijateljstvu žalibog le prazna fraza.
Politična zaroka.
Zaroka grškega prestolonaslednika s hčerjo ru-munskega prestolonaslednika, se bode proglasila u-radno dne 21, aprila. Nekateri listi so sicer že poročali, da se je cela stvar podrla, a kakor se vidi, to ni res. -Ta zaroka ima velik političen pomen, kjer bo nekako združila tesneje grško in pa rumunsko državo.
Albanski knez — kralj.
Albanski knez Viljem bo izdal v kratkem sporazumno s svojim ministrstvom proklamacijo na prebivalstvo, v kateri se bo proglasil za — albanskega kralja,
R annoteresti. *
Imenovanje. Ministerijalni svetnik v ministrskem svetu dr. Ivan Žolgar, naš rojak iz 'Slovenske Bistrice, je dobil naslov sekcijskegat načelnika.
Osebna vest. Profesor dr. Kovačič je na enomesečnem dopustu v Vidmu v Italiji v svrho zgodovinskih študij.
i' P. Franc pl. Hummelauer S. J., znameniti ekseget, soizdajatelj dela „Cursus Scripturae sacrae“ je umrl na velikonočno nedeljo, v 72. letu.
Odlikovanje. Dunajskemu knezonafdiškofu dr. Pifflu je cesa,r podelil veliki križ Leopoldovega reda in ga imenoval za prelata itega reda. Dr. Piffl je na Dunaju splošno priljubljen. — Člana gosposke zbornice kneza Windischgrä'tza, pa je imenoval cesar za tajnega svetnika.
Iz davčne službe. Davčni predstojnik L,- Ry-zienski je pomaknjen v 8. činovni razred in davčni kontrolor Ivan Vodlak v 9. činovni razred državnih uradnikov.
Iz justične službe. Bivši državni pravdnik v Celju, višjesodni svetnik v Gradcu, dr, Emanuel Bayer, je imenovan za dvornega svjetnika istotam; višjesodni svetnik K. Visconti v Celju, je premejščeri v Celovec; deželnosodni svetnik da. Viljem Janežič v Mariboru je imenovan za višjesodnega svjetnika istotam; deželnosodni svetnik jv Ljubljani dr. Adolf Bo-žek, je imenovan za višjesodnega svetnika za Celje; deželnosodni svetnik v Mariboru Henrik Detitscheg je dobil naslov višjesodnega svetnika.
Kaj je to? Zdaj ko so Nemci tako pridno na delu, da bi nas na zgoraj očrnili kot jugoslovanske iredentarje, je naša dolžnost, da tudi Nemcem gledamo na prste. V „Sudmark-Mitteilungen“ čitamo, da iščejo za naseljeni,ške okraje na nemšfco-slov]ensk)i meji na Štajerskem mlade 'Nemce, ki pa morajo imeti tudi kvalifikacijo, da so „besonders Anhänger des deutschen Erneuerungsgedankens.“ Nemška mlada misel ni nič drugega, kot združenje Avstrije z Nemčijo. Ta misel se sme v Avstriji žajl že javno izražati!
Jeza „Marburgeree.“ Ta listič se silno jezi, da so pri ministrskih sprejemih v Opatiji govorili italijanski, hrvaški in francoski!, nemški .pa ne. Za to svetuje Nemcem, naj ne hodijo več v to kopališče, — ampak naj nosijo svoj denar drugam, menda v Teutoburgerwald. Jezi ga tudi, 'da so bjle v Opatiji hrvaške zastave. Albanske bi menda smele biti!
VeBko zadoščenje. V znani ajeri g. kaplana Bosine, ki jo je imel z nemš-kutarskim fantom Koser-jem, so liberalni slovenski in nemški časniki vlivali golide psovk 'in zabavljic na g. Bosi-no, fanta pa o-pisovalii kot vzor mladeniča*, na katerem ni' madeža. Sedaj je isti fant zaprt, ker je nameraval svojo mar ter in svoje sestre zastrupiti s strihninom. G. Bosini je povžročila, afera veliko bridkih in žalostnih ur, a sedaj ga ne bo človeka, M bi si upal vreči kamen nanj. Zna.no je, da so mladega Koserja isti čas ne sajmo pred sodiščem;, ampak tudi v časnikih zagovarjali z yso vnemo slovenski liberalci, na čelu jim — šentlenartski odvetnik dr. Gorišek. Opozarjajmo na dopis iz Št. Jurija v Slov. gor.
Slavnost v spomin ustoličenja!. Piše se napi: Štajerska S, K. S. Z. je izdala na članice poziv, naj obhajamo spomin: na ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Ker bodo različna društva gotovo sledila pozivu svoje voditeljice, pričakovati je letos po Slovenskem Šltajerju veliko slavnosti za obudenje sporni n a; na slavne dni naše slovenske zgodovine. In ravno v očigled tega pričakovanega dejstva nam naj bo dovoljeno spregovoriti par besed, ki se naj vzamejo kot dobrohoteči nasveti. Ne smemo se vzgajati za razvjeselicevanje, ampak za trezno, smotreno delo. Zato naj bodo naše slavnosti resne, poučne, vzgoje vajne ! V vse sloje našega naroda moramo vliti to, kar nam je sedaj najbolj potrebno, namreč krepko odporno silo. Mi stojimo pred velikimi narodnimi boji. Nemci čutijo, da v-kljub vsem naporom gine njihov upliv na jugu. In vsled tega je pričakovati, da bodo besnejši kakor ke-daj poprej. Drugo, k!ar se mi zdi potrebno, bi bilo, da se zgodovinski dogodek ustoličenja ne izrablja za tarnanje o sedanjih časih v smislu onega slovitega : „'Morituri vos salutanti“ Saj niti res ni, da smo morituri. 'Mi ne umiramo, ne, mi vstajamo, polagoma in med vednimi boji. Umirajo samo tisti člani našega naroda, ki nimajo veselja do dela in bojev. V masi naroda pa je veselje in pogon zia življeni,e. In v tem smislu naj nadaljujejo rodoljubi svoje delo.
Dež. maršal gališki grof Adam Goluchovski je dne 15. t. m. nenadoma umrl.Zadela ga je kap. Prihiteli. zdravniki so mogli konstatirati le smrt. Bil je pokojnik sin bivšega ministrskega predsednika Age-norja Goluchovskega in brat našega nekdanjega zunanjega ministra istega imena.
Bolgarska princa BoNs in Ciril sta prišla iz Opatije na Dunaj, kjer sta bila od našega cesarja sprejeta v posebni avdijenci, da sta se zahvalila za cesarska odlikovanja, Boris za veliki križ reda sv. Štefana, Ciril za imenovanje nadporočnikom pri huzarskem polku št. 11.
Pozor pred agenti! Po Solčavi sta hodila že preteklo jesen in po zimi agenta in ponukala in vsiljevala od neke tovarne poljedelskih strojev in motorje. Tako sta tudi prišla k nekemu kmetu pri Sv?. Duhu in- ga nagovarjala, naj naroči motor. Ker se je odločno branil, sta mu rekla, naj vzame samo naslov od tovarne. Po zvijači sta ga tudi napeljala, naj se na tisti „naslov“ podpiše . . . Ker je bil „naslov“ v nemškem jeziku, dotični kmet ni vedel, da je podpisal „naročilni list“ za motor. Na ta način sta ga v-jela. Pripomnipio še, da so motorji po izredno viisoki ceni. Vsak kmet naj bi bil posebno prelviden pri podpisih, posebno pred takimi vsiljivimi in dvomljivimi agenti. Kar še prav osvetljuje značaj takih ljudi, je okolščina, da sta dotična agenta dobila parkrat brezplačno prenočišče in oskrbo pri dotičnemu kmetu. ! ! Za to sta ga z zvijačo vjela. in napravila nepotrebne skrbi in stroške. Torej pozor !
Slovanska Sokolska Zveza je imela dne 13. t. m. na Dunajh odborovo sejo, ki so se je udeležili zastopniki Slovencev, Hrvatov, Srbov, Cehov in Poljakov. Odbor je sprejel rusko Sokolsko Zvezo kot članico Slovanske Sokofiške Zveze in sicer z, glasovi vseh delegatov proti poljskim glasovom, Bolgarski Sokoli niso odposlali nikakih zastopnikov; zato so bili pozvani, se zopet udeleževati splošne zveze.
Italijanski minister — hrvaški pozdravljen! Ob prihodu Di San Giuliana se je dogodil značilen dogodek, M more nas Jugoslovane edino le razveseliti. Župan opatijski, deželni poslanec istrski,, dr. A. Stanger, je najmreč dobil povabilo,,da pozdravi laškega ministra. Župan dr. Stanger se je tudi odzval povabilu in je v imenu občine opaKlsko-voloske nagovoril italijanskega ministra v krasni hrvaščini', iz-pregovorivši le na koncu svojega pozdravnega govp-ra nekaj besed v italijanskem jeziku. Tudi predsednik zdraviliške komisije dr. Glax ni pozdravil Šan Giuliana niti v nemškem niti v italijanskem, temveč v francoskem jeziku, da je tako italijanski minister zunanjih stvari takoj ob svojem prihodu v 'Opatijo dobil pravi vtisk, da se nahaja na — slovanskih tleh . . .
Katoliško konservativna nemjška kmečka zveza za Štajersko je imela v Gradcu v torek, dne 14. t. m., kakor običajno svoj občni zbor. Sklenili so protestirati proti slovenski obstrukciji v dež.' zboru Štajerskem, Mnogo zanimivejše pa je, kar smo izvedeli o notranjih dogodkih, ki so se dogodili v društvu za časa, ko sta bila v njem jše Pantz in Neun teuf el', pl. Pantz je hotel na vsak način, da se priimek društva „katoliško“ črta za vedno. Njegov bratec Neunteufel se je pa trudil nekaj časa, katoliško konservativni nemški kmečki zvezi odvzeti politično samostojnost; Še le potem bi se naj vsi združili v krščansko-soojal-ni stranki. Odbor pa j,e tema kršiteljema društvenega miru bil prisiljen zavezati jezičke in je soglasno o-ba gospoda kratkomalo izključil. Občni zbor je ostro obsodil Pantzevo stranko „„nemški centrum“ ter sva-ril pred njo. Zveza napreduje in je imela letos 48721 članov, njena društvena posojilnica 82,,5154,608 K denarnega prometa in 98.885 K čistega dobička; rai-vno tako dobro napreduje njih 'društvena zavarovalnica zoper ogenj*
Peto mednarodno zborovanje za filozofijo se bo vršilo začetkom meseca septembra prihodnjega leta v Londonu. Program bo razdeljen v osem oddelkov: za splošno filozofijo )in metafiziko, logiko in noetiko, zgodovino filozofije, psihologijo, estetiko, etiko, za socijalno in pravno filozofijo in za versko filozofijo.
Cesarski manevri bodo letos na ozemlju med vzhodno štajersko mejo in reko Raba. . Središče teh manevrov bo Sobotišče (Steinamanger).
Češki cvetlični dan na Dunaju. Dne 4. in 5. t.
m.	se je vršil na Dunaju češki cvetlični dan. Proida-nih je bilo nad 70.000 cvetk. Ovfttlčni dan se je vršil na korist češkega šolskega društva.
Preja zopet dražja. Kartel predilcev bombaža je zopet zvišal ceno preje in sicer za 1 vinar za 1 angleški funt. Cena surovega bombaža je baje jako poskočila.
Statistika sladkorja. Od septembra 1913 pa do konca meseca februarja 1914 se je obdačilo za kon-zum v Avsjriji, Nemčiji in Franciji 1.432 milijonov stotov (lansko leto 1.446) sladkorja. Zaloge so z naš ar le le v omenjenih treh deželah dne 1. marca :t. 1. 3.043 (dne 1. januarja 3.053) milijonov meterskih stotov. Začetkom meseca februarja t. 1. je bilo v zalogi 3.34 (dne 1. januarja 3.33) milijonov meterskih stofpv.
V pomorsko akademijo v Reki bo sprejatih-pri-četkom prihodnjega šolskega lata (dne 16. septemb.) kakih 65 gojencev in sicer 30 popolnoma api vsajj polovico prostih mest. Natančne]|ša, pojasnila se dobe pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Slika iz šolstva na Hrvaškem. Kiajkor poročajo hrvaški listi, je imenovala hrvaška vi jada te dni dva nemška učitelja za Slavonijo, ker baje hrvaških učiteljev primanjkuje. Med Slovenci je več učiteljskih moči brez kruha, ki bi; morda šle tja doli. Več bi do segli, kakor pa trdi Nemci. — V kratkem odpre hr valška vlada 30 novih mažarskih ljudskih šol, kakor da bi že teh zavodov na Hrvaškem ne bilo zadosti! Poleg tega dobe Mažari tudi dve novi gimnaziji, eno v Zagrebu, drugo v Osjeku. Baje hrvaška vlada še niti noče vedeti Statistike mažarskih šol v hrvaški kraljevini. Uradni izkaz jih objavlja le '72, v resnici pa je do sedaj 91 mažarskih Šol.
Goriške volitve. Goriški list piše: Na 'kulturni podlagi so se našli Nemci in Lahi pri zadnjih volitvah v Gorici, tako pripoveduje nek dopis iz Gorice v graški „Tagespost.“ Ta kulturna podlaga mora biti pa zelo mla,da„ ker ni še dolgo od tega, kar so poročali ravno nemški listi o barbarskem postopanju laških dijakov in o tozadevnih „kulturnih“ pretepih na univerzah. Kako so pokali pred nekaj leti revolverji na univerzi v Inomostu, o tem seveda „kulturna“ zgodovina molči; kako stoko jo tirolski Italijani proti nemškemu Schulvereinu, to tudi ne spada v („kulturno“ zgodovino, kajkor to piše ta najnovej[Ša koalicija. Radovedni smo, kako dolgo bode trajala ta („jkuljur-na“ zveza in koliko mandatov odstopijo Lahi za bodoče volitve v deželni zbor Nemcem v mestni skupini. Kdor reče a, mora reči tudi b.
Nove pisemske marke na Ogrskem. Oigrsko trgovinsko ministrstvo je sklenilo izdati nove pisemske marke, ki bodo narejene po vzorcu bosalnskih, tako da bode na vsaki marki sličica kake lepe ogrske pokrajine.
v	•
MarihorRÌrp novica.
Poučni tečaj. Na naši vinarski šoli se vrši od 4. do 6. maja poučni tečaj o zelen jamstvu, od 4. rdo 9, maja pa o pridelovanju krme.
Velika slavnost v proslavo SOOletnice ustoličenja zadnjega korotanskega vojvoda, ki jo prirede vsa mariborska na,rodna društva podi pokroviteljstvom Zgodovinskega društva na belo nedeljo, dne 19. aprila popoldan v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, bo obsegala sledeči spored:	1. B. Smetana:
Overtura iz opere „.Poljub“; 2. J. Leban: „(Molitev“, moški->zbor; 3. N. Parma: Intermezzo iz opere („{Ksenija“; 4. Slavnostni govor, govori gospod dr. Anton Medved; 5. Moskovski: Serenada; 6. B. Smetana: „Sanjalka“ iz opere „Poljub“; 7. A. Aškerc: „Knez Volkun“, zgodovinska slika ustoličenja v dveh dejanjih s petjem in plesom, s spremljevanjem godbe pod osebnim vodstvom skladatelja gospoda dr. A. Schvaba: 8. V. Parma: „Ninkaj“, valček (med odmorom 1. in 2. dejanja „Kneza Volkuna“; 9. Ivan pl. Ziajc: „Večer na Savi“; 10. Josip Jurčič: „Tugomer“,, peto dejanje; 11, Ivan pl. Zajc: Duet in zadnji sklep iz opere „Nikola Subic Zrinjski“ ;	12. Živa slika s
spremljevanjem godbe. Godbo izvaja mariborsko Glasbeno društvo. Vstopnina: foteljski sedeži 3 K, sedeži 1.—4. vrste 2.50 K, 5.i—8. vrste 2 K, 9.—11, vrste
1.50 K, stojišča 1 K, dijaške in vojaške vstopnice 60 vin, na galeriji: sedeži 1 K, stojišča 40 vin. Abone-ment na sedeže je neveljaven ter se abonentom sedeži hranijo samo do zaključka predprodaje* Predprodaja, vstopnic pri trgovcu gospodu Vilku Weixl, Glavni trg 22. Začetek točno ob pol 4, udi popoldan. Konec ob 6, uri.	>
Maribor. Javno ljudsko predavanje o 5001etnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod se je vršilo včeraj, v'četrtek, dne 16, aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega Doma. Priredilo ga je „Zgodovinsko društvo“, predaval pa je g. profesor Pirc. To predavanje je bilo nekak uvod in priprava na veliko slavnost 10, t. m. Mariborski in okoliški Slovenci! Pridite v velikem številu poslušat zgodovino svojega naroda, Kdor ne pozna zgodovine' svojega naroda, njemu je tuja narodna zavest. Narod, ki ne pozna sebe, narod, ki ne proučuje svoje minolosti in ne čisla svoje lastne zgodovine, njemu je sojeno, da premine. Slovenci, spoznavajmo sebe, proučujmo osobito svojo mi-mlnulost, učimo se iz nje in svetlejša bo naša bodočnost !
Nesreča s pištolo. Na, velikonočni četrtek zvečer je v Hugo Wolf ulici 42 221etna Ana Bolet’iišar, soproga trgovskega pomočnika, ,še po kuhinji snažila,,, v kateri se je igral 141etni Lušitzky z njenim 2-letnim otrokom. Kar zapazi LuSitzky v kotu prislonjeno puško in jo vzame v roko, kar pa 'gospa Boldi-šar ni opazila. Naenkrat poči strel, zadene Boldišar v hrbet ter jo hudo rani. OnesveŠčena se je zgrudila na tla in obležala, dokler niso sosedje, ki sp slišali strel, prihiteli na pomoč. Poklicali so rešilni voz. ki je BoldLšar odpeljal v bolnišnico, K sreči je bila puška nabasana le s tičjimi krogljicami; radi legajo gospa bojda že izven smrtne nevarnosti.
Žrtev pomanjkljive razsvetljave. Na velikonoč zvečer se je pripeljal na svojem avtomobilu mehanik in posestnik Janez Spružina iz Ptuja po Tržaški cesti v Maribor. Na križišču železniškega tira in državne ceste v magdalenskem predmestju je pa trčil na železniško ograjo, ki je bila zaprta, toda nič razsvetljena., s tako silo, 'da jo 'je razbil, a samega sebe pa prav močno poškodoval. Železniška uprava, nar pravi red!
Maribor. V ponedeljek, dne 20. aprila, ima pri Gambrinu ob 8.. uri zvečer „Svobodna šola“ predavanje. Govori neki Nikola pl. Nikolits o „inkviziciji nekdaj .n sedaj“. Za Ursinom in Heldiweniam bo tedaj ta Nikolič navduševal verske mlacneže za gonjo zoper pozitivno religijo.
Maribor. Skupina J. S. Z. za LeiterSperg-Krčevino (o-kolica Maribor) priredi v nedeljo, dne 26. aprila, ob ‘/29. uri dop. v gostilni Cobi (prej Jerič) na lajteršperški cesti občni zbor. — Agitirajte za obilno udeležbo!
DpH«v ppuj-.c
Denar davkoplačevalcev izmetavajo. Naši modri mestni očanci so dovoliö iz občinske blagajne tudi letos nemškemu bojnemu društvu Siidmarki prispevek 100 K. Mnogo naših mestnih ulic je tako zanemarjenih, da se Bogu smili. Za snaženje in pometanje ulic ni denarja, sneg prepuščajo navadno ljubemu solncu in le redko kedaj zaide v kako stransko ulico kak mestni pometač ! Denar izmetava-ti za bojne namene, ulice pa puščati v nemar, ali ni to vzorno mestno gospodarstvo ?
Narodna zavednost — ki e si? Pred dnevi sem hodil po raznih celjskih ulicah ter opazoval življenje in vrvenje po mestu. Kmetje iz bližnje in daljne okolice so večinoma zahajali v slovenske trgovine. Toda osupnilo me je, ko opazim, kako je neka gospa iz takozvanih narodno-naprednih krogov smuknVla v znano nemškutarsko trgovino, ko se je poprej še na vse strani skrbno ozrla, češ, da. bi jo nihče ne opazil. Radoveden, ali bo dotična gospa govorila v trgovini v slovenščini, sem se nekaj Časa pomudil pred dotično trgovino. Ko se je dotična gospa preskrbela že : z vsem potrebnim;, izročila nakupljeno blago svoji služkinji in zapuščala trgovino, je iz mnogih grl trgovskih uslužbencev zadonelo : „Kis di Hand, • gnädige Frau ! “ Ali se na ta način podpirajo 'slovenski obrtniki in trgovci? Narodna zajvednost, kje si?
Okrajnega zdravnika dr. Keppa, ki je bolan, nadomestuje dr, Ludovik Hariing, naflneščen do sedaj v Konjicah.
Celje. Izobraževalno društvo priredi gledališko predstavo „Visoko“ v dvorani hotela „pri belem1 volu“ v nedeljo, dne 26. a-prila, ob treh popoldne, ne pa dne 19. aprila, kakor je bilo zadnjič naznanjeno.
F u	" p
Slovensko gledališče. Za nedeljo, dne 26. aprila t. L, se pripravlja krasna zgodoviinska predstava „Za pravdo in srce“, tragedija) v petih dejanjih, spi-sajl Anton Medved. Ker bo ta predstava ena najlepših prireditev, ka,r se jih je letos uprizorilo na našem odru, pričakujemo mnogobrojne udeležbe. Začetek točno ob pol 8, uri zvečer.
Diligi KiVji
Studenci pri Mariboru. Petletna hčerka krojaškega mojstra Alojzija Kekec je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo; spravili so jo v mariborsko bolnišnico.
Smolnik. Na velikonočni pondeljek popoldne sta se v krčmi gospoda Ferdinanda Ozvalda v Smolniku zaradi že dal,,e časa obstoječega sovraštva sprla žagarja Jožef Matavšek in Anton Fric. Po noči domov grede je pričakal Anton Fric Matavšeka ter ga z nožem napadel. Prizadjal mu je več ran na glavi, vsled katerih se je moral Matavšek podati v mariborsko bolnišnico.
Partinje. Umrl je nagloma na veliko soboto na poti v cerkev viničar Anton Šumandl v Partinju. Zlomil si je bil pred nedavnim časom par reber; jin najbrže je bil to vzrok njegove nagle smrti. Pokojni je bil naš dober somišljenik. Bodi. mu zemljica lahka.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Velečastiti gospod Jan. Kunce, župnik pri Sv. Juniju ob Ščavnici, je nevarno zbolel. Priporoča se velečastitim sobrajtom v. memento !
Sv. Jurij v Slov. gor. (Nameravan zločin hudobnega sina.) Sin Dominika Košerja, veleposestnika v Spodnjem Gasteraju, ravno istega imena, sedaj aktivni vojak, je prišel na pogrebi svojega očeta;, ki je b J pokopan dne 31.. sušca. Zapušča ženo, sina in , tri hčere.. Ta hudobni sin je hotel na cvetno nedeljo s strihninom zastrupiti vse svoje domače. Natrosil ga je namreč v kosilo, hi je bilo namenjeno zat 9 ljudi;. Toda k sreči je eden izmed domačih zapazil, da nekaj v jed trosi, in ker jim je omenjeni že na različne načine stregel po življenju, so iz previdnosti dali to jed najprej psom. In glej ! Dva psa), ki sta jedla to kosilo, sta takoj poginila. Domači so naznanili vso zadevo orožništvu pri Sv. Lenartu, ki! je brezsrčnega hudobneža še tisti dan spravilo pod ključ.
Račje. Jožef Salamon, 131etni šolarček, je sukal in vrtel neko pištolo tako neprevidno, da se mu .[0 sprožila. Strel ga je zadel v sprednje stegno. Težko ranjenega dečka šo prepeljali takoj vi mariborsko bolnišnico.
Slivnica. V slivniški fari še imajo nekateri tamošnji fantje staro in prepovedano navado, da iz cerkve grede med dekleta s pištolami streljajo. Tudi letos je na velikonočno nedeljo neki fant med dekleta streljal. Nesreča j,e pa nanesla, da) je pri tem zadel v hrbet 161etno viničarsko hčer Antonijo Pek iz Ra-dizela ter jo hudo ranil. Deklico so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico. Afcoravno je velikonočno streljanje od vseh oblasti strogo prepovedano, se še najdejo nestrpneži, ki jim je postava postranska stvar.
St. Lovrenc na Dravskjem polju. Velikonočni pondeljek je imela naša posojilnica, kakor tudi naša strojna, zadruga svoj občni zbor. Iz poročil načelstva smo posneli velik napredek obeh zadrug. Posebno je veselo za našo župnijo, da je varčevanje pri nas že tako razširjeno in se toliko ljudi poslužuje naše domače posojilnice, da pride povprečno na vsako osebo, ki prebiva v naši župniji, bodisi moškega ali ženskega spola, odrajščen ali otrok, 71 K hranilnih vlog. In če pomislimo, da. imajo nekateri župljani še tudi drugod naložen denar, lahko rečemo, da pride na vsako osebo v naši župniji gotovo na,d 100 K hran. vlog. Posojilnica kot starejša zadruga podpira zlasti strojno zadrugo s tem, da ji bo omogočila stavbo lastne ute, podpira pa tudi vse druge gospodarske naprave in je prispevala lep znesek za mostno tehtnico ter za načrte glede razširjenja našega; kolodvora v Sternta-}u- Strojna zadruga se od leta do leta lepše razvija in si Jjode sedaj, ko se ji je posrečilo dobiti državno in deželno podporo, nabavila tudi mlin, v katerem si bodo lahko člani zmleli svoje žito. Po običajnem vs-poredu je predaval gospod nadrevitzor Vladimir Pušenjak o zgodovini in razvoju obrestne mere ter podal štiri pravila, po katerih se naj ravnajo kmečke posojilnice glede obrestne mere, če žele koristiti našemu kmečkemu ljudstvu. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan in priča lep obisk, da je zanimanje za kmečke zadruge v župniji veliko.
Konjice. V soboto, dne 11. t m. je došell tukaj sem novoimenovani tajni svetnik knez Hugon Win-discligrätz s soprogo in s svojim' spremstvom.
Oplotnica. Pred nekaterimi dnevi je delal na rezalnem stroju dninar Martin Tomšič. Zraven njega je pa stal njegov triletni sinček Franc. V neopa-zovanem trenutku je vtaknil sinček roko v rezalni stroj. Stroj mu je roko popolnoma zmečkal. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
koprivnica. V častnem številu so se zbraji vo-lilci S. K. Z. okoli svojega poslanca dr. Jankoviča na Velikem kamnu. Zborovanje se je vršilo dne 13. t.
m.	v hiši obče čislanega župana gospoda Serbeca. V poldrugo uro trajajočem govoru je poročal gospod poslanec o delovanju v deželnem in državnem zboru. V svojem krasno zasnovanem govoru je neovrgljivo dokazal, ka|ko sijajno se je izkazala obstrukcija naših poslancev, ki so priborili s svojo dobro zasnovano taktiko lepe pridobitve za slovenski Sp. Stajer.
Dokazi za to so nam kmetijska in gospodinjska šola v .St. Juriju ob juž. žel., meščanska šola v, Žaiicu, brezobrestna posojila, železniško vprašanje, cestni zakon, prispevki za okrajne ceste, mirovna sodišča pri naših občinah, obrtne olajšave, itd). ITjo dejstvo pa nam jamči, da je usoda slovenskega spodnještajerskega katoliškega ljudstva v dobrih in spretnih rokah. Zato se je vsem poslancem najš-e ,S. K. Z. spfbh in g. dr. Jankoviču še posebej izreklo popolno, neomejeno in neomajno zaupanje. — Domači župnik gospod Prešern je povdarjal in priporočal v)sem navzočim razšjrjainje in čitanje krščanskega časopisja. Ko je Še g. župnik iz Podsrede Krohne govoril o organizaciji slovenske mladine in o izobraževalnih društvih, se je krasno uspelo zborovanje zaključilo. V prostih razgovorih so se razmotrivala še marsikatera vprar Sanja, ki so ob sklepu žele občo zadovoljnost. Liberalci so nameravali pri shodu nekoliko porazgrajati, a so se v zadnjem trenutku spametovali in lepo poboljšali, kar moramo zadovoljno bilježiti in jim izreči tozadevno priznanje.
Zavrče. V gozdu grajlščaka Makjsia Ulma v Zavrču, takozvana Gora, je izbruhnil požar, ki je kar v kratkem času uničil tri četrtine gozda* Vzrok požara je neznan. Govori se, da je zlobna roka zanetila požar .i
Sv. Jurij ob juž. žel. {Smrtna kosa.) Dne 15. aprila t. ■ 1. je umrl tukajšnji trgov|ec in posestnik g. Matija Kavčič v visoki starosti 81 let. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 15. t. m. je požar vpepeljil gospodarsko poslopje Janeza Pečarja, kmeta v Bezovji. Zažgal je štirileten otrok. —
Spodnja Hudinja pri Celju. Veleindustrijec in lastnik parnega mlina. g. Peter ’Majdič iz Spod. Hudinje pri Celju je prejel v velikem; tednu poštno nakaznico, glasečo se na 10Ó K, katero je odposlal neki Sit. Jože! v Celju. Ker zalaga Majdič.tudi zavod Sv. Jožefa nad Celjem z moko, je bil mnenja, da je omenjeni zavod tudi tokrat naročil pri njemu in mu je moko tudi - odposlal. Kako se je pa Majdič začudili, ko je zvedel, da omenjeni denar ni namenjen kot naročilo za moko, marveč da mu ga je poslal neki — zgrevani tat, ki je Majdiča okradel, ki ■ se pa na nakaznici ni hotel podpisati s polnim imenom.
Sv. Miklavž nad Laškim. Letos pri nas ljudje zrno bolehajo. V naši župniji smo imeli lansko lieto le 13 mrličev, a letos pa že do 19. marca 9. Posebno neizprosna morilka mladine, jetika, zahteva letos pogosto svoje žrtve. Umrli sta tudi 2 pridni mladenki v nanepši starosti 20 let, .namreč Marija Deželak in F, Ulaga — Dne 21. marca, prvi spomladanski dan, pa suo položili k večnemu počitku vrlega, še-le 27 let sterèga mladeniča Jožefa Dvoršak iz Vodiškega, Rajni je bolehal skoro 2 leti in bil Škrat previden s sv. zakramenti. Kako priljubljen je bil rajni, je pokazal njego\ pogreb, katerega se je vkljub slabemu vremenu,’udeležilo veliko ljudstva. Na pokopališču se.je č. g. župnik Ivan Zakošek v jedernatih besedah poslovil od rajnega, za katerim ne žalujejo samo sorodniki in znanci, ampak tudi župnijska cerkev. Rajni je namreč ob vsakem popravilu župnišča m cerkve, da-s ravno že bolan, pridno vozil skupaj materijal ter še na smrtni postelji izrazil željo, kako bi Še rad pomagal, če b’ ozdravel. A Bog je sklenil drugače. Umrl je na dan sv, Jožefa, to je na dan svojega godu. N. v m. p. !
Velika Pirešica. Triletna deklica Matilda Ko-vajč' iz Ramš še je dne 9, t. m. brez nadzorstva- sama igrala na dvorišču. Pri tem je pa padla tako nesrečno na neke gnojne vile, da so ji predrle sence in ranile možgani. Deklica je izdajhnila v groznih mukah.
Janževi vrh pri Sevnici. Pretečeno nedeljo je šla 541etna Julijana Sernec, «nspodinja pri čevljarju Juriju Ančerju V Janževem vrhu pri Sevnici, po poti domov. Radi potrebe je krenil!^ žena s pota v stran. To je zagledalo več otrok in 141etna Frančiška Ru-šek ie pograbila kamen in ga pognala proti, stari ženi, ki jo je ravno nadesno oko zadel in močno poškodoval. Radi lečenja rane se je podefa Sernec v Bolnišnica.
Dobrna. Dne 7. aprila smo sklenili šolarsko kuhinjo. Dva učenca sta se v imenu vseh zahvalila navzočemu vlč. g. župniku, kaplanu, g. načelniku kraj. šolskega sveta, g. županu, kuharici Nežki in vjsem drugim dobrotnikom za topla kosilca, kjatera so dobivali skoro skozi cele tri mesece. Otvorila se je dolarska kuhinja dne 15. prosinca in dne.7. aprila je bila zatvorjena. Kakor smo izvedeli, so drugod že davno nehati kuhati, le naša skrbna Nežka je vlekla vkljub mnogim zaprekam in ogromnemu delu s kuhanjem do dne 7. aprila. Kdo hi si upal trditi, da je to le malo dela, če se kuha, za več kot 100, povprečno 11Ö otrok na dan. Kako jim je šlo kosilce v. slast, kaže to, da so biti kljub nenavadno velikih porcij vedno še „lačni.“ Da se je kuhalo za toliko učencev tolika Caia, k temu so pač največ pripomogle letošnje precejšnje podpore. Zlasti v živilih so kmetje darovali toliko, da bi se bilo lahko samo s tem, brez denarja, kuhalo cel-poldrugi mesec. Kot posebno izdatno oporo dolarske kuhinje moramo zopet posebej omenjati vlč. g. župnika, g. kaplana in kmeta Rožnik Jevžeka. In sploh so pokazali naši kmetje letos posebno navdušenje za šolarsko kuhinjo, tudi takšni, katerih otroci ne dobivajo kosila. Posebej Še moramo omenjati tudi to, da se je na gostiji g. učitelja Zagažena nabralo za šolarsko kuhinjo 89.16 K, tukajšnja slovenska po-
sojilnica ,pa je darovala masti v vrednosti nad 100 K. Vseh dobrotnijkov nam pa sploh našite ti ni mogoče! Preveč jih je! Prosimo vas le, ostanifte prijatelji šolske mladine tudi še v prihodnje! Ne veste, kako težko so se poslavljali otroci od svpjie kuharice in zgoraj omenjenih navzočih ter prosili, da se jih spomnite tudi prihodnjo zimo. Kaj ne, da bodete radi uslišali prošnjo naših lačnih malčkov, in skrbeli za to, da bode šolarska, kuhinja na Dobrni prospevalaj kot sedaj, tudi še v prihodnje. Drugim kradem pa, kjer še otroci nimajo svoje šolarske kuhinje, priporočamo požrtvovalnost naše kuharice in dobrosrčnost naših o-menjenih in neomenjenih dobrotnikov in kknetov — v vzgled!
Mozirje. Psioa tukajšnjega znanega župana g. dr. Geiičarja je na cesti napadla več ljudi, enega fanta tako, ua mu je raztrgala hlače. Slučaji so se jar vili tukajšnji e, kr, žandarmeriji, a do danes se še ni opažala preiskava. Na ta slučaj opozarjamo vodjo c. kr politične ekspoziture, g. dr, Dolila, in zahtevamo z ozirom na javni promet in varnost, preiskavo, ker postava je za vse enaka.
Novaštifta pri Gornjemgradu. Dne 6. t. m. sta pasla brateča Rafael in Franc Rože 400 korakov od domače hiše v Tiroseku oddaljena, ovce. Tiudi mala sestrica Apolonija je zapustila hišo in šla na trato k svojima bratoma in se vsejdla poleg ognja, k& sta ga napravila brata, da bi se grela. Med tem, ko je starejši Franc tekel domov po kruh, se je nenadoma v-ne]*a obleka male deklice in na njenem telesu popolnoma zgorela. Ko so pritekli sosedje, je bila deklica že v nezavesti. Rane so bile tako težke, da je že i-stega dne izdihnila svojo dujšico. Stariši, varujte si svoje otroke!
Šoštanj. Na belo nedelja, dne 19. t. m., ob 3. uri popoldne, ponovimo v gledališki dvorani pri Raj-šterju ^Rokovnjače,“ Dragi prijatelji, skrbite s pridno agitacijo za to, da bo obisk predstave tudi tokrat časten in da izzveni tako naša proslava Jurčičevega jubileja v močnih akordih!
Slovenjgrad.ee. llletni sin posestnika Urha je našel dne 6. t. m. v škrinji svojega očeita đinamitno patrono, vzel seboj in se padal s svojim šestletnim bratcem na prosto, da bi se z njo igrala. Ko se je pa starejši brat približal patroni z nekjo razžarjeno žico, je takoj eksplodirala in mu s tako silo odtrgala levo roko, da so se pokazale kositi, Krvavi telesni deli so ležali na tleh in nesrečni deček zraven njih v nezavesti. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico, Stariši, pazite bolje na strelivo !
Slovenjgradee. Dne 6. t. m. je tukaj pogorela čisto na samem stoječa in prazna koča posestnika J. Aberšek. Skoda znaša približno 600 K; zavarovana pa je bila, za 1200 K. Takoj se je zbudil sum, da je Aberšek kočo sam zažgal, aji pa to Komu naročil z namenom, da bi se polastil, zavarovalnine. To potrjuje posebno dejistvo, ker je bil mož silno zadolžen ir» v zadnjem času vedno od upnikov nadlegovan. Ovadili so ga sodišču.
St. Ilj pod Turjakom, V sredo, dne 15. aprila, so se vršile pri nas občinske volitve. Naši pristali so lepo v miru prihajali ter si izvolili v odbor može, o katerih upajo, da je odbor v pravih rokah. Prišlo je za III. razred 34 volileev in so si izvoliti naslednje odbornike: Franc Tbvšak, Maks Jelenko, Franc Pušnik, Franc Rozman. V II. razredu se je udeležilo 12 volileev ter so si izvolili naslednje odbornikle: Ivan Hribernik, Franc Potočnik, Andrej Koren, AL Kren-kar. V I. razredu se je udeležilo 8 volileev ter so izvoljeni naslednji odborniki: Anton Splihal, J. Tjert-jak, Anton Najgljč, Blaž Tbvšak, Namestniki: Majrt. Cas, Miha Pridgar, Jožef Jeseničnik, Franc UrŠej, Karl Gašper, Simon Sirnik. Liberalci se niso razen enega udeležili volitve, ; ker so pač videli, da je vsaka stopinja zastonj. Ž njimi smo obračunali ter jim misli na županski stolec popolnoma iz glave spravili.
Rožni vrh pri St. liju. Na veliko soboto zvei-čer je v Rožnem vrhu blizu St. lija v Slov. goricah z možnarjem streljal viničarski sin Franc Rode. Pri nabasanju možnarjia se je smodnik pred časom vnel in celi strel je zadel Rodeta v levo roko ter mu jo hudo razmesaril. Ponesrečenca so še isti večer prepeljali v bolnišnico.
V otroku j« b dt c ost sveta
je »tedaj velevažno, da se ohrani zdravega. Toda ni le treba samo telesnih vaj, in pa vzgoje, ampak še mnogo bolj, da se izogne njegov organizem raznim nevarnostim, ki mu pretijo. Vsakdo ve za nevarnosti, ki mu prjetijo, dokler obiskuje šolo. Skrbna mati da otrokom redno nekaj pristnih Faysovib mineralnih pastilj, osobito v slabem vremenu. Skatljica stane le 1.25 K in se dobi že povsod. Pri nakupu pazi na ime Fay in odklanjaj vse ponaredbe. = == = = = = =
Društvena naznanila.
Sv, Magdalena, v Mariboru. V nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večernicah, ima Slovenska Straža mesečno zborovanje. Nato pa gremo skupno k veliki slovesnosti v Narodni dom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv, Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 19. aprila, bo ob 3. uri popoldne važen gospodarski sestanek, združen z občn. zborom hranilnice in posojilnice v samostanski šoli. Govori gosp. Vladimir Pušenjak. Vstop je vsakem prost. Domačini, udeležite se v obilnem številu!
Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, dne 26, aprila, priredi štajersko okrožje J. S. Z. shod v gostilni g. Podgoršeka, takoj po. večernicah. Delavci, rokodelci, posli in drugi, pridite vsi na shod! Govorit pride okrožni delavski tajnik gospod V. Zajc iz Maribora.	;	i
Sv. Lenart v Slov. gor. Na belo nedeljo, to je dne 19.. aprila t. L, ob 8. uri zjutraj, ima Katoliško politično društvo v prostorih Arnuševe gostilne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj, občni zbor. Po občnem zboru je političen shod, ua katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar. Možje in mladeniči, pridite v prav obilnem številu.
m Poljčane. Prihodnjo nedeljo, dne 19. aprila, dopoldne po rani maši, priredi S. K. Z. političen shod. Poroča poslanec Pi-šek in drugi. Možje in mladeniči, pridite!
Fram. Izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo lepo igro „Sanje.“ Društvo in igralci prijazno vabijo k prav obilni udeležbi !
Cirkovce. Bralno društvo priredi na belo nedeljo veselico z zanimivim sporedom. Predstavljala se bo med drugim tudi veseloigra „Crevljar.“ Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Sv. Trojica v Halozab. Mladeniška in Dekliška Zveza priredita skupni podučni shod na belo nedeljo, dne 19. aprila t. 1., popoldne po večernicah, v društvenih prostorih. Na sporedu je mnogo zanimivega: predavanja, deklamacije, dvogovor in šaljivi prizor „Geta prvič v Ptuju.“
Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Središču priredi s sodelovanjem Orlov in Dekliške Zveze na belo nedeljo, to je dne 19. aprila, popoldne po večernicah, na vrtu gospoda Lončariča dve gledališki predstavi in sicer: „Prepirljiva soseda“ in „Cvetina Borograjska.“ Med odmori igra Mat. Kocjanova godba.
Ormož. Občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva za Ormož in okolico se vrši v nedeljo, dne 26. malega travna 1914, popoldne po večernicah, v prostorih kletarske gostilne v Ormožu. Udje in prijatelji društva, vabljeni!
Sv. Miklavž pri Ormoža. Poslanci Ozmec, Meško in M-Brenčič priredijo na belo nedeljo, dne 19. aprila, popoldne po večernicah, politični shod. Prva dva poslanca poročata o delovanju v deželnem, slednji o delovanju v državnem zboru.
Sv. Bolfenk na Kogu. Na belo nedeljo, dne 19. aprila, priredi Slovenska Kmečka Zveza političen shod zjutraj po rani službi božji pred hišo gospoda učitelja Košarja; pri slabem vremenu pa v gostilni gospoda Matija Goričana na Kogu. Govori poslanec Brenčič o delovanju v državnem zboru. Agitirajte za veliko udeležbo!
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 26. aprila, po rani sv. maši, v šoli zborovanje, na katerem govori g. ravn. Belle o važnih kmetijskih vprašanjih.
Ivanjei. Na belo nedeljo po večernicah se vrši pri gosp. Terstenjaku političen shod, na katerem poročata poslanca dr. Korošec in Roškar.
Šmartno pri Velenju. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo, dne 19. aprila, dve gledališki predstavi v Društvenem domu: „Trije tički“ in „Ob ta Polona in sicer ob tretji uri popoldne. Vabi se k prav obilni u-deležbi !
Velenje. V nedeljo, dne 19. aprila, priredi štajersko o-krožje J. S. Z. shod za železničarje pri g. Skaza v) Velenju ob 3. uri popoldne. Shod je velike važnosti za vse slovenske železničarje, ki delajo na progi od Sp. Dravograda do Celja. Pridite vsi na shod! Govornik pride iz Maribora.
Vitanje. V nedeljo, dne 26. aprila, po rani maši, priredi. S. K. Z. političen shod. Govorita poslanec Pišek in posestnik g. Potnik. Agitirajte za obilno udeležbo!
Griže pri Celju. V nedeljo, dne 19. aprila, priredi J. S. Z. shod takoj po prvem sv. opravilu pri g, Stefanu Piki. Rudarji in drugi delavci ter delavke, vsi na shod! Govori V. Zajc iz Maribora.
Mozirje. Izobraževalno društvo Mozirje ponovi na belo nedeljo narodno igro „Domen.“ Za mnogoštevilni obisk se priporoča.
Mozirje. Vabimo na redni občni zbor Kmečke hranilnice’ in posojilnice v Mozirju, ki se vrši v nedeljo, dne 26. aprila, ob 3. uri popoldne, v zadružnih prostorih. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1913. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. S. Slučajnosti.
Ponikva. Hranilnica in posojilnica na Ponikvi ima v nedeljo, dne 26. aprila, popoldne po večernicah, v stari šoli svoj redni občni zbor. Predava g. nadrevizor VI. Pušenjak. Vabljeni so vsi brez razlike. Pridite v obilnem številu. Če bo udeležba povoljna, priredili bomo več dragih predavanj.
Videm. Naši fantje se vrlo gibljejo, posebno še na odru gledališkega odseka. To bodo pokazali v nedeljo, dne 26. aprila. Priredili bodo namreč petdejansko igro „Repoštev, ali: Duh v krkonoških gorah.“ Začetek ob /44. uri popoldne v društveni dvorani. Povabljeni so stari in mladi.
Buče. Shod Slovenske Kmečke Zveze se bo vršil v ne-nedeljo, dne 19. aprila na Bučah ob 3. uri popoldne v prostorih g. poštarja Baha. Govori dr. Jankovič.
Razgled po svetu.
Konec slave Napoleonove'. Dne 11. t. m. je minilo ravno 100 let, kar je slavni Napoleon moral odložiti francosko in italijansko krono in iti v prognan-stvo na. samoten otok Elbo. 18 let poprej, ‘dne 11. ar prila 1796, je pa ves v ognju začel po slajv.no pridobljeni zmagi pri Montebello svoje delo.
A vlat iška nesreča. Dne 10. t. m. je zrakoplov „Citta, di Milano“ Cantuzu v provinciji Como nenadoma eksplodiral. Bil je last milanskega inženirja For-lariinija. Listi pravijo, da je bilo pri tej kata,stfrofi ranjenih 63 civilistov in 21 vojakov, večinoma pa na glavi in po vratu, in zmed teh nekaj naravnost — smrtno nevarno.
Svak francoskega finančnega ministra aretiran. Finančnika Rousseaua, poslovodjo neke bajične firrnp, so aretirali. V. poslovodstvu firme so namreč zasledili več nevednosti, Rousseaujeva žena je svakinja finančnega ministra Renaulta.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu oi» Labi
je in ostane neprekosjivo v nčinkn zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože re more pogrešat». To nepobitno doka?,ujejo vi-ak dan došla pnznalna pisma Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerjah in parfumerijah td Da si (hranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala B rgmannova lilijda krema rManera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.
e
Če gospodinja ne ve, • katero primes nal vzame k zrnati kavi, nai poskusi Kathreinerievo Kneippovosladnokavo.
Popolnoma bo zadovoljna.
Pri poskusu Ju paziti, prosim, na predpis za kuhanju. Dobi se povsod. Kdor hote kaj natančnejšega čitati o tej kavini pijači, naj piše Kathrei-nerjevim tvornica m za sladno kavo d. dr., Dunaj I., Annasasse it. 8.
Katoliško tiskovno društvo v Mariboru
naznanja prežalostno vest, da je prečastiti gospod
dr. Ivan ÜBlakar
infulirani stolni dekan, knezoškofijski konzistorialni svetnik, prodirektor škofijskega bogoslovnega učilišča itd. itd.
dne 16. aprila 1914 ob pol 5. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Blagi ranjki je bil 33 let odbornik Katoliškega tiskovnega društva medtem tudi društveni blagajnik, dolgo let upravnik in. urednik društvenih listov. Društvo ga ohrani v trajnem, blagem spominu !
Maribor, dne 16 aprila 1914. ,
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
pegistpovana zadpuga z omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po
501 Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in /0 iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije ' po najkulantnejših pogojih.
Sirolin "Roche
mm
iWiWWI'l't IH HA Ulf, I IM «É
99 olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj, katar, influenca in neduho,
V izvirnih zabojčkih po K 4-— se dobi v vseh lekarnah.
Kn. šk. stolni kapitelj Lavantinski naznani prežalostno vest, da je pre častiti gospod
Janez Mlakar,
doktor bogoslovja, infili, stolni dekan, kn. šk. konzistorialni svetovalec in referent, namestni ravnatelj kn. šk. bogoslovnega učilišča, predsednik podpornega društva duhovnikov Lavantinske škofije itd.
po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 16. aprila t. 1. ob pol 5. uri popoldne v 69. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnika se bo v soboto, dne 18. aprila ob 4. uri popoldne pred hišo žalosti na stolnem trgu št. 18 in v stolni cerkvi slovesno blagoslovilo ter položilo na mestnem pokopališču k slednjemu počitku.
Slovesna sveta maša zalušnica se služi v stolni cerkvi v Mariboru v pon-deljek dne 20. aprila ob 8. uri zjutraj.
V Mariboru, dne 16. aprila 1914.
Naznanilo.
Dovoljujem si javiti, da bom nadalje izvrševal
svojo trgovino z moškim konfekcijskim blagom brez vsake spremembe kakor poprej, zahvaljujoč se najtopleje cenj. odjemalcem za mi doslej izkazano zaupanje. Potrudil se bom i v bodoče z reelno, solidno in hitro postrežbo še pomnožiti to zaupanje.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Macuh
trgovina moškega in konfekcijskega MARIBOR, Stolna ulica 5.
Rodbine Kavčič, Seršen, dr. Schwab, Mihalič in Šulgaj
naznanjajo tužno vest, da je njih ljubljeni in spoštovani soprog, oče, tast in ded, gospod
Matija Kavčič,
trgftvec In posestnik v Št. Jurju ob juž. žel.,
v sredo, 15. aprila 1914 ob 6 uri zvečer, v 81. letu svoje starosti, previden s sv zakramenti, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 17. aprila ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Jurja.
Maše zadušnice se bodo brale soboto dop. v župni cerkvi Sv. Jurja.
Tiskana naznanila se posebej ne razpošljejo.
Trgovina z špecerijskim blagom
Solidna
postrežba.
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Ivan Ravnikar, Celje, Cražka ul. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000	od znane tvrdke Mauthner.	0000
Glavna zaloga	Vedno sveže	Glavna zaloga
vrvarskega blaga	žgana kava.	oljnatih barv
Darujte za Slov. Stražo Z
m m
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registro vana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po
4Vlo
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Dale posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr,
Pozor! URE
repaslrane s pismenim Jamstvom:
Absolutno
zajamčeno
Pristna srebrna ura	K 7'—
Pristna srebr. nra ženskaK7-Pristna srebrna verižieaK 2~—
Pristna srebrna verižica__
damska K 3‘40
Zlata nra
. K 28—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane
Urar, očalar in
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
društvo v Vipavi.
Prva južnoštajerska
zadruga v Celju.
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
zlatar
pranlo Bureš
Tegethofova cesta št. 39
Manjše kmečko posestvo s hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“
Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražo“.
Pohištvo
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo uizkib cenah. Rami posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden naknp.	Slobodno na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno!
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čssto posebno pa še opozarja na Sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte oenikel Prepričajte se g poskušnjoi Obiščite naše kleti 1
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
2 leti stara hiSa
visoko pr.tličje, pol klm od Celja, z lepim vrtom za zelenjavo, popolnoma prosto stoječa ob okrajni cesti Celje —Teharje, tik lepega smrekovega gozda, primerna za kakega penzijonista, se iz proste roke ugodno proda. Tozadevna natančna pojasnila daje Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju.
Na prodaj je lepo posestvo, ležeče v lepi legi, vse v najboljšem stanu. Pri hiši je lep, mlad sadonosnik, hmeljišče z moderno sušilnico. Lastnik poda natančneja pojasnila glede kupne cene in drugih ugodnosti. Več poveta Janez in Marija Lesjak, posestnika v Studencah, Žalec.
JtJCItfCICJtltJtltJf
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Apremljen» k najbolj il mi «troji, » lastnim električnim obratom, naj nave] il mi črkami ln čednimi obrobki, sprejema trsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor« časnike, knjige, broiure, stenske ln druge koledarje.
Za vlč. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske In druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, k take in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole Itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, porodnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
00000
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
Spodnještajersko ljudsko pollinica o Mariboru ;
registro»
U
A

se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: nar*d*ft	*-V**/»» proti trimesečni odpovedi po 4*/*%- Obresti N
pripisujejo h kapitala I. januarja in 1 julija »sao»'.» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, M da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hren. p©»oi. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojiloma sama.
in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5*/c, na vknjižbo sploh po	na vknjižbo io
po &*/«'/• in na osebni kredit po 6°/t- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri
Posolila so dojijo ‘°
drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
u vknjižbo dela posojtlniea brezplačno, stranka plača le koleke.
Pojosoilo 00
IImiIiIR IIRR 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V animus urn nradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in od 2. do 6. are
popoidnn Minica Inn tidl nn razpolago domače hranilne nabiralniki.
Stolna