številka 15 četrtek, 15. aprila 1999 160 tolarjev
Izjemnost, ki je premalo znana
"Samo kakovost je lahko zdržala toliko let, "je na torkovi novinarski konferenci pred sobotno otvoritvijo 31. razstave Likovni svet otrok, ki jo pripravljajo na osnovni šoli Karla Destovni-ka - Kajuha v Šoštanju, dejal Tone Skok, likovni pedagog in eden članov žirije, kije izbirala dela za tokratno razstavo. Ta kakovost pa je zdržala tudi zaradi števil-nih zagnanih Ijudi, ki so z majhnimi sredstvi, pa zato s toliko večjim navdušenjem, iz leta v leto to razstavo organizirali. Pri tem pa morda malo pozabljali, da je škoda, če jo držijo samo zase in za stro-kovno javnost, kijo izjemno ceni, in če je ne "prodajo" navzven, v širši slovenskiprostor in tudi na tuje.
Zato bodo odslej delali več v tej smeri in zato so se povezali tudi s TIC Velenje. Saj si tisti, ki te razstave (na ogled je v šoiskih prostorih vse leto) še nikoli ni videl, niti predstavljati ne
Tako misiim
more, kako bogat je likovni svet otrok in kako odlični so mentorji likovne vzgoje, kijih pri tem usmerjajo.
Letos so kot likovni problem nakazali prostor v likovnem ustvarjanju otrok: risbi, sliki, kipu, prostorskem oblikovanju... Razstava bo zaradi teme, kije bila tudi za pedagoge svojevrsten izziv, nekaj posebnega, drugač-nega. Vabilo v ta prostor, njihov prostor, so otroci poslali Milanu Kučanu, Slavku Gabru, Jožefu Skoljču... Bo kdo od njih prišel?
Bilo bi dobro, ko bi. Če bi videl, bi lahko kje zastavili svojo besedo, ko bi se pogo-varjali o denarju. Brez njega lahko tudi entu-ziazem usahne, v tem primeru pa bi bila to velika škoda. Doslejje uspevalo, ob sponzor-skipodpori številnih, ki razumejo, a tržnogos-podarstvo sega na vsa področja. Žal na nek način kroji tudi otroško ustvarjalnost.
■ Milena Krstič - Planinc
Ob koncu tedna bo nestalno vreme s padavinami in kra-jevnimi piohami.
ISSN 0350-5561
MENJALNICA
Velenje, Tomšičeva 13, tet.: 063/862-522
Menjalnica v Velenju je do nadaljnega zaradi prenove zaprta!
V Gorenju soupravljanje kot dodatna spodbuda
Sodelovanje zaposle-nih pri upravljanju
Predsednik uprave Jože Stanič in predsednik sveta delavcev Peter Kobal sta podpisala akt, ki normativ-no urejuje soupravljanje za-poslenih pri upravljanju podjetja. Po mnenju vodstva in predstavnikov zaposlenih gre za osnovno regulativo, kiji mora slediti vsakodnev-no soodločanje v praksi.
"Soupravljanje nikakor ne sme biti ovira za razvoj Gorenja, ampak dodatna spodbuda, saj moramo vsi zaposleni razmišlja-ti kot lastniki" je ob podpisu poudaril Peter Kobal, Jože Stanič pa je prav tako pozdravil CtpS'tega dogovora, saj so po :govem mnenju, četudi gre za j|6»onfistale kapitalistične odnose, v vsakem sistemu najpomembnejši ljudje.	■ V. Zupanc
Podpisa dogovora o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju Gorenja so se udeležili člani uprave Gorenja, člani sveta delavcev ter predstavniki sindikata SKEI in neodvisnega sindikata

ERICo v novem
Odprodaja bolnisnite?
UUBUANA , TOPOLŠICA -Državni sekretar dr. Janez Zajc (v republiškem mini-strstvu za zdravstvo odgo-vornega za bolnišnično zdravstvo)je v ponedeljko-vem pogovoru o poslova-nju slovenskih bolnišnic v lanskem letu med drugim omenil tudi odprodajo dveh bolnišnic v Sloveniji (Sežane in Topolšice). Njegova izjava je javnost v Šaleški dolini močno pre-senetila.
Dr. Janez Poles, direktor Bolnišnice Topolšica, je v zvezi s tem dejal, da je bil tudi sam presenečen nad izjavo. Pa ne zato, ker ne bi vedel, da se o vzorčnem lastninjenju bolni-šnice pogovarjajo že od Ieta 1992 dalje, "ampak zato, ker je bila izjava takšna, kot da je že
vse dogovorjeno in dorečeno. Mnogokrat smo povprašali, kdaj bo država pripravila vzorčni model in ga predstavi-la organom upravljanja, delavcem bolnišnice ter naši širši skupnosti, pa so nam vedno povedali, da je zadeva preuranjena in da parlament ni sprejel pogojev. Mi smo v skladu z dogovorom, ko je bil minister za zdravstvo še dr. Božidar Voljč, sprejeli izhodiš-ča za vzorčni model, imenovali za to posebno skupino in pri-pravili projekt dopolnilnih de-javnosti, s katerimi že v živo dokazujemo, da je poleg ne-profitne dejavnosti za državno zavarovalnico mogoče izvajati še tržne zdravstvene dejavno-sti. Itodi o vlaganjih v te smo se že pogovarjali z nekaterimi po-slovnimi partnerji, vendar so se stvari ustavile zaradi nedo-
rečene politike vlade. O odpro-daji se nismo nikoli pogovarja-li, ampak o konstruktivnem dialogu v procesu lastninjenja in projektih, ki peljejo v razvoj. Povedano drugače -predstavljali smo si stvari tako, da bo država svojo last-nino ovrednotila kot delniški vložek in postala solastnica novega subjekta."
Na vprašanje, ali je odpro-daja bolnišnice zanjo dobra, je Poles odgovoril:"Odprodaja ne, lastninjenje ja. Dolina ob Toplici je s svojimi naravnimi danostmi, obstoječimi mož-nostmi, sposobnostmi tukajš-njih ustanov, Ijudi ter trendih v svetu, ki nam niso tuji, pre-draga in prevelika, da bi jo ob morebitnih črnih scenarijih država Slovenija zapravila na poceni način."
Utp
Ponekod že raste, ponekod zemljo šele pripravljajo... Delo na vrtu je tudi rekreaci-ja, gibanje na zraku. Če potem še obrodi, pa toliko bolje.
U Foto: vos
ALU-PVC a.in vrata zimskj. , „..vrtovi sencila
§4®'5580 063 4M
VELENJE, 9. aprila - V petek so v Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje dobili nove prostore. Zgradbo, prenova je stala 140 milijonov tolarjev, je obnovil Premogovnik Velenje in jo v najem izročil inštitutu. Več na notranjih straneh. Stran 3	■ mkp
9770350556014
2 W ČAS
DOGODKI
15- aprila 1999
novice
Likovni svet otrok že 31-tič
ŠOŠTANJ, 17. aprila - S svečano proslavo, ki bo v soboto, ob 11.30, v kinodvorani v Topolšici, bodo odprli letošnjo že 31. državno razstavo Likovni svet otrok, ki jo vsa leta vestno in zagnano organizirajo na osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju. Pri tem sodelujejo vrtci in osnovne šole iz vse Slovenije. Letos se je na razpis znova odzvalo izjemno veliko šol in vrtcev, posebna komisija pa je med prispelimi izdelki izbrala 350 tistih, ki bodo na celoletni razstavi krasili prostore te šole in kjer si bo moč izjemno bogato likovno ustvarjalnost otrok tudi ogledati. Najboljše vsako leto tudi nagradijo.
■ mkp
Prvošolčki bodo prvi
NAZARJE - V tem kraju se že veselijo novega šolskega poslopja, ki bo izpolnilo dolgoletno željo staršev, otrok in vseh ostalih krajanov po popolni osnovni šoli. Z naložbo, i je bila vredna 200 milijonov tolarjev, so zgradili poslopje za višje razrede osnovne šole, sedanjo podružnično šolo bodo preuredili za nižjo stopnjo, kaj kmalu pa bodo začeli graditi še telovadnico, ki si jo v Nazarjah in širši okolici želijo vsaj toliko kot popolne osnovne šole.
Tehnični prevzem novega poslopja so opravili 31. marca. Ugotovili so nekaj drobnih pomanjkljivosti in eno večjo, to pa je dovoz do šole in vhoda vanjo. Ze sredi prejšnjega tedna so izvajalci pohiteli z delom in dovoz bo v teh dneh zgrajen. To pomeni, da bodo v začetku tedna v novo šolo in lepi učilnici prvi stopili učenci obeh prvih razredov. Kakor koli že, s to naložbo bo svoje prostore dobila tudi nazarska glasbena šola, osnovna šola pa bo izpolnila tudi pogoje za devetletno šolanje. Z začetkom novega šolske-ga leta letošnjo jesen bodo učilnice nove šole zapolnili učenci višjih razredov, ki sedaj še obiskujejo šoli v Gornjem Gradu in predvsem v Mozirju.
■	JP
Za podjetja in izven
VELENJE - Ansambel Amaterskega gledališča Velenje se bo v teh dneh Ijubiteljem odrske umetnosti predstavil kar trikrat, vsakokrat z zadnjo uspešnico Stric iz Amerike - avtorja Evalda Flisarja.
Drevi (v četrtek) ob 20. uri (in ne ob 19.30, kot je bilo najavljeno) bodo Strica iz Amerike odigrali za delavce podjetij v Šaleški dolini in za izven, dan kasneje (14. apri-la) pa za zaposlenc Gorenja. Na ogled predstave vabijo seveda tudi tiste, ki si je doslej še niso ogledali. V soboto, 17. aprila, pa bodo gostovali še na tradicionalnih Novača-novih dnevih v Trnovljah pri Celju.
■	tp
V številnih krajevnih skupnostih srečanja starejših krajanov
Kam, če potrebujejo pomoč?
VELENJE, 6. aprila - Med najstarejšimi kra-jevnimi skupnostmi v Mestni občini Velenje, je mestna četrt Desni breg. Odbor Rdečega križa je za krajane, starejše od 70 let, pripravil sreča-nje. Prisrčen program so pripravili harmonikar-ji premogovnika in pevke iz Stare vasi ter učenci osnovne šole Miha Pintarja - Tolede.
Na začetku nas je pozdravila predsednica kra-jevnega odbora RK Danica Markus, za tem predsednik sveta mestne četrti Desni breg Srečko Korošec, predsednica Občinskega odbo-ra RK in župan mestne občine Srečko Meh. Ta je poudaril, koliko je naredila za graditev nove-ga Velenja naša generacija in kaj vse je naredila udarniško.
Po končanem programu in pozdravih smo bili lepo postreženi. Razvila se je živahna debata, oglasila se je harmonika, nekaj jih je tudi zaple-salo, drugi so ob zapeli.
V imenu vseh navzočih lepa hvala vsem, ki ste nam pripravili to prijetno srečanje. Želimo si jih še več.
Krajan mestne četrti Desni breg, S.H.
ŠOŠTANJ, 7. aprila - Tudi v krajevni skupno-sti Šoštanj pripravili srečanje starej§jh krajanov. Povabili so tiste, ki so starejši od 70 let, teh pa je v krajevni skupnosti Šoštanj, ki šteje 2639 prebi-valcev ali skoraj 33 odstotkov vseh v občini, 315,
slabih 12 odstotkov.
Srečanje sta jim pripravili krajevni organizaci-ji Rdečega križa, namenjene pa so tako njihove-mu medsebojnemu druženju kot seznanjanju z dogajanji v kraju. V Šoštanju so bile vse niti v rokah dveh še posebej prizadevnih, ki že vrsto let bdita nad njimi: Ivana Medveda in Mare Oš-lovnik. Na srečanje je prišlo 110 oseb, starejših od 70 let. Med drugim so jih seznanili s tem, kakšne možnosti imajo oziroma na koga se lahko obrnejo, če potrebujejo pomoč. V občini Šoštanj je v lanskem letu medicinsko pomoč na domu, ki je organizirana v sklopu Doma za varstvo odraslih Velenje, koristilo 31 občanov. Možna pa je tudi gospodinjska pomoč na domu, ki poteka v okviru Centra za socialno delo. V tem programu dela sedem oseb, pet preko javnih del, dve pa sta zaposleni na centru za določen čas.
Občina Šoštanj 43 svojim občanom, ki bivajo v različnih domovih za starejše (ne samo v Velenju) doplačuje domsko varstvo. V Domu za varstvo odraslih v Velenju pa biva 31 Soštanjča-nov in kot so povedali, ta hip na vstop v dom ne čaka nihče iz te občine. Ocenjujejo, da vključe-vanje starejših v dom za prebivalce Šoštanja ni težaven, razen, če je treba prostor v njem pri-skrbeti čez noč.
■ mkp
BEGUNJE - Privredna banka Zagreb, večinska last-nica Elana, je odobrila sred-njeročni načrt restrukturira-nja družbe, s čimer je ustavi-la vse pogovore z možnimi investitoiji in kupci Elana, torej je njegova prodaja us-tavljena, po načrtu naj bi ohranili vse proizvodne pro-grame, števila zaposlenih pa naj ne bi zmanjševali.
MUTA - Za nakup uspešne železarske družbe Armature Muta se bodo po-tegovali trije ponudniki -Krombach iz Nemčije, Re-sonator ISG z Madžarske in Impakta iz Ljubljane, poseb-na komisija bo ponudbe ocenila v desetih dneh, izbrala dve najboljši in z njimi začela pogajanja za prodajo družbe z 12.500 kvadratnimi metri stavbnih zemljišč.
RADENCI - V Zdraviliš-ču Radenci odlično posluje-jo, saj so v prvih treh mese-cih zabeležili za 37,6 odstot-kov več tujih gostov, z lan-skimi 200.000 nočitvami krepko presegli načrte, ob tem bodo kmalu zgradili nov bazen s termalno vodo v Banovcih in za obnovo Zdraviliškega doma v Radencih namenili 470 mili-jonov tolarjev.
SLOVENJ GRADEC -Ministrstvo za šolstvo je prižgalo zeleno luč za usta-novitev višje šole poslovno -ekonomske usmeritve na Koroškem, v Slovenj Gradcu zagotavljajo, da bodo glede na zanimanje zlahka zapolnili zahtevanih 60 razpisanih mest, 40 od-stotkov programa pa bo moralo potekati v podjetjih.
IZOLA - Od 26 sloven-skih bolnišnic jih je lani že 19 "poslovno leto" končalo z dobičkom, velik problem pa je bolnišnica Izola, kjer so izgubo v primeijavi s prejš-njim letom povečali za 330 odstotkov, v tej bolnišnici je delež brutto plač v skupnih odhodkih 70 odstotkov, v ostalih bolnišnicah pa pov-prečno okrog 40.
Mlečna Celeia se približuje Emoni
Odprli središče za samostojno učenje
VELENJE, 9. aprila - V petek je tudi Velenje, ob osemnajstih podobnih centrih, ki nastajajo v okviru projekta Andragoškega centra Slovenije in finančni podpori Ministrstva za šolstvo in šport, na Ljudski univerzi dobilo središče za samostojno učenje.
Gre za prijetno urejen prostor, opremljen s sodobno učno tehnologijo, z računalniki ter video in avdio opremo, kjer s bodo lahko uporabniki sami brezplačno učili štirih jezikov - an-gleškega, nemškega, francoskega in italijanskega. Center ni ni-kakršen bav-bav, saj vam v njem z vsemi napotki pomagajo tam zaposleni, zato se vam splača priti pogledat. Treba pa se je predhodno najaviti in si rezervirati termin, lahko tudi po tele-fonu 897 17 80. Center bo odprt vsak delovni dan od 12. do 20. ure. Ker predstavlja novost na področju mestne občine Velenje in njene okolice, ga je na pot z nagovorom zbranim pospremil župan mestne občine Srečko Meh in pri tem še posebej podčr-tal pomen znanja.
■ mkp
Središče za samostojno učenje. V njem so štiri mesta.
Današnjemu prispevku bi lahko dali nadnaslov tudi Savinj-sko - savska naveza. Pa ne zato, ker so zdaj popisali še pogod-bo o gradnji pomembnega avtocestnega odseka med Vranskim in Trojanami, ampak zaradi bolj svetlih zadev. Kar se je še pred kratkim zdelo kot utopija, se uresničuje. Mlekarna Celeia iz Arje vasi se bo kmalu priključila Ljubljanskim mlekarnam. Mnogo je to presenetilo zato, ker še ni dolgo tega, ko so vsi ostali slovenski mlekarji, razen Ijubljanskih, napovedovali počasno združevanje in poslovno združevanje. Zdaj pa se je zgodilo, da se bo mlečna reka z obsežnega dela Savinjske in Sa-leške doline začela stekati v Ljubljano. Ce ne neposredno, pa vsaj posredno. Ob tem se seveda nekateri bojijo, da v tej mlečni zadevi ne bi Ijubljančani pobrali smetane, kot radi rečemo. In kakršne izkušnje imamo ie pri več drugih zadevah. Z združitvi-jo bo Ijubljansko-arjevaška mlekarna zbrala kar polovico vsega slovenskega mleka, dobršen del ga bo seveda tudi iz močno mlečne Saleške doline.
S tako združitvi tudi pridelovalcem mleka v Zgornji Savinj-ski dolini ne bo več treba razmišljati, alije bolje oddajati mleko celjski ali Ijubljanski mlekarni. Pa saj imajo tam dovolj drugih problemov. Z zanimanjem so sprejeli poročila iz Ljub-Ijane, da zdaj ni več ovir za vračanje gozdov cerkvi. Njih to še posebno zadeva, saj naj bi v roke cerkve znova prišle prostra-ne površine gozdov. In medtem, ko delavci mozirske upravne enote opravljajo potrebno in zahtevno delo, da bi do takega vračanje le prišlo, se gozdarji še ne dajo. Najmanj, karpriča-
kujejo, je, da jim cerkev povrne za najmanj milijardo tolarjev denarja, ki so ga zadnja leta namenili za vzdrževanje gozdov in cest. Se vedno pa tudi menijo, da mora cerkev šele res dokazati, kako je v resnici prišla do gozdov. Ob tem še vedno tudi upajo na ustrezno odločitev ustavnega sodišča o tem, zakaj je dobila rimskokatoliška cerkev status izjeme pri vrača-nju premoženja fevdalnega izvora.
Kar skoraj presenetljivo je, da v zadnjih dneh nismo dobili prav nobenega novega predloga o tem, koliko regij alipokra-jin naj bi v Sloveniji po novem imeli. Tisti, ki menijo, da je regionalizacija potrebna predvsem zaradi programa Phare, namreč zdaj bolj govorijo o partnerstvih. Drugače pa smo na novo delitev naše dežele naleteli ob pobudah za novo ureditev volitev. Ob tem naj bi namreč preuredili tudi volilne okraje. Tudipri tem se gredo nekateri čudno matematiko in kombi-natoriko. Pravilno oblikovanje volilnih okrajev namreč lahko posameznim strankam prinese več volilnih glasov. Pri volitvah pa gre seveda prav zato. In zato ni čudno, če nekateri obliku-jejo prave umetnije: da bi k občinam Zgornje Savinjske doline sodilo še nekaj krajev s Koroške, pa da bi del Koroške sodil pod Vitanje, ki se ima sicer še za celjsko območje in podobno. Vsak pač postavlja svojo računico, v kateri naj bi bilo čim manj volilnih neznank.
Pa še to: v Savinskem gaju že cveti veliko cvedic. V Velenju pa se Entente Florale pri vseh še ni prijela!
■ (k)
postoriti. Predlagam, da malo zmanjšamo postavko namenjeno parkiriščem (81 milijo-
nov).	_
Fadil Krupič (ZLSD): "Skromni smo in zadovoljni s sredstvi, ki jih odmeijate bor-čevski organizaciji, prosim pa, da bi našli nekaj sredstev tudi za vzdrževanje partizanskih grobov."
Ana Roza Hribar (De- — SUS): "Udarniško delo danes ni več moderno in nesprejemljivo je, da pričakujemo od predsed-nikov svetov krajevnih skupno-sti, ki opravijo veliko pomem-bnega dela, da delajo zastonj. Nekaj sredstev bi morali zagotoviti v proračunu tudi za njihova plačila."
Herman Klemenc (SDS): Za najemnino za občinsko stavbo porabimo velika sredstva: pred-lagajmo Premogovniku, da jo brezplačno odstopi občini. V proračunu bi morali zagotoviti sredstva tudi za delovanje medi-jev: Našega časa, Radia in VTV"
REKLI so#•.
Svetniki sveta mestne občine Velenje ob sprejemanju osnutka letošnjega proračuna:
Majda Gaberšek (DeSUS): "Prosim, da namenite nekaj sredstev za obnovo dvorane v Kulturnem domu, ki jo uporab-Ija amatersko gledališče. Toplo-vodno omrežje spušča, vlage je toliko, da so stene čisto črne."
Franc Sever (SDS): "Moje pripombe, da bi naredili red na stanovanjskem področju ne obrodijo sadov. Mislim, da bi imeli veliko koristi, če bi mi dali 30 odstotkov prihranjenega, pa bi jaz skrbel za
nadzor."
M a r j a n Salobir (SDS): "Kmetijstvo, ki je zibelka slovenstva, obravna-vamo preveč mačehovsko in s šestimi milioni, ki mu jih name-njamo ne bomo mogli veliko
15. aprila 1999
DOGODKI
NAS (as 3
SPOŠTOVANI PODJETNIKI!
Velik dan za inštitut ERICo - petkova otvoritev novih prostorov
Naložba vredna 200 milijonov tolarjev
VELENJE, 9. aprila - V ERICo, Inštitutu za ekološke raziskave Velenje, so v petek naposled dočakali velik dan, v uporabo do dobili lepo urejeno stavbo, z več kot 1000 kvadrat-nimi metri uporabnih površin, laboratorijskih in poslovnih. Obnova je Premogovnik Velenje, ta jo je namenil inšti-tutu, stala 140 milijonov tolar-jev, ERICo pa je za opremo v njej namenil še 70 milijonov, v glavnem lastnih sredstev. Danes je v inštitutu, katerega soustanovitelji so s po 30 odstotki Termoelektrarna Šo-štanj, Premogovnik Velenje,
Institut Jožef Stefan in z 10 odstotki ESO Oprema, zapo-slenih 46 ljudi.
Med njimi so trije doktorji znanosti, devet magistrov in dvajset univerzitetnih diplomi-ranih inžinerjev, štirje višješol-ci in deset tchnikov - s področ-ja biologije, kemije, agronomi-je, gozdarstva, geografije, geo-logije, rudarstva, sociologije, zgodovine... "Znanje je naš največji kapital, ki ga vedno znova bogatimo. Naš cilj je kakovost življenja. Smo mladi, ambiciozni in željni znanja," je s ponosom ob otvoritvi rekel mag. Franc Avberšek, direktor
"Znanje je naš največji kapital", rad poudari mag. Avberšek. To znanje bo v novih prostorih imelo odlične pogoje za na-
daljnjo rast.
Trinajst let kasneje
Začetki segajo v leto 1986, ko je Slovenija doživela prvo večje ekološko prebujenje, katere vrh je bila ekološka kon-ferenca. Vodstvo takratnega REK-a pa se je odločilo, da se ekojoških problemov loti z lastnimi kadri. Ustanovili so ekološko raziskovalno skupino šestih mladih raziskovalcev in skupaj z mcntoiji iz ljubljanskih inštitutov in fakultet pričcli s prvimi organiziranimi raziskavami. Od takrat naprcj so samo še nadgrajevali in rasli, tudi zato. ker sta se vodstvi TEŠin RLV tudi po razpadu REK-a zavedali. da rcšitve niso le enkratno dejanje. Lcta 1995 jc ri direktor pa dr. Bods Str
Minister Marinček - nove prostore so mu z veseljem razkazali - v pogovoru z "erikovci" in gosti, ki so se otvoritve udeležili.
50
Pl
so

Minister za znanost in tehnologijo, Lojze Marinček: "De-javnost ERICa je usmerjena v okolje varstveno problemati-ko z različnih vidikov: raziskovalnega, storitvenega, svetoval-nega ter izobraževalnega. Prav slednji se mi zdi še posebej pomemben, saj se skrb za zdravo in čisto okolje začne pri po-samezniku. Kot sem seznanjen, je oddelek za izobraževanje najmlajši oddelek na inštitutu, zato njegovo ambiciozno za-stavljeno rast še posebej podpiram."
inštituta. "Ker se močno zavedamo, da morajo biti naše storitve opravljene kakovost-no, smo odločeni do sredine le-tošnjega Ieta pridobiti certifi-kat ISO 9001, v novo tisočletje pa stopiti s certifikatom EN 45.000," je dodal.
Med gosti ob otvoritvi je bil minister za znanost in tehnolo-gijo dr. Lojze Marinček, nav-dušen nad inštitutom tudi zato, ker je nastal na osnovi lastne pobude. "Moram priznati", je rekel, "da tovrstni dogodki,
žal, pri nas niso ravno pogosti, zato je ta slovesnost toliko bolj pomembna." Ministrstvo in ERICo sta v petek podpisala pogodbo o združevanju sred-stev za razvoj, težko 2 in pol milijona tolarjev, za opremo.
In kako je ERICo do novih prostorov sploh prišel? Premo-govnik je že lani preselil moštvo jame Škale in praktič-nega izobraževanja iz stare stavbe, jo začel obnavljati in jo namenil ERICu. "Čeprav od-kopavanje v jami Škale še
Ministra v Zgornji Savinjski dolini
Gradbišča (vsaj) še tri leta
V petek popoldne sta Zgornjo Savinjsko in Zadreč-ko dolino obiskaia ministra za promet in zveze mag. Anton Bergauer ter za okolje in pros-tor dr. Pavel Gantar s sodelav-ci. Gostje so se seznanili z iz-gradnjo državne prometne in-frastrukture, s sanacijo vodo-tokov po poplavi leta 1990 in z odpravljanjem škode po poplavi lanskega novembra. Uvodni del obiska so name-nili ogledu gradnje ceste od Logarske doline proti mejne-mu prehodu Pavličevo sedlo, pomudili pa so se tudi na pre-hodu samem, ki sta ga pred dvema letoma uradno že odprla predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in dosedanji deželni glavar av-strijske Koroške dr. Cristoph Zernatto, pa zaradi znanih zapletov preko njega (uradno) še danes ni dovoljeno zapeljati. Od tu ni bilo daleč do zdaj že
"znamenitega" Macesnikove-ga plaza v Podolševi, kjer so si gostje (tudi) zaradi razmer na cesti nabrali precejšnjo zamu-do glede na predviden urnik obiska in jo kasneje z ogledom gradnje ceste med Ljubnim in Lučami še povečali.
Zato ni čudno, da je minister za promet in zveze po prihodu na sedež občine Ljubno, kjer so goste čakali novinaiji in kjer naj bi bilo delovno srečanje z županjo in petimi župani dejal, "saj to niso nikakršne ceste." To domačini in mnogi drugi že dolgo vedo, res pa je, da so gostje v pogovoru z novinaiji dokaj utemeljeno opredelili načrte nadaljnjih del ter jih tudi časovno in denarno opredelili, kar naj bi pričalo, da dolina vendarle ni pozabljena.
Tudi Pavličevo sedlo ne, saj naj bi ga čisto zares odprli leta 2001. Od lani namreč že gradi-jo prvi odsek ceste od Logarske
doline proti sedlu v vrednosti 260 milijonov tolarjev, za drugega že pripravljajo razpis za gradnjo, tretjega do državne meje pa naj bi zgradili do konca leta 2001. Navzlic vsemu so raz-veseljive tudi novice iz sosednje Koroške, kjer naj bi cesto po vseh zastojih začeli graditi v bližnji prihodnosti.
Bolj počasi, a na vso srečo za-nesljivo, nadaljujejo tudi grad-njo ceste od Ljubnega do Luč. Ko bodo v začetku poletja skle-nili gradnjo sedanjega odseka, bodo nadaljevali drugega, vseeno pa je državni sekretar za ceste Zare Pregelj povedal, da naložba ne bo zgrajena pred letom 2002, saj bo najbrž treba tik pred Lučami graditi predor, če se bodo zanj in za obvoznico tudi dogovorili.
Minister Pavel Gantar je pris-otne podrobno seznanil z drugim	intervencijskim
zakonom za odpravljanje posledic poplav v lanskem
novembru. Za intervencije in sanacije v vodnem gospodars-tvu, nujna obnovitvena dela za izboljšanje varnosti pred po-plavami ter za nujne naložbe za zagotovitev te varnosti naj bi letos namenili 3,5 in naslednje leto 3,9 milijarde tolarjev. Znaten del tega denarja naj bi namenili porečju Savinje in Sotle, med slovenske občine pa naj bi na osnovi projektov, ki bi jih odobrila državna komisija za saniranje škode po naravnih nesrečah, razdelili dodatnih 1,3 milijarde tolaijev.
Jakob Presečniic, ki vodi dr-žavnozborski odbor za okolje in infrastrukturo je ob tem dejal, da naj bi državni zbor intervencijski zakon sprejel še pred koncem aprila, članica državne komisije Sonja Beseničar pa je dodala, da naj bi občinam projekte financi-rali po hitrem postopku. Po izteku drugega intervencijskega zakona naj bi tega preoblikovali v nacionalni program urejanja in gospodaijenja z vodami, je napo-
Izkoristite priložnost, ki Vam jo prinaša vključitev v elektronsko banko Proklik NLB. Zagotovili si boste hitro, poceni in varno
poslovanje ob vsakem času. Vabimo Vas, da se nam pridružite na srečanju podjetnikov Zgornjesavinjske in Šaleške doline.
dne 22. 04.1999 obH.uri v Hotelu Paka Velenje
Seznanili Vas bomo tudi s prednostmi POSLOVNEGA RAČUNA in Vam predstavili ostale storitve.
©
jo ) bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
poteka, smo celotno delovanje združili v NOP, kot ga imenuje-mo in to zgradbo namenili ERICu, da mu tako omogoči-mo širjenje. Obnovo je izvajalo podjetje Gidos iz Lendave, po načrtih inžinerja Srake. Posebej ponosni smo v Premo-govniku, ker je to prvi objekt, ki ga v sklopu programa revita-lizacije območja jaška Škale dajemo v življenje. Temu bodo sledili drugi objekti, že v juliju muzej premogovništva Slove-
nije, ki bo poleg okoljsko-pro-mocijskega centra skupaj tvoril osnovo centra "IEMIC" ali in-dustrijsko-ekološki-muzejsko-izobraževalni center, skovan-ka, ki pa v nekaj besedah pove vse o tem, kaj se bo dogajalo v tem prostoru," je povedal dr. Milan Medved, predstavnik Premogovnika Velenje.
Obširnejšo reportažo o ERICu pripravljamo za eno od prihodnjih številk Našega časa.
■ Milena Krstič - Planinc
Dan odprtih vrat
ERICo Velenje vabi vse prebivalce Šaleške doline in vse, ki jih zanimajo okoljski problemi, raziskave in rezultati v četrtek, 22. aprila, ob svetovnem dnevu Zemlje na dan odprtih vrat Zaradi boljše predstavitve svojega dela prosijo, če obiskovalci pridejo pred njihove nove prostore na Starem jašku ob lOh, llh, 15h, I6h in 17h. V okviru zadnje ure bo tudi predstavitev Zbornika 9. in 10. razisko-vulnega tabora v Vinski Gori. ki je pred kratkim izšeJ. Erikovke in erikovci se veselijo važega obiska.
iiiail
Poslanec državnega zbora Jakob Presečnik, kije tokratni obisk usklajeval ter mlnistra dr. Pavel Gantar in mag. Anton Bergauer (z leve proti desnl) s sodelavci so postregll z vellko podatki in nekaj trdnimi zagotovili
vedal dr. Pavel Gantar.
V minulem obdobju je bilo slovenskemu vodnemu gospo-darstvu za večjo varnost pred po-plavami namenjenega veliko pre-malo denaija, dokazi za takšno trditev pa so več kot na dlani. Za vso državo je letos za redno vzdr-ževanje predvidenih 2,3 milijar-de, za nove naložbe pa "celih" 700 milijonov tolaijev. Samo za primerjavo: novembrska popla-
va je v porečju Savinje povzročila za 6,7 milijarde tolaijev škode in že za 15 milijard v Celotnem gos-podarstvu tega območja. Če v preteklih letih odnos to te pereče problematike s strani države ne bi bil tako nespametno mačehov-ski, škode ne bi bilo toliko, zato velja upanje, da bo v gospodaije-nju z vodami v Sloveniji v nasled-njih letih vendarle malo več zdravega razuma. ■ jp
4 XAS (:as
GOSPODARSTVO
15. aprila 1999
Klub Novus deluje v podjetju INVEL
Vsestranska pomoč podjetnikom začetnikom
Klub Novus je klub podjetni-kov začetnikov iz Koroške, Sa-vinjske in Šaleške regije, ki trenutno vključuje več kot 200 podjetnikov. Ustanovljen je bil že leta 1993 v okviru Zavoda RS za zaposlovanje in velenjskega podjetja INVEL, predvsem z namenom, da strokovno poma-ga vsem tistim brezposelnim, ki so se odločili delo "poiskati" sami. Da so se torej odločiii za "zagon" lastnega podjetja ali obrti. Večina se jih je v klub včla-nila v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, ki jo izva-ja Zavod RS za zaposiovanje. Klub Novus jim pomaga zmanj-šati tveganja v začetnem obdob-ju prvih 3 - 4 let
Direktorica podjetja INVEL Selma Filipančič, ki nam je klub predstavila, je k temu dodala še: " Vodilna ideja usta-novitve kluba je bila v tem, da se podjetniki, ki si pot v poslovni svet šele utirajo, med seboj po-vežejo in poiščejo poslovne vezi že med seboj, izmenjujejo iz-kušnje in znanja, se izobražuje-jo in so z naše strani deležni vsestranske pomoči."
In kakšne oblike pomoči lahko podjetniki pričakujejo v klubu Novus? Nudijo jim stro-kovno pomoč pri pridobivanju ustrezne dokumentacije za rea-
Direktorica INVELA Selma Filipančič: "Klub Novus je dobro zastavljen, oblikovan pa je izključno neprofitno."
lizacijo samozaposlitve. Izvajajo številne programe izo-braževanja iz različnih aktual-nih področij; trenutno jim, rec-imo, predstavljajo uvedbo davka na dodano vrednost. Sicer pa jim pomagajo tudi pri načrtovanju in vodenju malega podjetja, jih uvedejo v svet po-slovnega komuniciranja in obli-kovanja pisnih sporočil, naučijo jih sestavljati gospodarske pogodbe, seznanijo jih s pravili pogodbenih obveznosti... Vse to izvajajo v INVELU s pomočjo številnih strokovnja-kov, ki članom kluba brezplač-
no svetujejo in jih izobražujejo tudi na področju delovnega prava in socialnega varstva, fi-nančnega poslovanja malih podjetij, borzništva, marketin-ga, obvladovanja rasti in kako-vosti... "Poleg tega članom kluba Novus dajemo informa-cije v zvezi z novostmi s po-dročja pridobivanja ustreznih kreditnih virov, razpisov, koriš-čenja raziičnih revij in strokov-ne literature s področja marke-tinga, flnanc in podobno. V bodoče bomo pripravljali tudi programe promocijskih aktiv-nosti, ki bodo pomagali novim podjetnikom, da se bodo lažje uveljavili na trgu," k temu dodaja Selma Filipančič.
Klub Novus je aktiven klub, v sklop njegovih aktivnosti pa sodi tudi organiziranje podjet-niških forumov za celotno območje Šaieške, Savinjske in Koroške regije, kar predstavlja promocijsko in medijsko odmevna srečanja podjetnikov in predstavnikov podpornega okolja iz lokalnega in državne-ga nivoja. "Uspešno smo izvedli že štiri tovrstne forume, katerih vsebina je zajemala predstavitev rezulta-tov novonastajajočega podjet-ništva, pomen podpornega okolja, borzno ponudbo in
povpraševanje, predstavili pa smo tudi zanimive podjetniške projekte. Prav v tem je največ-ja vrednost teh srečanj, ki si utrjujejo pot v poslovni svet," je prepričana naša sogovorni-ca.
Klub Novus ima tudi širšo us-klajevalno funkcijo, saj v njem želijo redno spremljati podjet-nike, ki so šli skozi samozapo-slitev in prešli najbolj kritično prvo obdobje poslovanja. Če želite o klubu, ki bi se mu morda pridružili tudi vi, izvedeti še kaj več, jih obiščite v stavbi Farmina, ali pa jih po-kličite na telefon (063) 855-213. O njihovi dejavnosti vam bodo več povedali tudi na ob-močnem Zavodu RS za zapo-slovanje. Ob tem naj poudari-mo, da je Klub Novus dobro zastavljen, oblikovan izključno neprofitno, njegovo delovanje pa omogočajo Zavod RS za za-poslovanje - OE Velenje, MO Velenje in podjetje INVEL. "Mnenja smo, da je dejavnost toliko ukoreninjena v podjet-niški ponudbi, da jo je potreb-no ustrezno razširjati in stro-kovno dopolnjevati tudi v bodoče," je za konec dodala mlada, uspešna podjetnica Selma Filipančič.
■ Bojana Špegel
Modna konfekcija Elkroj
Barvna nostalgija za večji uspeh
V nazarskem Elkroju za večino soboto velja delovna obveza, kar je nedvomno hud napor za delavke, zato tudi v vmesni sezoni poskrbijo za kolektivni dopust, torej koristijo delovne sobote. Tudi minula dva tedna je bilo tako, vendar je bilo v Elkrojevih prostorih vseeno zelo živahno. Opravili so redni remont in spre-menili sistem logistike, da bi izboljšali krogotok transportnih poti in s tem znova prispevali k še boljši organizaciji dela.
Precej zadovoljni so s polno zasedenostjo zmogljivosti, polovico
odnesi!
predstavljajo "lon" posli, polovico pa lastne blagovne znamke. Čeprav slovenska politika s svojimi "frazami" trdi drugače, v Elkroju vedo za krizo ožjih in širših razsežnosti. Zlasti v oblačilni industriji jo čutijo, saj ljudje kupujejo druge potrošne dobrine, manj pa namenjajo za svoj zunanji izgled.
Čaka jih tudi davek na dodano vrednost. Ocenjujejo, da davek ne bo bistveno vplival na cene, vendar morajo za kaj takega mar-sikaj postoriti. V ta sklop sodijo tudi notranji ukrepi, ki jih pod vodstvom uglednega evropskega strokovnjaka izvajajo že skoraj leto dni in jih približno tako dolgo še bodo. Cilj vsega je večja konkurenčnost podjetja, zato z ukrepi želijo vplivati na celovito optimizacijo podjetniških procesov na podlagi zmanjševanja stroškov. Proces teče na treh ravneh. Prva je analiza povzročite-ljev stroškov, druga analiza aktivnosti v proizvodnih oddelkih in tretja analiza vseh procesov, ki povezuje prvi dve. menijo, da bodo s tem stroške znižali vsaj za 20 odstotkov, je pa to zahtevno delo, saj med ostalim vključuje tudi izobraževanje zaposlenih za varčno upravljanje proizvodnih sredstev.
Ob vsem tem že sedaj pospešeno pripravljajo kolekcijo za pomlad in poletje 2000.
"Vse kaže, da se modni trendi nadaljujejo. Se vedno bomo namreč oblečeni v sivo. To je nostalgična barva, osebno pa upam, da ne bo vplivala na uresničitev naših podjetniških ciljev," malo za šalo in malo zares pravi direktorica Elkroja Marija Vrtačnik.
mjp
Era Koplas Velenje
V korak z zahtevami kupcev
Dvanajst zaposlenih v Koplasu - hčerinskem podjetju poslovnega sistema Era - je lani ustvariio milijardo 200 milijonov tolarjev realizacije. Njihovi letošnji cilji so še smelejši, saj bodo - kot trdi direktor podjetja Bojan Kladnik - bolj kot doslej izkoristili možnost, ki jim jih nudi rast sistema Ere, pri tem pa s pridom izkoristili cer-tifikat kakovosti ISO 9002. Prejeli so ga pred nedavnim. Z njim potrjujejo, da so zaupanja vreden poslovni partner približno 90 kooperantom in zastopnik petih tujih podjetij v posredništvu pri prodaji, trgovini na debelo in tehnološ-kih storitvah na področju proizvodnje izdelkov in poliz-delkov iz plastičnih mas, kovine, lesa, papirja, usnja, tekstila, tiskarskih izdelkov, gradbenih storitev, novih in rablje-nih strojev ter orodij.
"V poslih med velikimi in malimi družbami naš odnos temelji na znanju in kakovosti proizvodov. Slednja je eden osnovnih oziroma strateških usme-ritev družbe, saj bomo tudi v prihodnje le tako lahko zadovoljili potrebe ter zahteve kupca. Svoje tržne priložnosti iščemo na domačem in tujem trgu, zato morajo izdelki, ki jih ponujamo skupaj z našimi kooperanti, povsem ustrezati predpi-
sanim merilom in standardom držav, v katere izdelek ponujamo." Kot pravi Kladnik, so lani v celoti uresničili zadane cilje. Njihovi poslovni rezultati potrjujejo, da se pri-lagajajo zahtevam časa in prostora, v katerem živijo. Sc boij pa trditev podkrepljuje seznam njihovih poslovnih partner-jev, kot so Gorenje, Philips -Iskra Mehanizmi, Sava Kranj, Premogovnik Velenje, Mura, Idealspaten iz Nemčije, av-strijski Soneck ter trgovska podjetja Merkur, Kovinotehna in trgovska veriga AHS iz Avstrije. Njihovo ponudbo, pred-vsem na domačem in trgih novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije, dopolnjujejo še proizvodni programi avstrijskih podjetij Senoplast, Senova, Zell -metal in Polytech ter zastopnika nemškega ponudnika strojev Palke.
S certifikatom kakovosti so sicer dokazali, da zmorejo v korak z zahtevami njihovih kupcev in sodobnega poslova-nja, nadejajo se, da bodo z njim lažje vstopili v sisteme, kjer do danes še niso bili uspešni. "Zadevamo pa se tudi, da to ni trajna dobrina, ampak da bomo morali to v poslih potrjevati znova in znova. Naši cilji so smeli, ne glede na to, da so že doseženi zavidanja vredni rezultati zahtevali od nas veliko truda, energije in volje."
Ne glede na širitev delovnega področja nameravajo v Eri Koplas v prihodnje še več pozornosti nameniti sodelova-nju z drobnim gospodarstvom. Pridobivanje kupcev, nudenje izdelkov in storitev njihovih kooperantov na domačem in tujem trgu ostaja prednostna naloga. "Dru-gačni časi so pred nas postavili zahtevo po preobrazbi po-slovanja. Mi bomo sledili spremembam v skladu z zahte-vami znaka kakovosti. Prepričan sem, da bo čas pokazal, kdo lahko in zmore z nami najprej ter koga bomo morali nadomestiti z novim sodelavcem, poslovnim partnerjem," je sklenil pogovor Bojan Kladnik.
■ Tp
Bojan Kladnik:" Era Koplas je nastala in se razvijala kot plod sodelovanja sistema Ere z drobnim gospodars-tvom. Tudi v prihodnje bo tako."
Informacijske in komunikacijske tehnologije
Oci 1. ^'Vru.si rju, r šrrni'k yretUj»Wh.
i,
E R*A
VELENJE, 7. april - Inova IR d.o.o., Društvo za razvijanje človekovih sposobnosti Velenje in Avstrijski inštitut za jugovz-hodno in vzhodno Evropo so prejšnjo sredo v Velenju organizira-li posvet Informacijske in komunikacijske tehnologije za za razvoj mest in podeželja.
Na posvetu so poleg domačih strokovnjakov sodelovala še: dr. Gerhard Jakisch, zadolžen za razvoj informacijskih in komunika-cijskih tehnologij za potrebe prebivalcev Dunaja. Dunaj izredno ambiciozno in načrtno deluje na razvoju informacijske družbe in želi postati vodilno evropsko mesto na tem področju. Tako je mesto zgradilo Geografski Informacijski sistem (GIS), ki omogoča opravljanje velikega števila telematskih uslug, denimo
Graphic Information System for Urgencies, ki ga uporabljajo gasilci in zdravniški servis na Internetu.
Mag. Franz Nahrad je predaval o povezavi mest in podeželja s pomočjo informacijskih tehnologij kot edini alternativi uspe-šnega razvoja podeželja. Po njegovem prihodnost mest leži v po-deželju, čeprav je mesto tekmo z podeželjem dobilo.
Goste iz Dunaja je sprejel župan Mestne občine Velenje s so-delavci. Obravnavali so možnost izvajanja skupnega projekta Globalni in lokalni viri za inteligentne skupnosti v 21. stoletju, ki bi ga prijavili kot skupen projekt udeležencev iz Avstrije, Finske, Grčije in Slovenije v Peti okvirni program Evropske unije.
■ S.B.
15. aprila 1999
AKTUALNO
MS iAS 5
Termoelektrarna Šoštanj
Izgradnja razžveplalne naprave dobro napreduje
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je na gradbišču razžveplalne naprave petega bloka šoštanjske termoele-krarne je v teh dneh zelo živahno. Temelji in temeljna plošča glavnega pogonskega objekta in mešalnic so po-stavljeni, zdaj pa Vegrad, ki je prevzel gradbena dela gradi že finalne temelje za zobnik. V sklepni fazi je opaženje in po-laganje jeklene armature za temeljno ploščo mešalnice. Pripravljajo pa tudi vsa potrebna dela za rušenje elek-trofiltra bloka 5 (v celoti ga bodo podrli in na novo posta-vili) in pripravljajo gradbišč-ne prostore za predmontažo dimnih kanalov.
Se posebej hitijo s tistimi deli, ki morajo biti usklajena z remontnimi deli petega bloka. Računajo, da ga bodo ustavili konec meseca maja, na omrežje pa znova priključili prve dni oktobra. Stekle so tudi že priprave na montažo
Konec prejšnjega meseca so predstavniki 13 mlekar v Sloveniji podpisali pismo o nameri o medsebojnem kapi-talskem povezovanju. V naj-večji slovenski mlekarni -Ljubljanske mlekarne pisma načelno niso zavrnili, niso pa ga za zdaj podpisali, ker naj bi imela nekoliko drugačen koncept reševanja zadev. Vsaj tako je pojasnil v pogovoru pred tednom dni Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina in predsednik komisi-je za povezovanje na področ-ju mlekarske industrije v okviru Zadružne zveze Slo-venije. Konec tedna pa so se v javnosti pojavile informaci-je o podpisu pisma o nameri o združevanju Ljubljanske in Mlekarne Ajja vas. Po letu in pol dogovarjanja naj bi postopek pripojitve končali še pred letošnjim poletjem. Cilji povezovanja oziroma združevanja naj bi bili umnejše poslovanje, zmanj-šanje stroškov, rast ekonom-ske moči podjetja, s tem pa tudi več možnosti za uspešno tekmovanje predvsem s tujo konkurenco po sprostitvi zaš-čitnih ukrepov v Cefti in pri-družitvi Slovenije k Evropski uniji. Kaj se dogaja v sloven-skem mlekarstvu in na mlečnem trgu? Vprašanje se vsiljuje samo po sebi.
Za kakšen komentar je, po mnenju Marjana Jakoba, v tem trenutku še preuranje-no."Za zdaj lahko rečem le, da me je podpis pisma o nameri o združevanju Mlekarne Aija vas z Ljub-
Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrtačnik: "Po letu 2000 bo prihajala iz blokov šoštanjske termoe-lektrarne ekološko neobre-menjujoča eiektrika."
opreme, ravno v teh dneh se bo v gradbiščno stavbo vselilo vodstvo izvajalca del konzorci-ja Babcock - Rudis, potem pa se bodo še bolj razmahnila elektro in strojno montažna dela. Tako naj bi že takoj po
ljansko mlekarno precej pre-senetil. Zadruge kot večinske lastnice v večini mlekarn smo zagovornice povezova-nja, kar smo s podpisom pisma o nameri dokazale, vendar ne na takšen način. Po mojem mnenju zadeve niso tako dorečene, da bi lahko odločitev o združitvi mlekar sprejemali že na prvi skupščini junija letos. Bom pa kot predsednik komisije v naslednjih dneh, skupaj še z nekaterimi, temeljito analizi-ral zadeve. S podpisom pisma še ni rečeno, da bo do združitve res prišlo. O tem nas bosta morali vodstvi obeh mlekarn temeljito pre-pričati z odprtimi kartami na mizi."
Jakob je menil, da je zdru-ževanje nujno, saj tako raz-drobljeno, kot je slovensko mlekarstvo v tem trenutku, nima prihodnosti v Evropi. Tudi, če bi se združile vse slo-venske mlekarne v eno samo, bi bila to povprečna mlekar-na v zahodni Evropi s približ-no 480 milijoni litrov mleka. Na osnovi pisma naj bi v na-slednjih šestih mesecih na ministrstvu za kmetijstvo pri-pravili študijo, ki naj bi bila posnetek stanja in nakazala možnosti razvoja slovenske-ga mlekarstva. Jakob ga vidi v enem, največ dveh podjet-jih, nikakor pa v obstoječih 14. Do konca leta naj bi bilo dokončno jasno, katere mlekarne naj bi se združile. Kapitalsko povezane naj bi se specializirale za predeiavo tistih mlečnih izdelkov, za katere so najbolj usposoblje-
prvomajskih praznikih začeli z montažo pralnika (dela mora-jo opraviti do konca leta), v začetku julija pa še preostale opreme. Ta dela bodo potekala vse do konca maja prihodnje leto. Gradbena dela za novo 110 kV stikališče bodo začeli v začetku julija,
ne. To bo znižalo stroške pre-delave, najverjetneje tudi cene mlečnih izdelkov, mlekarne pa naj bi s tem okrepile svojo moč v pogaja-nji s trgovci in se lažje posta-vile po robu tuji konkurenci. "Seveda upamo, da bomo s tem rešili še vprašanja glede viška delovne sile v mlekar-nah. Zadeva ne bo enostav-na, zna biti dokaj boleča pre-den bomo stvari pripeljali do konca. Upamo,da bo mini-strstvo prisluhnilo našim pobudam in ta program uvrstilo med vladne, kar pomeni, da imamo možnosti za vključčitev v Phare pro-gram. " In zakaj je podpis pisma o nameri o združeva-nju med mlekarnama sporen, saj so vendarle cilji povezova-nja na osnovi obeh pisem o namerah enaki: "Ne bi rekel ravno sporen, bolj nedorečen zaradi lastniških deležev. Mi smo morali za to, da smo postali večinski lastniki v Mlekarni Aija vas, da smo si zagotovili svoj vpliv pri odlo-čanju o nadaljnjem razvoju, si s tem zagotovili tudi 100 odstoten odkup proizvodnje, precej plačati. V Ljubljan-skih mlekarnah pa je lastniš-tvo precej razpršeno. Za-družniki imajo le 26, 8 odstoten lastniški delež. Zato ni ravno nujno, da bodo pri sprejemanju najpomem-bnejših odločitev imeli enake poglede na razvoj in obstoj mlekarstva, ki je za nas živ-ljenjskega pomena. Če si lastnik manj kot 50 odstotne-ga deleža, vpliva nimaš. Ne-nazadnje mlekarne so prede-
sredi avgusta pa je predvidena tudi že montaža, ki mora biti zaključena do konca novem-bra. V začetku julija bo stekla gradnja elektro zgradbe, zgra-jena mora biti do začetka marca, opremo pa bodo začeli montirati že novembra. V pri-hodnjem letu bodo zgradili še
lovalke, mi pa proizvajalci surovine.
Zdravko Počival-šek: "Združitev je potrebna in korist-na!"
Direktor Mlekarne Aija veis ZxJravko Počivalšek je o pod-pisu pisma o nameri o združe-vanju z Ljubljansko mlekarno menil, da je to le korak dalje od podpisa pisma o nameri o med-sebojnem kapitalskem povezo-vanju 13 mlekar v Sloveniji, čeprav k temu ni pristopila Ljubljanska mlekarna. "Tbkaj gre za dve zadeve, ki dopolnju-jeta ena drugo. Praktično je ne-mogoče pričakovati, da bi lahko združili naenkrat 13 mlekarn. Za podpis pismo o nameri z Ljubljansko mlekarno sem imel soglasje nadzornega sveta Mlekarne Celeia. Glede deležev, ki naj bi bili menda najbolj nedorečeni, pa naj povem, da pismo o nameri izraža samo pripravlje-nost V njem piše, da se bomo združili z Ljubljansko mlekarao tako, da se ji bomo priključili, in da bomo dolgo-ročno na lokaciji v Arji vasi razvijala sirarstvo proizvodnja, v Ljubljani pa mleko, fermenti-rani izdelki in sladoledi. Že v pismo smo si zagotovili osnovi specializacije za posamezna obrata v novem skupnem pod-jetju. Pogoj za združitev je tri-četrtinska večina potrditve predloga pogodbe, ki ga bomo pripravili v obeh podjetjih. Pri tem bomo morali dorečl več vprašanj, razpršeni lastniški deležl so najmanj problematič-ni. Naloga nas v obeh podjetjih bo priprava vsebine novega podjetja, dela v obeh bodočih obrati in menjalnega razmeija med enim in drugim podjetjem. Pri tem bo najbrž potrebna pomoč kakšen hiše, ki bo pri-pravila predlog in tega bodo obravnavali na organih uprav-Ijanja v obeh podjetjih ter pri-pravili predlog za skupščino. Ta ga bo sprejela ali pa ne. Sam ocenjujem, da je združitev potrebna in koristna."
■ tp
mešalnico, vmesno skladišče in elektrofiltre, poskusno obratovanje pa je predvideno za sredino meseca novembra prihodnje leto.
Jaro Vrtačnik, direktor Ter-moelektrarne Šoštanj, pravi, da se sicer soočajo z mnogimi težavami, vendar poteka zaenkrat vse po zastavljenem planu.
Ko bo zgrajena razžveplalna naprava petega bloka, bodo ob enaki proizvodnji elektrike in ob enaki porabi premoga, spustili iz petega bloka v ozračje le še dva tisoč ton žve-plovega dioksida in malo več kot dva tisoč ton dušikovih oksidov. Danes so te številke
mnogo višje. Iz dimnika pete-ga bloka spustijo v ozračje okoli 40.800 ton žveplovega dioksida in 7000 ton dušikovih oksidov. Dimne pline bodo z razžveplalno napravo čistili po mokrem apnenčevem postop-ku, na uro pa jih bodo lahko očistili milion osemsto tisoč kubičnih metrov.
Izgradnja razžveplalne naprave je zahtevna in zelo draga. Veljala jih bo skoraj 16,5 milijarde tolaijev. S tem se bo elektrika na pragu šo-štanjske termoelektrarne po-dražila za 5,1 odstotka oziro-ma za 0,57 tolarja na kilovat-no uro.
■ Mira Zakošek
Zdruzevanje mlekarn po dveh poteh
dogaja?
Pogled na gradbišče razžveplalne naprave petega bloka
Vreme je gradbincem naklonjeno in vsa dela potekajo po
zastavljenem pianu
Rečica ob Savinji
Komu "presedo" zgor-njesavinjski želodec?
Zgornjesavinjski želodec je med posebnimi suhomesna-timi izdelki na vsem področju Slovenije znan kot prvo-vrstna kulinarična posebnost. Veliko truda in znanja je potrebnega, da je izdelek res pravi, veliko pa je takšnih, ki še zdaleč ne ustrezajo imenu in slovesu, ceno pa seve-da "držijo" in dajejo slab zgled tovrstni ponudbi doline. Slab glas pač seže v deveto vas in še čez. Ttidi v trgovinah so se pojavili (industrijski) izdelki z enakim ali podobn-im imenom in nekaj je bilo treba ukreniti.
Za to so poskrbeli v turističnem društvu Rečica ob Savinji in se leta 1990 odločili za ocenjevanje in izbiro naj-boljših želodcev, obenem pa so uspeli v prizadevanjih za zaščito geografskega porekla in blagovne znamke zgor-njesavinjskega želodca in le takšni izdelki naj bi za kakovost prislužili primerno tržno ceno. Žal in brez nji-hove krivde ni vse tako kot bi želeli.
Znašli so se na razpotju in se sprašujejo o smiselnosti na-daljnjih naporov. Stroga zakonodaja predpisuje vse bolj zahtevne postopke pri izdelovanju, na drugi strani pa ni zakonske osnove, ki bi izdelovalcem omogočala lastno or-ganizacijo in trženje. kakovost je torej izgubila bitko z vsa-kršno ponudbo. Na tem razpotju so se na Rečici odločili za sklic okrogle mize, ki jo bodo na turistični kmetiji Rže-ničnik v Šmihelu nad Moziijem začeli jutri, v petek, ob 16.00, nanjo pa so povabiii tudi predstavnike ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
JP
6 MS CAS
AKTUALNO
15. aprila 1999
Območno združenje RK Velenje
Izhodišče - sedem temeljnih načel
Brez vrlih aktivistov v KS in podjetjih zagotovo tako uspešno zadanih nalog ne bi mogli izpeljati.
Velenje, 7. aprila - Dr. Bogdan Menih, predsednik Območnega združenja RK Velenje, je na programsko-volilni skupščini te organizacije izrazil prepričanje, da je zdru-ženje (seveda v sodelovanju z aktivisti na terenu in v podjet-jih Šaleške doline) v minulih štirih letih opravilo pomembne naloge na socialnem področju, razvijalo medsebojno solidar-nost in humanost, s prostovolj-nim delom pa zagotavljalo ma-terialno osnovo za izvajanje različnih pomoči občanom v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Poleg ocene dela v minulem obdobju so na skupščini - v sejni sobi zdravs-tvencga doma Velenje - udele-ženci sprejeli še smernice delo-vanja človekoljubne organiza-cije v prihodnjih petih letih in opravili volitve. Predsedniško dolžnost so znova zaupali dr. Bogdanu Menihu, za podpred-sednika območnega združenja pa so izvolili Jožeta Medveda.
Po Menihovih besedah so občani lahko zaznali dejavnost RK pri uresničevanju sedmih osnovnih načel te organizacije (humanost, nepristranost, nev-tralnost, neodvisnost, prosto-voljnost, enotnost in univerzal-nost) pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, tečajih in izpitih iz prve pomoči, v naravnih nesre-čah, pri delu z mladimi, sploh
pa na področju socialne dejav-nosti ter krvodajalstva. V min-ulih treh letih so pomoči po-trebnim pomagali s 1656 pre-hrambenimi paketi (denar zanje so zbrali predvsem v vse-slovenski akciji Nikoli sam), s 5882 krvodajalci, kolikor jih je darovalo kri samo lani (kar je 13,8 odstotkov glede na število občanov) pa so daleć pred drugimi v Sloveniji. Med teža-vami, s katerimi so se ukvarjali, je Menih omenil begunska vprašanja, ki so se poraja po 30. juniju leta 1997 ter pridobiva-nje prostorov za skladiščenje rabljenih oblačil, obutve in pre-hrambenega blaga. V sodelo-
vanju z mestno občino Velenje so to vprašanje uspešno rešili, danes pa so pred novim - kako skladišče primerno napolniti. V pogovorih s podjetji in trgo-vinami v okolju so menda že iskali skupne možnosti, ki naj bi omogočile sprotno blažitev socialnih stisk občanov.
V razpravi so udeleženci skupščine (med njimi jc bil tudi predsednik RK Slovenije dr. Vladimir Topler) pohvalili delo združenja, največ besed pa so namenili krvodajalstvu. Po njihovem mnenju bi morala širša družba bolje ovrednotiti prispevek ljudi, ki pomagajo sočloveku rešiti življenje z
darovano krvjo.
Delo območnega združenja RK Velenje v prihodnje bodo temeljilo na že omenjenih sed-mih načelih te organizacije. Tako kot do sedaj jih bodo po najboljših močeh poskušali uresničevati povsod tam, kjer bo prisotnost RK potrebna oziroma tam, kjer se ta organi-zacija vključuje že danes. Na prelomu tisočletja pa bo, po mnenju dr. Toplerja, tudi to združenje moralo določiti prednostni vrstni red nalog, kajti vsega , kar dela danes, ne bo zmoglo.
Ob koncu programsko-volilne skupščine, z nastopom so jo popestrili mladi glasbeni-ki osnovne šole Gorica Velenje, so podelili še prizna-nja RK Slovenije. Zlati znak so za tvorno dosedanje delo pre-jeli župani občin Velenje, Šo-štanj in Šmartno ob Paki -Srečko Meh, dr. Bogdan Menih in Ivan Rakun - ter predstojnik urada za negospo-darske javne službe pri mestni občini Velenje mag. Peter Kovač. Srebrne znake pa pred-sedniki krajevnih organizacij RK Zavodnje (Stane Anželak), Skorno - Florjan (Vilma Drolc), Šmartno ob Paki (Mira Lesnjak), Lokovica (Jelka Kušar) ter Paka (Pavla Zabukovnik).
■ tp
Center za socialno delo Velenje
Več kot 20 odstotkov občanov iskalo pomoč
Na Centru za socialno delo v Velenju pravijo, da se s spre-minjanjem časov in razmer v družbi vzporedno spreminja tudi njihova dejavnost. Spre-minja se zaradi velikega števila upravičencev do denarnih pomoči in zaradi povsem drugačnih uporabni-kov njihovih storitev. Ti iščejo rešitve za nova, vse težja vpra-šanja, je med drugim dejala v pogovoru o dogajanjih na po-dročju socialnega varstva v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki lani direkto-rico centra mag. Jelko Fužir. # Center je poleg enote republiš-kega zavoda za zaposlovanje najpomembnejši izvajalec politike socialnega varstva v lokalnem okolju. Kaj je zaz-namovalo vaše delo v min-
ulem letu?
Jelka Fužir: "Center za socialno delo je javni socialno-varstveni zavod, kar pomeni, da ga je ustanovila država za izvajanje določenih storitev, kot so prva socialna pomoč, osebna, pomoč družini za in na domu ter socialna preventiva. Mi delujemo v okviru Upravne enote Velenje, torej na območju občin Velenje, Šo-štanj in Šmartno ob Paki. Oce-
Jelka Fužir." Naše delo v lanskem letu je še posebej zaznamovalo večje število upravičencev do denarnih pomoči in uporabnikov naših storitev."
njujemo, da je lani iskalo omenjene oblike pomoči več kot 20 odstotkov občanov. Še posebej bi med uporabniki storitev izpostavila zlorabljene in trpinčene otroke ter druge nemočne člane skupnosti, osebe s težavami v duševnem zdravju, odvisnike ter otroke in mladostnike, ki so za svojo po-trditev izbrali neučinkovito, a pogosto tudi kriminalno vedenje. To je v porastu." # Kako ste se odzivali, kako ste
stiske teh občanov reševali?
Jelka Fužir: "Osnovno izho-dišče strokovne pomoči v okviru centra je priprava posa-meznika ali družine na aktivno iskanje ustreznih rešitev za lastno težavo. Torej s sodelova-njem in sprejemanjem dogovo-rov. Takšen aktiven odnos se lahko izrazi z vključevanjem v samopomočne skupine in z učenjem drugačnega sporazu-mevanja med družinskimi člani, vrstniki, sodelavci, sosedi oziroma med ljudmi nasploh." # Občani center poznajo kot ustanovo, na katero se obra-čajo za pridobitev denarne pomoči. Glede na število pre-jemnikov teh lani ali lahko ocenjujete, da so bile socialne razmere občanov v občinah Velenje, Soštanj in Smartno ob Paki slabše v primerjavi z letom prej?
Jelka Fužir: "Glede na število upravičencev do denarnih pomoči, ki se ob nes-premenjenih merilih v zadnjih letih zelo povečuje, bi temu lahko pritrdili. Denarni dodatek je lani prejel 1601 upravičenec, kar je 14 odstot-kov več kot v letu 1997. Za 23 odstotkov se je povečalo število upravičencev do delne-
ga plačila najemnine, z enkrat-nimi pomočmi smo ukrepali v 670 primerih. Ti podatki kažejo, da se materialni položaj občanov slabša. Kljub povečanim ukrepom aktivne politike zaposlovanja, ki zani-majo vse večje število brezpo-selnih, predvsem mlade, še ni vidnejših rezultatov v trajnejših možnostih zaposlitve." # Boste namenjali v prihodnje več pozornosti reševanju stisk občanov z materialnimi pomočmi ali kakšnimi drugi-mi oblikami storitev?
Jelka Fužir. "Obojim. Sred-njeročna usmeritev centra predvideva tesnejše sodelova-nje z lokalnimi skupnostmi in ustrezno finančno podporo za izvajanje že utečenih učinkovi-tih dodatnih programov, na-menjenih preprečevanju nasta-janja socialnih stisk in za nekatere nove programe, kot so dnevni center za otroke in mladostnike iz neustreznega družinskega okolja, ureditev nastanitvenih možnosti za brezdomce (klošarje) z razde-ljevalnico hrane in zagotavlja-nje dodatnih sredstev iz občin-skih virov za enkratne denarne pomoči upravičencem."
■ Tp
Poslednja RIT nekega obdobja p
Jutri, v petek, izide nova RIT - Racio- ■ nalno izbrane teme. Šaleški študentski BjEL^ JHl klub izdaja ta časopis že dvaindvajseto leto, v tem času pa smo bili priča razvoju I od več ali manj intemega študentskega glasila pa vse do pravega časopisa, kije s svojim kritičnim pristopom našel svoje mesto tudi v širšem družbenem okolju. Z intenzivno kampanjo za pridobitev mladinskega kulturnega centra je RIT dodobra razburila tudi del desne-ga krila lokalne politične scene, kije v javni polemiki tudi izumil termin »ritniki« in z njim označil krog študentov, ki zadnja leta izjemno uspešno kreirajo ta naš lokalni študent-ski časopis (ne bom posebej omenjal, da se je ta poskus zmerljivke popolnoma ponesrečil, saj smo jo naslovniki sprejeli s čistim veseljem in še večjim ponosom).
RIT vse bolj postaja medij, ki edini res pokriva področje napol in dokončno odrasle mladine v naši mirni dolinici, saj drugi lokalni mediji za kaj takega očitno ne kažejo interesa, ali pa tega preprosto niso sposobni početi. Tako jc RIT zasedla specifično in vse prej kot nepomembno mesto v lokalnem medijskem prostoru. Njen pomen kar najbolje ilustrira bojazen mlajše študentke, ki mije pred dnevi, vsa zgrbljena pod težo namišljene odgovornosti, tamala o po-manjkanju poguma za oddajo članka, kljitb temu, da jc pred tem napisala že kar nekaj prispevkov za časopis, ki ga trenutno držite v roki. Ciljna publika RIT-i se ji namreč zdi neskončno bolj zahtevna, kritična in relevantna od bralst\>a Našega časa.
Na tem mestu se ne bom spuščal v debato o stanju lokanih medijev (Radio Velenje, VTV in Naš čas) in nji-hovi kronični nesposobnosti preseči provincialni nivo in postati kaj drugega od plehko zabavnih in lokatno informa-tivnih medijev, ki jih Salečanke in Salečani spremljajo predvsem zato, da bi v njih zasledili kakšnega znanca ali še bolje, sebe samega. Opozoril bi le na zaskrbljujoče dejstvo, da to čitno prav nikogar ne moti. V dokumentu z naslovom Razvojna strategija Mestne občine Velenje, kije luč dneva ugledal februarja 1998, lahko na primer najdemo (bolj ali manj uspešno in podrobno) razdelano vizijo razvoja gospo-darstva, prometa, stanovanjskega gospodarstva, telekomini-kacij, kulture, športa, šolstva, zdravstva, varst\>a okolja, kmetijstva in še in še, o medijih pa občinski kreatorji naše prihodnosti niso zapisali niti besede. Pa bijo morali, saj brez določene stimulacije omenjeni (v bistvu zasebni) mediji ne bodo presegli sedanjega dokaj bomega nivoja.
Do takrat pa žal edino altemativo mladim od poznih najstniških pa vse do tridesetih let (pa tudi nekaterim čast-nim izjemam izven tega obdobja) nudi le RIT. Prav zato bo morala nova generacija študentov dodobra razmisliti, kako naprej. Konec devetdesetih let se je namreč zaradi in-tenzivnih splošnih družbenih sprememb in zaradi nastanka Mladinskega centra poslanstvo Saleškega študentskega kluba precej spremenilo. S tem se je seveda spremenila tudi vloga in pomen njegovega časopisa. Nadvse uspešna gene-racija, kije kreirala RIT v zadnji petletki, se umika in stopa na nova pota, njeno mesto pa bodo morali zasesti drugi. Ce bo njihov edini motiv izdajanja časopisa ta, da ga pač morajo izdajati, ker se to dogaja že več kot dve desetletji, bo to slabo.
RIT je namreč z dokončnim rojstvom in pričetkom prave-ga delovanja Mladinskega centra zaključila neko obdobje, zdaj pa se mora pošteno izprašati in odkriti nove motive, zaradi katerih naj obstaja. Nenazadnje je RIT zrasla do te mere, da je sprožila pristno potrebo po takem časopisu, ki pa ne bi izhajal zgolj enkrat ali dvakrat letno, ampak pogo-steje. Tega seveda ŠSK ne bo zmogel, mogoče pa je tega sposoben (in željan) Mladinski center. V tem primeru bo RIT nemara počasi spet postala bolj ekskluzivno študent-sko orientirana, širši družbeni prostor pa bo nagovarjal ta nov, pogosteje izhajajoči in na dmgačnih temeljih postav-Ijen časopis.
Kakor koli že, jutri zvečer bo v Mladinskem centru izšla nova RIT, ki tako ali drugače zaznamuje konec nekega obdobja. Obdobja, kije bilo izjemno pomembno (pa tudi nadvse zabavno in prijetno) za nas, ki smo domala celo de-setletje preživeli v njeni neposredni bližini, prav gotovo pa tudi za tiste, ki so jo spremljali le od daleč (ali pa še to ne). Zato si nikar ne pozabite priskrbeti svojega izvoda - pa ne le zato, ker je to nepreklicno zadnja številka pred magičnim letom 2000.
■ Aleš Črnič
15. aprila 1999
TO IN ONO
mš vas 7
Kje bo v Velenju nova poročna dvorana?
Predlog je za orgelsko dvorano
Potrditev zakonske zveze pred pričami in matičarjem je za tiste, ki se za takšen korak odločijo, gotovo eden od najpo-membnejših življenjskih dogod-kov. V Upravni enoti Velenje sta s posebnim odlokom za te namena določena dva prostora: bivša skupščinska dvorana na sedežu mestne občine Velenje ter prostor na velenjskem gradu. Nobeden od navedenih prostorov pa za kaj takega ni primeren.
Milena Pečovnik, načelnica velenjske Upravne enote nam je povedala, da se neustreznosti prostorov za poročne dvorane zelo dobro zavedajo. Reševanje tega vprašanja so se bolj siste-matično lotili lani, ko so ugoto-vili, da dvorana mestne občine Velenje med drugim služi za predavanja študentom višje šole, in da je za ureditev poročne dvorane na gradu predvidenega manj denarja. "Ne morem trditi, da je bilo zaradi neustreznih poročnih dvoran veliko pritožb. Toda, tudi sami imamo občutek, da bi morali glede tega narediti več. A, platno in škarje sta v rokah matere države oziroma njenega
Milena Pečovnik: "Če bi imeli sosvet, kot ga imajo v drugih upravnih enotah v Sloveniji, bi morda lahko rešili vprašanje ustreznosti poročne dvorane hitreje in lažje."
servisa skupnih služb, kjer težav, povezanih predvsem s proračunom oziroma pomanj-kanjem denarja, ne manjka."
Med predlogi za prestavitev
poročnih obredov v drugo okol-je so se najbolj ogreli za orgel-sko dvorano v velenjski glasbeni šoli, ki ima - mimogrede -primerno urejene tudi parkirne prostore. Z vodstvom šole so se menda že dogovorili vse potreb-no, od letošnjega januarja dalje se trudijo, da bi na ustreznih dr-žavnih organih podpisali pogodbo o najemu. Pečovniko-va meni, da bi lahko zadevo mogoče hitreje, lažje rešili s pomočjo občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, čeprav so to lokalne skupnosti, ustrezni prostori za sklepanje zakonskih zvez pa stvar države in preko nje upravne enote. "Če bi imeli sosvet, kot ga imajo v drugih upravnih enotah, bi se s tem ukvarjalo več ljudi, večji bi bil pritisk, morda bi celo našli še ustreznejši predlog. Prepričana sem, da tam, kjer sta skupen interes in dobra volja, se da tudi take zadeve izpeljati v za-dovoljstvo vseh."
Če in ko bo, bo najbrž ostalo le pri enem prostoru, primer-nem za sklepanje zakonskih zvez v Velenju. Takšen je vsaj za zdaj predlog Upravne enote. Tako zato, ker je, pravi Pečovni-
kova, skorajda nemogoče uskla-diti njihove možnosti in želje mladoporočencev. Le dve mati-čarki bi bili premalo, potem so tu še knjige, ki jih na poročnem obredu predvidevajo posebna določila, k temu je treba prište-ti stroške vzdrževanja. "Z vod-stvom velenjske glasbene šole smo se pogovarjali o 200 tisoč tolarjev najemnine na mesec ter o možnostih nudenja storitev na dveh ravneh: obred naj bi popestrila samo orgelska poročna koračnico, drugi, ki pa bi želeli trenutek narediti še bolj svečan, pa bi lahko s pridom uvrstili v poročni cere-monial še kakšnega mladega nadarjenega glasbenika. Teh imamo v našem okolju kar nekaj. Naš koncept smo pred-stavili tudi na ustrezni ravni v Ljubljani, zdel se jim je zelo primeren, a pogodbe za zdaj še niso podpisali," je povedala Pe-čovnikova.
Se to: pred dvema letoma se je v Upravni enoti Velenje po-ročilo 116, lani pa je zakonsko zvezo sklenilo 143 parov.
■ Tp
Pozdrav pomladi - otroški in mladinski zbori
Zapelo
Velenje, 10. aprila - V dvo-rani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju se je znova razlegala zborovska pesem. Prihajala je iz grl 545 mladih pevcev in pevk oziroma sedmih otroških in prav toliko mladinskih zborov iz občin Velenje, Soštanj in Šmartno ob Paki. Ti zbori so zapeli na zaključni, že tradicionalni prireditvi Pozdrav pomladi 99, ki jo organizira Območni sklad RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti Velenje.
Med poslušalci v nabito polni dvorani sta bila tudi zelo dobra poznavalca zborovske ustvarjalnosti, profesorja Janez Bole ter Tomaž Habe. Čeprav revija ni bila tekmovalna, je slednji pozorno prisluhnil ubranemu petju in zborovod-kinjam, ki so to želele, tudi oce-nil nastop zbora. Na splošno pa je poudaril, da je na letošnji reviji nastopilo manj zborov, a so ti zapeli še bolj ubrano, kot na minulih treh revijah, ki jih je
jih je manj, a odlično
spremljal. Sploh pa sta oba gosta posebej izrazila zado-voljstvo, ker otroški in mladins-ki zbori v našem okolju ohranja-jo troglasje, ki ga drugje počasi opuščajo. Janezu Boletu je ob tej priložnosti ravnatelj velen-jske glasbene šole mag. Ivan
Marin izročil darilo za njegovo večletno tvorno sodelovanje oziroma delo v ocenjevalni komisiji in za častitljivih 80 let, ki jih je praznoval prejšnji mesec.
Utp
Darilo za profesorja Janeza Boleta, ki je bil v prejšnjih letih član ocenjevalne komisije, marca letos pa je praznoval tudi 80. rojstni dan. (foto:sz)
Zgornja Savinjska dolina
Krajevne skupnosti tako in drugače
Zakonodaja o lokalni sa-moupravi se nenehno spre-minja in dograjuje, kot pred-lagatelji radi pravijo, pre-malo pretehtane novosti pa velikokrat prinašajo več zmede in nedorečenosti, kot koristi in napredka. Med takšne cvetke gotovo lahko uvrstimo tudi spremembe statusa krajevnih skupnosti, ki naj ne bi bile več pravne osebe, s čemer se ponekod strinjajo, drugod ravnajo drugače in tudi v Zgornji Sa-vinjski in Zadrečki dolini so zadeve od občine do občine različne.
Se najbolj preprosto se je stvar uredila v občini Luče, saj je nekdanja krajevna skupnost Solčava postala občina. V ljubenski občini krajevnih skupnosti tudi doslej niso imeli, saj so povsem zadovoljni z delom in sodelovanjem z vaškima odboroma v Radmirju in Okonini. Zadeve naj bi bile dorečene tudi v občinah Mozirje in Nazaije, čeprav na različen način.
V	mozirski so občinski statut že sprejeli in v njem sta kra-jevni skupnosti Mozirje in Rečica ob Savinji obdržali status pravne osebe. Vodstvo mozirske občine meni, da v tem ni nič spornega ali proti-zakonitega. Na podlagi opo-zorila Agencije za plačilni promet so v točno določe-nem roku registrirali žiro računa obeh krajevnih skup-nosti in njun status opredeli-li v statutu.
V	občini Nazarje krajevne skupnosti Smartno ob Dreti, Kokarje in Nazarje niso več pravne osebe, pravijo, da so pri tem upoštevali zakonska določila. V javni razpravi pred sprejetjem občinskega statuta je bilo glede tega več pripomb in pomislekov. Ob sprejemanju statuta na ob-činskem svetu je prevladalo mnenje, da krajevne skupno-
sti s tem, ko ne bodo več pravne osebe, ne bodo izgu-bile ničesar, kvečjemu naj bi vsi skupaj pridobili. Krajevne skupnosti bodo imele na občini vsaka svoj račun, torej gre za poenostavitev poslo-vanja in zmanjšanje stroškov, vsi prihodki krajevnih skup-nosti pa so seveda sestavni del občinskega proračuna. Pri tem je bila malo za šalo in precej zares izrečena pripomba, da sive, črne ali kakršnekoli druge barve pro-stovoljne blagajne za različne akcije in potrebe seveda lahko obstajajo. Nobenega problema tudi ni za razpis krajevnega samoprispevka.
V	Šmartnem ob Dreti je bila dana pobuda, da bi bili pred-sedniki krajevnih skupnosti neposredno člani občinskega sveta. To seveda ni možno, v statutu je opredeljen posve-tovalni organ, kar pomeni, da župan s predsedniki po potrebi usklajuje delo, sicer pa o svetnikih odločajo voliv-ci. In v občini Nazarje je naneslo tako, da so bili v ob-činski svet izvoljeni predsed-niki vseh treh krajevnih skupnosti.
Več zapletov je v občini Gornji Grad, kjer prav zara-di tega še niso sprejeli občin-skega statuta in ostalih aktov, ki se nanj navezujejo.
V	obravnavi predloga občin-skega statuta se zlasti v Bočni niso strinjali, da bi krajevna skupnost izgubila status pravne osebe. Predlagali so celo, da tako kočljive stvari v tem mandatu ne bi spremi-njali, ampak bi se na kasnej-še spremembe temeljito pri-pravili. Občinski svet je zato zadolžil župana, da pridobi mnenje vladne službe za lokalno samoupravo, o tej problematiki pa naj sprego-vorijo še na zborih krajanov. Zgodba torej še čaka na raz-plet.
UjP
V neposredni bližini mesta Dunedin se nahaja polotok Otago, ki privablja Ijudi zaradi neokrnjene narave in raznolikega živalskega sveta. Morje, ki je kot paleta modrih in zelenih odtenkov, obala, ki se spreminja od travnato zelene do kamnito rjave in hribi posejanimi z čreda-mi ovac, človeka kar vabijo, da se ustavi in uživa v pomirjajoči har-moniji. Poseben čar predstavlja opazovanje razigranih tjulnov pri plavanju v hladnem morju. Ko se kasneje lenobno obračajo na skalah in se nastavljajo sončnim žarkom, se jim lahko povsem pri-bližaš. Z malo sreče se lahko tjul-na tudi dotakneš in pod prsti občutiš njegov hrapav kožuh. Njegova edina reakcija je ponava-di zamolklo mrmranje. Na rtu tega polotoka poleg tjulnov in številnih galebov domuje tudi kolonija albatrosov in ena najred-keših vrst pingvinov - rumenooki
pingvini. V želji za posnetkom albatrosa sem se izpostavila nadležnim galebom, zaradi česar sem bila kaznovana s porcijo ptičjega iztrebka. Kljub tej nepri-jetnosti sva bila prevzeta od sožitja narave in živalskega sveta. Hotela sva, da bi se čas ustavil. Na žalost se ni, vendar je bil to kljub temu trenutek, ko nisva želela biti nikjer drugje kot tam in si za vedno vtisniti v spomin razgled na pokrajino, ki so jo izoblikovali preštevilni naravni dejavniki.
Med največje zanimivosti Nove Zelandije spada dežela fjor-dov, predvsem najbolj obiskan fjord imenovan Milford Sound. Dvaindvajset kilometrov dolg fjord je obdan s strmimi vrhovi, ki se zrcalijo v ledeno hladni vodi, katere globina doseže tudi nekaj sto metrov samo par korakov od obale. Izredno bujna vegetacija, ki raste na golih skalah praktično iz morja, je posledica obilnih
padavin. Glede na to, da pade vsako leto povprečno 6 metrov dežja, ima veliko srečo tisti, ki obišče Milford Sound v nedeževnem vremenu. Vendar ima dež eno dobro lastnost: odganja namreč nadležne mušice, ki pravzaprav ne pičijo, ampak neprijetne ugriznejo. Na ranjen-em mestu koža srbi dosti bolj kot po piku komaija. Posledice ugriza se čutijo še po dveh tednih. Zato sploh ni čudno, da v tem kraju stojita samo dva motela, pa še ta sta v precej slabem stanju. Zaradi sreče z vremenom sva se posle-dično morala na vse kriplje otepati črnega oblaka mušic okoli najinih teles. Razna zaščitna sred-stva proti mrčesu, ki so nama ostala še iz Avstralije, kjer so se dobro obnesla, v tem ekstremnem področju niso bila učinkovita.
Želja po 'bungy jumping-u' naju je privabila v Queenstown. Mesto, katerega drugo ime je
'biser južnega otoka', leži med gorami na obali jezera Wakatipu. Iznajdljivi turistični delavci znajo vnovniči prav vsako naravno danost. Praktično je ni stvari, ki je
človek ne bi mogel početi. Tu je raj za razne adrenalinske aktivnosti, kot npr.: skok z elastiko, raft-ing, jadranje, vožnja z gliserjem med skalami, kanjoning, jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje,
V mesto sva prispela na božični večer. čeprav je v bližnji okolici na voljo kar 15.000 postelj, ni bilo enos-tavno najti proste sobe. Ker sva božične praznike prvič preživljala na južni polobli, je bilo najino pričakovanje še toliko večje. Udeležila sva se polnočne maše v bližnji cerkvi, kamor sva prišla skoraj pol ure prej. čas sva izkoristila za opazovanje ljudi, ki so prihajali k svetemu obredu oblečeni v lahka letna oblačila, nekateri so bili celo bosi. Ob misli na mraz, ki je ob takem času
običajen za naše kraje, naju je kar zmrazilo. Maša je potekaia po ustaljenem protokolu. Na najino začudenje je župnik posebej poz-dravil vse, ki so prvič preživljali največji cerkveni praznik na južni polobli. Poleg tega je pri izhodu iz cerkve vsakemu udeležencu oseb-no zaželel vesele praznike, kar pri nas ni ravno pogosta navada.
Nasledriji dopoldan sva se odpravila iskat agencije, ki orga-nizirajo 'bungy jumping'. Vendar se je najino navdušenje kaj hitro spremenilo v veliko razočaranje, ko sva ugotovila, da je Božič edini dan v letu, ko je skoraj vse zaprto. Tako nama ni preostalo nič drugega kot samo ogled enega od krajev, kjer se ti skoki vršijo vseh ostalih 364 dni v letu. Najprej je potekalo skakanje v globino 43 metrov, kasneje so napredovali na 71 metrov. Ker pa je človeška neumnost brezmejna, tudi to ni bilo več dovolj, zato so začeli skakati z opuščenega cevovoda, ki leži kar 102 metra nad sotesko. Seveda samo tisti, ki si to upajo.
(Dalje)
8 NilS vas
NASI KRAJI IN UUDJE
15. aprila 1999
Rezka Radovan o Tušu nekoč in danes
50 skupnih iet Marije in Edvarda Žagarja
"Tu smo res znali delati usnje!" Sreča je v krogu družine
25 let je ime Rezke Radovan zapisano na vratih kadrovske službe v Tovarni usnja Šoštanj, na katere trkajo zaposleni v zadnjem mesecu dni pogosteje, kot so minula leta. Razumljivo, saj želijo slišati čim več odgov-orov na številna vprašanja, povezana s skorajda v tem trenutku	brezizhodnim
položajem podjetja, v katerem so mnogi od danes 320 zaposlenih v njem preživeli najlepša leta. "Hi smo res znali delati usnje, tu imamo strokovnjake za to. Če se spom-nim svojega prihoda v ta gospo-darsko zdrav kolektiv, ne morem mimo dejstva, da so bili Ijudje v njem prijazni eden do drugega, zadovolji, polni zanosa. Denarja ni bilo nikoli dovolj, a smo vedno dobili še kakšno trinajsto plačo, kakšne druge spodbude. Danes ni od tega ostalo nič. Med sabo smo kot psi in mačke, ladja, ki nam je dajala kruh, se potaplja, mi lahko samo nemočno opazuje-mo in jokamo nad njeno ter hkrati lastno usodo. Človeka kar stisne pri srcu. Se sreča, da v življenju vedno iščem tisto najlepše, da v vsakem položaju najdem kakšen svetel trenutek," je pripovedovala ob obisku.
Zaposlila se je kot referent-ka samoupravnih organov, sodelovala povsod tam, kamor so jo povabili. Sedaj je najbolj vpeta v delo sindikata, ki skupaj z novim vodstvom podjetja na Vrhniki išče rešitve za 211 delavcem, ki so zaradi postopka prisilne poravnave ostali doma na čakanju na delo (100 med njimi naj bi velenjska enota republiškega zavoda za zaposlo-vanje vključila v dejavnost skla-da dela, prva skupina 35 že dela), kajti tem se lahko zgodi, da bodo ostali trajni presežki. Tudi nekatere od 77, ki za zdaj še delajo v programu konfekci-
Rezka Radovan: "Rada delam z Ijudmi, jim pomagam, čeprav to ni hvaležno delo. Razumem jih, zato često preslišim njihov gnev."
je, skrbi nadaljnji razplet dogodkov. 15 delavcem, pred-vscm vzdrževalcem, pa je že uspelo poiskati novo delovno okolje. Ti so dobili odpravnino. "Sindikat pomaga po svojih najboljših močeh z nasveti, kam naj se delavci obrnejo po pomoč, kako naj ukrepajo v danem položaju. Izpeljali smo tudi zelo obsežno in zahtevno akcijo - prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave iz naslova zaostanka neto plač zaposlenih po relativnih razmerjih, določenih v Industriji usnja Vrhnika na izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi za usnjarsko ter prede-lovalno industrijo. Za približno 440 milijonov tolarjev je teh terjatev. Sindikat je plačal stroške odvetnika in takso."
Rezka je danes bolj kot kda-jkoli prej prepričana, da je za njihovo usodo krivo prejšnje vodstvo Industrije usnja Vrhnika, ki se ni pravočasno odzvalo na razmere na trgu. Sploh ob izgubi jugoslo-
vanskega trga. Delavci so slu-tili,da se jim ne obeta nič lepe-ga. A, vztrajali so, se trudili, vendar zaman. Dejstvo, da za 1800 zaposlenih v Industriji usnja Vrhnika dela ni, je posta-lo vse bolj očitno. Tako kot postaja vse bolj očitno, da so delavci v Šoštanju postali žrtveno jagnje ljudi na Vrhniki, ki so iskali rešitev za svojo kožo. "Če je združitev šoštanja z vrhniškim delom leta 1976 pomenila takrat edino možnost za preživetje, saj smo s tem dobili denar za obratna sredst-va in nakup surovin, se je danes ta poteza pokazala kot neprimerna." Vsemu navkljub, Rezka meni, da ni bilo človeka, ki bi pred tremi leti razmišljal o možnem takšnem črnem sce-nariju. "Nekoč največje podjetje v Šoštanju, tudi s 700 zaposlen-imi, se je sesulo kot hišica iz kart. Pravim Šoštanjčani najbrž ob pogledu na naša zaprta velika vrata gre na jok. Podjetja s 700 letno tradicijo praktično ni več. Joj, tudi meni je zelo hudo."
Rezka je prepričana, da je šok, ki so ga zaposleni doživeli s prisilno poravnavo, že za njimi. Preživeli so ga. zato Rezka upa, da bodo lahko kos tudi oviram, na katere naletijo sedaj pri iskanju dela, ki jim bo omogočilo človeka vredno živl-jenje. Sama se bo najbrž upoko-jila in tako lahko več časa namenila tistemu, kar rada počne.
Ko smo se vračali proti zaprtim velikim vratom, je ob vznožju stopnic milo mijavkala muca. "Ljudje so jih prej hranili. Sedaj so osamljene, čutijo, doživljajo in delijo našo usodo. Kaj vse mora človek preživeti, s čim vse sprijazniti. Tudi s praznim dvoriščem, mrkimi pogledi in zaprtimi velikimi vrati," je še dejala in se poslovila.	■ Tp
Za Marijo in Edija Žagarja je bila velikonočna sobota še posebej praznična, saj sta si po 50 letih zakona ponovno izmen-jala zlata prstana in prisegla na moč vrednot, ki se kot rdeča nit prepletajo skozi njuno dol-goletno skupno življenje: Ijubezen, skromnost in poštenost.
Edi se je rodil leta 1923 v Kapli vasi pri Preboldu, Marija ali Mici, kot ji pravijo domači, pa tri leta kasneje malo stran - v Latkovi vasi. Edi in Mici sta si prvo plačo prislužila v Tekstilni tovarni v Preboldu, zdaj že pol-stoletno prijateljevanje pa je združila kino predstava v Sokolskem domu v Preboldu. K skromni poroki sta se leta 1949 pripeljala kar s kolesi.
Iz Prebolda sta romala za kruhom v Trbovlje in nazadnje pristala v Velenju, kjer je Edi najprej učil praktičnega dela mlade rudarje, nato pa tudi sam rudaril in ob tem gradil mesto. Mici je bila kratek čas zaposle-na pri Gradbeni dejavnosti pri
Premogovniku, potem pa jo je vedno večja družina zaposlo-vala doma. Skrbela je za tri hčerke, ki danes obema Žagar-jevima s spoštovanjem in Ijubeznijo vračajo vso skrb. Ediju in Mici so v veliko veselje in ponos tudi štirje vnuki in vnukinja, pa pravnuk, še enega ali še eno pa pričakujejo v kratkem.
Edi in Mici sta zadovoljna in srečna v krogu svoje velike
družine. Čeprav ju je v petih desetletjih življenje postavljajo pred preizkušnje. sta jih vedno premagovala brez hudih besed in prepirov. Upokojenske dneve si krajšata s sprehodi, Edi pomaga pri delu hišnega sveta, Mici še vedno rada šiva. plete in kvačka. Kot nekoč s hčerkami gresta rada vsako leto na morje in zato si bosta na morju privoščila tudi zlati medeni teden.	■
Zgornja Savinjska dolina
Dom za varstvo odraslih do 2001?
Dokaj znana je zgodba o tem, da so leto dni nazaj štiri od takratnih petih zgornjesavinjskih in zadrečkih občin "tekmovale" za gradnjo doma za varstvo odraslih. Nekaj vročice med njimi je res bilo, res pa je tudi, da so v odnosu do države in njenega ministrstva z največjo mero razumevanja soglašale, da dom želijo in hočejo, o najprimernejši lokaciji naj odloči država, vse občine (tudi občina Luče, ki ni kandidirala na razpisu), pa bodo gradnjo podprle. Več kot neu-godno dejstvo namreč je, da so ostareli s tega področja v tem trenutku nameščeni v domovih po vsej Sloveniji, kaj to pomeni zanje in za svojce pa ni treba razpredati.
Ustrezna komisija je na koncu izbrala ponudbo občine Gornji Grad. Obenem je bilo takoj jasno, da gradnja tega doma ne bo prišla na vrsto takoj, saj je v državnem načrtu na področju skupne koroške, šaleške in zgornjesavinjske regije dobila prednost
gradnja takšnega doma na Prevaljah. Kljub temu niso vrgli puške v koruzo, zlasti ne v Gornjem Gradu, saj je država nedvoumno povedala, da s koncesijo ne bo nobenih težav, če le najdejo pravega investitorja. V imenu vseh si v Gornjem Gradu želijo, da bi bil dom zgrajen do konca leta 2001. Napori (delno) že rojeva-jo sadove, saj so z italijanskim partnerjem že podpisali pismo o nameri, ki predvideva 13 milijonov nemških mark vredno naložbo, dom naj bi bil atrijske izvedbe in brez stopnic, seveda pa Italijani terjajo dodatno dokumentacijo. V Gornjem Gradu predvidevajo, da zapletov z ostalimi občinami ne bo, z italijanskim investitoijem pa naj bi se dogovorili najkasneje do konca letošnjega leta.
Še nekaj je povsem jasno že danes. To bodo kadrovske zagate, saj bo zdravstvena in socialna oskr-ba terjala primerne strokovne delavce, ki jih že zdaj ni na pretek, skupno pa naj bi dom ponudil približno 60 novih delovnih mest. res to velja "šele" za tretje tisočletje, razmislek pa je na mestu že sedaj.
■ JP
Srecko Plešnik, flzioterapevt iz Vinske Gore
Čudežne roke invalida brez kompleksov
Tam, kjer danes stoji njegova velika hiša, drugačna od ostalih, ker je vsa obdana z rdečo opeko, se je Plešnikov rod naselil leta 1902. Njegov ded je takrat kupil posestvo v Vinski Gori, kamor se je preselil iz velike kmetije v Belih vodah. Na tej zemlji je odraščal z mamo, tetami in strici. Zaradi igre usode jo je moral zapustiti že kot otrok. Čeprav si ni nikoli mislil, da mu bo ta Dolina in okolica dajala kruh, si je tu ustvaril dom po dolgi odsotnosti, v spodnjem delu hiše pa je uredil prvo zasebno fizioterapevtsko ordinacijo v Sloveniji. Po svojem delu in strokovnosti je danes Srečko Plešnik znan po vsej državi in izven meja. Kdor ga pozna, ga lahko le občuduje. Zase pravi, da je invalid brez kompleksov. Kljub temu, da mu jih je okolje ves čas poskušalo vsiljevati.
Srečko je drugačen od večine ljudi, ki jih srečujete v vsakdan-jem življenju. Pa ne_ le zaradi njegovih oči, ki so drugačne, ki pritegnejo pogled. Že od malega je vedel, kaj želi v življenju doseči. S trudom, trdim delom, razgledanostjo, ki navduši, je dosegel ogromno. "Ko sem bil star tri leta in pol, so se Plešnikovi pripravljali na gradnjo nove domačije, zato so na dvorišču gasili apno. Nihče ne ve, kako je prišlo do tega, da sem padel vanj, najverjetneje pa se je to zgodilo ob igri. Ne vem, ali se spominjam tega dogodka, ali imam v glavi le predstavo o njem zaradi pripovedovanja tete, ki me je našla. V apnencu sem verjetno ležal skoraj pol ure, zato so bile moje poškodbe tako hude, da so mi morali reševati življenje. Po telesu, predvsem okončinah, sem dobil močne opekline. Oči, ki danes vsakemu bodejo v oči, so bile takrat v drugem planu, saj nihče od zdravnikov ni verjel, da bom še kdaj videl," se spominja Srečko. Ko je med zdravljenjem v bolnišnici nekega jutra zdravnike vprašal, kaj dela golob na oknu, niso mogli veijeti. Potem so mu vid testirali z rdečim jabolkom in vžigalicami. In ugotovili, da mu nesreča ni povsem odvzela vida. Le močno ga je poškodovala.
V prvi razred so ga vpisali v Vinski Gori, a ni šlo. Prestavili so ga v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, ki je postal njegov drugi dom. Ko je bil star 10 let, mu je umrla mama. "Bil sem nezakonski otrok, zato sem mamo zelo pogrešal. Sploh med počitnicami, ki sem jih potem preživljal pri tetah in stricih na petih različnih lokacijah. V Zavodu mi je bilo lažje, tudi zato, ker sem imel odličnega razrednika, ki je bdel nad mano kot drugi oče. Ko smo se v šestem razredu pogovarjali o poklicnem usmer-janju, sem na glas povedal, da telefonist ne bom. Pošteno sem povedal, da bi rad imel poklic, s katerim bi lahko kaj zaslužil tudi
po službi. Čez nekaj dni mi je razrednik predlagal, da grem na srednjo fizioter-apevtsko šolo v Beograd.	V
Sloveniji je namreč ni bilo. Z mano je šel tudi na spre-jemne izpite. Ko sem pri petnajstih letih odhajal na štiriletno šolanje v Srbijo, so me na vlak pospremile tete. Imel sem dokaj dobro štipendijo, a prihranki, ki mi jih je zapustila mama, so hitro kopneli. Zato sem že kmalu po začetku šole pričel služiti denar z masažo upoko-jenih generalov na Bulevarju revoluci-je. Med počitnicami pa sem delal v zdravilišču Dobrna, kjer so imeli velik interes, da me obdržijo. Kljub odličnemu uspehu ob koncu srednje šole, nisem imel materialnih pogojev, da bi šel študirat. Zato sem se zaposlil na Dobrni in vpisal študij ob delu." To je bilo zanj zelo težko, ker ne more voz-iti avta. Študij mu je vzel ogromno časa in energije, a je vseeno v enem letu opravil 7 izpitov. Potem je ugotovil, da tako ne bo šlo. Janujtrja 1984 mu je primarij iz avstrijskega zdravilišča Tobelbad pri Gradcu ponudil delo. Sprejel ga je. "Zame je bila tujina nez-nanka. Po slabih štirih mesecih sem kljub dobri plači spoznal, da tujina ni zame, da moram doštudirat." Zato se je vrnil domov, si
uredil Titovo štipendijo in zaprosil za redni študij na višji šoli za fizioterapevte v Ljubljani, kjer so mu študij trikrat odsvetovali, ker so se bali, da ne bo zmogel. "Bil sem vztrajen. Vsedel sem se v zadnjo vrsto v predavalnici in poslušal predavnja. Nikoli nisem nosil sabo Breilovega stroja in z njim motil drugih. Puncam iz višjega letnika sem plačal, da so mi na kaseto posnele zapiske iz predavanj. Pred predavanjem sem se snov že naučil in jo na pre-davanju le še utrdil. Pripravljal sem se na prve izpitne roke ali pa sem se celo dogovarjal za predroke. Če hoče biti invalid enako-praven z drugimi, mora biti že v samem štartu za 50% boljši od drugih. Pri vsakem delu," je prepričan Srečko. Izpite je opravljal hitro in brez težav, s povprečjem višjim od 9, vmes pa je ves čas masiral in se sam preživljal. Na Vrhniki je med delom spoznal svojo ženo, ki jo je takoj vzljubil, ker je začutil, da ga spoštuje. Kot absolvent se je poročil z njo, kupil stanovanje v Ljubljani in začel graditi hišo v Vinski Gori. Ze takrat z namenom, da na mamini zemlji zgradi kmetijo odprtih vrat. Na dovoljenje je čakal kar 7 let.
Leta 1990 so se Plešnikovi kot štričlanska družina preselili v novo hišo, ki so jo arhitekti narisali po Srečkovih zamislih. V njej je uredil šest sob za goste (čaka še na uporabno dovoljenje), pros-torno stanovanje in veliko fizioterapevtsko ordinacijo s telovadni-co in dvema sobama za masažo. Odprl jo je 14. septembra 1992 kot prvo zasebno splošno in specialno fizioterapijo v državi, nje-govi pacienti, med katerimi so številni znani Slovenci, tudi vrhun-ski športniki, pa prihajajo od vsepovsod. Glas o njegovih čudežnih rokah in uspešnih rehabilitacijah se namreč hitro širi. Kakšno moč ima fizioterapija, pa je pred petimi leti spoznal tudi sam. Ko je bila njegova žena 6 mesecev noseča s tretjim otrokom, si je zaželela češenj. Srečko je zlezel na drevo, stopil na trhlo vejo in padel. Zlomil si je hrbtenico. Ko se je čez tri mesece rodila Sinja, je še vedno hodil z birglami, vsak dan intenzivno telovadil in izvajal fizioterapijo. 'To je bilo zame novo rojstvo. Spoznal sem, da mate-rialne dobrine niso vse, da se razvijamo, ko se razvijamo, nič pa ni časovno normirano." Od takrat skupaj z ženo in tremi otroki, Katjo, Maticem in Sinjo, novo leto pričaka v Lipici, saj so veliki ljubitelji živali, predvsem konjev. Tudi doma imajo štiri, Srečko pa se ukvaija tudi s hipoterapijo, fizioterapijo s pomočjo konjske ježe za "hrbteničaije", kjer sodeluje s celovškim strokovnjakom... In še vedno je poln načrtov, kaj bo še naredil in uredil. S svojimi zamis-limi in rokami, ki znajo lajšati bolečine in odpravljati težave...
■ Bojana Špegel
i-
Podpis k sliki:Srečko Plešnik je kljub mladosti in slepoti že ogromno dosegel. "Ključ do uspeha v življenju je spoznati svoje slabe strani in jih poskušati obvladati. Takoj za tem pa poznati svoje dobre strani in biti na njih ponosen," je prepričan.
'f^iMf^T^f^^'^ff^ " r'
15. aprila 1999
ZANIMIV
V	veienju je pet avto šol. med njlmi tudi Avto šola Antlej, ki je bila ustanovljena leta 1993. Šola ima poslovno enoto tudi v Nazarjah in je po uspešnosti učenja bodočih voznikov med najboljšimi, po številu kandidatov pa na prvem mestu. Avto šola Antlej premore najsodobnejša vozila za poučevanje kandldatov: ima štiri motorna kolesa, osem osebnrh vozil, tovornjak s prikolico ter avtobus. Praktično vožnjo poučuje 13 inštruktorjev, od tega sedem redno zaposlenih.
V	omenjeni avto šoti se lahko kandidati, bodoči vozniki usposabljajo za vse vrste kategorije vozil, od motornega kolesa do avtobusa. Najbolj ogroženi na cesti so vozniki motomih koles, zato avto šola prav tej kategoriji posveča največ pozornosti. Sedež Avto šole Antlej je na Trgu mladosti 6 v Velenju, kjer je tudi učilnica, v kateri enkrat mesečno poteka tečaj za kandidate.
Zemljišče okoli katerega se vrti vsa zgodba. (foto: T.Z.)
MO Velenje in PUR d.d
Naučite se raziikovati ali "primer Margit"
Velenje Šoštanj Šmartno Nazarje
Preglednica kaže na uspešno zajemanje raznovrstnih posebnih odpadkov iz gospodinjstev, pri Cemer so večjo zainteresiranost in organiziranost izkazali povzročitelji odpadkov v manjših obCinah (Nazarje, Gornji Grad in Šmartno ob Raki), manjše pa v Mestni občini Velenje. Prve akcije ločenega zbiranja posebnih odpadkov še ne morejo dati vseh odgovorov o dejanskih količinah tovrstnih odpadkov v gospodinjstvih, vendar smo pričakovali iz podeželskega območja več motornih olj, ostankov pesticidov, njihove embalaže in akumulatorjev, iz mestnih območjih pa več zdravil, kozmetike in baterij. Ta pričakovanja so se v večini pokazala realna, le iz Mestne občine Velenje je bilo presenetljivo malo baterij in ostankov zdravil, kar kaže na premajhno okoljsko odgovornost povzročiteljev teh odpadkov.
še vedno odlagajo v posodo za odpadke, pa končajo na komunalni deponiji. Postopoma bo potrebno pravilnost ločevanja posameznih vrst odpadkov nadzirati in sankcionirati skladno z določili Odloka o ravnanju z odpadki na območju MO Velenje. Ne glede na predstavijene probleme pa poročila izražajo veliko zadovoijstva z doseženimi rezultati, ki se bodo v naslednjem obdobju ob boljšem sodelovanju povzročiteljev odpadkov še gotovo močno popravili.
Napredek na področju ravnanja z odpadki je v občinah Šaleške, Zadrečke in Zg. Savinjske doline očiten, prepoznaven pa je tudi napredek v podjetju PUP Velenje.
Vloga ni enako kot pritožba!
Tone Zidar iz Pesja, tnnogi ga poznajo kot direktorja nek-danjega podjetja Žarek d.o.o, kjer je prodajal avtomobile, pa je kasneje, ko je želel dejavnost širiti, ustanovil novo podjetje, Margit d.o.o., se je obrnil na naše uredništvo, ker si po številnih zapletih in dol-govih, ki si jih je nakopal zara-di vlaganja v projekt, ki nikoli ni zaživel, ne zna več pomagati sam. Njegova zgodba bi lahko bila zelo dolga, a bomo iz nje vzeli samo eno poglavje, pre-prosto naslovljeno z: nado-mestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zgodba se začne tako, da je ob Partizanski cesti v Pesju, zraven ozemlja, kjer so včasih prodajali različni gradbeni material, skupaj s podjetjem Keros od Nivoja Celje leta 1995 kupil zemljišče.
Na njem sta solastnika, vsak do polovice zemlje, želela postaviti Poslovni center Pesje in pod eno streho združiti tehnično trgovino, avtopralni-co, različne salone ... Velikost zemljišča je zavidanja vredna, približno 8.000 kvadratnih metrov. Še bolj zavidanja vred-na pa je vrednost, zdaj, ko je po sprejetih prostorsko ured-itvenih pogojih postalo zazidljivo, in ko je že dve leti pripravljeno za gradnjo.
Potem se je, kot se rado zgodi, zgodilo tisto, za kar slovenski človek posrečeno pravi - "v španoviji še pes crkne". Margitov partner si je premislil in od tistega, kar sta skupaj načrtovala, odstopil. Ali sta se skregala in zaradi tega še zdaj malo nagajata eden drugemu, o tem tokrat ne bi. Najbrž pa je tudi na tem kaj. Keros je odstopil, ko je bila za Prodajni center že vložena vloga za pridobitev lokaci-jskega, in ko je bilo porabljenega že nekaj denaija, in ko so bili menda eni tudi pripravljeni sovlagati v tak cen-ter. Na Upravni enoti Velenje je dosegel, da so stvar ustavili, češ, vidva sta solastnika in ne moreta dobiti dovoljenja, dok-ler se ne zmenita, kaj bi rada. Lahko pa se pritožite, so rekli Tonetu Zidarju. Taka pritožba v Ljubljani pa bi stala nekaj let, preden bi jo kdo sploh vzel v roke, je prepričan Zidar.
In zdaj k tistemu zaradi česar je Zidar prišel do nas.
L0ČEN0 ZBIRANJE 0DPADK0V (26)
KAKO NAPREDIUE VVAJANJE LOČENEGA
zmranja mmrn na ezvoih (3)?
V začetku aprila so župani M0 Velenje in občin Šoštanj, Šmartno ob Raki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava sprejeli letno poročilo PUP Velenje o uvajanju in dosedanjem poteku gospodarske javne službe Ravnanja z odpadki na njihovem območju. Povzetki teh poročil kažejo, koliko občanov oziroma gospodinjstev je že uvedenih v nov sistem ravnanja z odpadki, koliko posod za ločeno zbiranje odpadkov je bilo nameščenih, kje in kakšni so ekološki otoki za zbiranje papirja in stekla ter kakšna vlaganja je opravilo podjetje PUP Velenje za vse to.
RDmemben del poročila zavzema tudi intormacija o doseženih učinkih ločenega zbiranjsodpadkov, še posebej kosovrrfh in nevarnih odpadkov. Prvi (kosovni odpadki) so pred uvedbo sistema ločenega zbiranja
OBČINA
odpadkov na izvoru zavzemali veliko prostora na komunalni deponiji, poieg tega pa so bili škodljivi (npr. stari hladilniki, avtomobili, ipd). Drugi (posebni odpadki) so pred uvedbo sistema ločenega zbiranja odpadkov navadno končali v posodi za odpadke in nato na komunalni deponiji, včasih pa kar v naravnem okolju (na črnih odlagališčih), vendar so v obeh primerih povzročili veliko škodo, saj so močno in za daljši čas obremenili okolje (npr. baterije, motorna olja, zdravila, kozmetika, ostanki škropiv, maziv, neonske svetilke, ipd.). V lanskem letu smo že drugič organizirali akcijsko zbiranje posebnih odpadkov iz gospodinjstev, ki je bila dobro sprejeta, saj smo v njej zbrali preko 7 ton tsvrstniNdpadkov. Pregled zbranih količin posebnih odpadkov v letu 1998:
"Vseeno mi v Mestni občini Velenje vsako leto zaračunajo 700.000 tolarjev za uporabo stavbnega zemljišča, ki pa ga zaradi nagajanja solastnika sploh ne morem uporabljati. Znašel sem se v začaranem krogu: plačevati nekaj, kar ne morem uporabljati, ker ne morem pridobiti lokacijskega in gradbenega, ker ne morem
Tone Zidar je prepričan, da
se podjetju Margit dogaja krivica. Že dve leti išče pravico tudi na sodišču.
uporabljati, ne morem plačevati, saj nimam kje zaslužiti ... Vmes vestno pošiljajo obresti in to se nabira, nabira...
Na Mestno občino Velenje sem se obrnili z vlogo, da mi začasno, dokler te zadeve ne bodo rešene, plačilo nadomesti-la stavbnega zemljišča zamrzne-jo ali oprostijo, a si tam ne dajo nič dopovedati," pravi Zidar. Ob tem je zanimivo, da v Mestni občini Velenje Nivoju, torej prejšnjemu iastniku zemljišča, niso niti enkrat poslali računa za stavbno zemljišče, nam je še povedal Zidar. Boji se, da ga želijo tako prisiliti, da bi zemljišče prodal, ker se zanj menda zanimata dve veliki velenjski podjetji.
Zaplet je življenjski. Podobne doživljajo tudi zakon-ci, ki gredo narazen, pa se okoli premoženja ne morejo zmeniti, ker včasih tako nagajajo eden drugemu. Zato smo se o tem, zakaj v Mestni občini Velenje njegove vloge, če vedo, kakšne so okoliščine in če so res take, kot jih prikazuje Zidar, vztrajno zavračajo sklenili pozanimati pri njih. Konec koncev - podpo-ra drobnemu gospodarstvu ... A kot ima vsaka medalja dve plati ima včasih tudi resnica dva
obraza. Absolutne pa tako ali tako ni.
Pogovarjali smo z načelnikom javnih gospo-darskih služb Tonetom Brodnikom, zadolženim za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Hinkom Jagrom in z Bojanom Lipnikom, ki bdi nad evidenco stavbnih zemljišč.
Hinko Jager nam je pojasnil, da gre za prostor za katerega so bili sprejeti prostorski ured-itveni pogoji. To se smatra po vsem predpisih, odlokih in pravilnikih za stavbno zemljišče. Za to pa je potrebno plačati nadomestilo. Pika. Bojan Lipnik, ki je neposredno reševal njegovo zadevo, pa je bil še bolj jasen: "Zidar na nas nikoli ni naslovil vloge za opros-tilo, vedno je na odločbe odgo-varjal s pritožbo. To pa bistvena razlika," je dodal. "Ko pride pritožba, jo v reševanje pošljemo pristojnim v Ljubljano. Zato sem mu sveto-val, da napiše vlogo za opros-titev, in da navede razloge, on je spet napisal pritožbo. In spet je romala v Ljubljano." Tone Brodnik zato zdaj, če so okoliščine res take kot pravi Zidar, temu javno predlaga, da napiše vlogo. Zupan ima pristo-jnost, da jo sprejme ali ne, torej, da ga oprosti plačila ali pa ne. "Kako bo o vlogi odločil kolegij župana, je pa druga stvar. V tem primeru razpleta ne morem napovedovati, a tudi reševati se ga ne da, če ni niti vloge."
In zakaj Nivo ni bil dolžan plačevati uporabe stavbnega zemljišča? Menda zato, ker to takrat še ni bilo "tretirano" kot stavbno, ampak kot "navaden" travnik.
Zidarja zdaj čaka najprej razdelitev skupnega zazidalne-ga prostora z bivšim partner-jem. Potem vloga za lokacijsko in gradbeno. če bo še imel moči, da bi gradil Poslovni center sam, in če mu bo za kaj takega še ostalo kaj denarja. Do takrat pa lahko poskusi z vlogo (bog ne daj spet pritožbo!!) in upa, da za vsem skupaj res ne tiči živčna igra, v kateri bo popustil in tako zadostil višjim intere-som ter veijame, da je za njegov problem krivo njegovo ner-azumevanje dveh ključnih besed: vloga in pritožba. Ker, to je bistvena razlika! V Zidaijevem primeru vredna več kot 700.000 tolarjev na leto, brez obresti.
■ Milena Krstič - Planinc
10 NAŠ i:AS
107,8
15- aprila 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
Zakaj ni slike?
Ceprav smo že pisali o tem, kako nastaja naš časopis, pa nas tu in tam, o tem še vedno pobara kak bralec. Ne reče čisto tako, ampak ga iz našega dela zanima kak poseben del, recimo vpraša - ja, kje pa zveste, kaj se dogaja? Ali pa -koliko časa pa nastaja en članek? No, resnici na ljubo,
nas vpraša tudi - zakaj pa v njem ni nobene križanke in podobno... Pravzaprav bi se o tem, kako nastaja časopis, dalo napisati ogromno. Zato se tokrat opredelimo le na tisto, čisto na koncu, na zaključevanje številke, ko je v uredništvu vse "na nogah". Ta prava "panika" nastopi vsak torek, okoli 12. ure. Takrat se govori eden čez drugega, išče slike, preverja podatke, ugotavlja, kako je ime onemu na tisti sliki in se
išče tistega, ki ga mogoče pozna ... Vmes se po telefonu odgovarja - ne, žal, za to številko je pa že prepozno in sliši iz ene pisarne v drugo -to je treba skrajšati, to ne gre ... Aii pa - dvanajsta stran je že sprintana, preglejte jo! Potem pa - tukaj je treba popraviti, tam je zatipkano ... Joj, zakaj je pa to izpadlo? Naslov je predlog... Potem nastopi še eno torkovo nervozno obdobje, ko se gradivo vnaša na filme in
pripravlja za odhod v tiskarno. To obdobje pa je nervozno zato, ker poteka zvečer in ker so tisti, ki to počno, običajno v službi že od jutra.
Skratka, če se želite pri nas, v uredništvu Našega časa mirno pogovaijati in pogov-oriti o čem, potem v torek, okoli 12-te nikar k nam. In zato danes v mozaiku ni slike. Ker je bil tokratni torek še posebej napet.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
Dan po RIT-i akademski ples
Se zadnjič vas obveščamo, da bo letošnji akademski ples v soboto, 17. aprila, ob 20. uri v hotelu Paka. Karte lahko v pred-prodaji kupite na Mladinskem servisu Velenje. ŠŠK se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem: Študentski servis Maribor, Mladinski servis Velenje, Mestna občina Velenjc, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Soštanj, Erico, Banka Velenje. Še posebej pa se zahvaljujemo stari gardi ŠŠK-ja, ki je s svojo udeležbo na petkovem sestanku dala svoj pečat akademskmu plesu. Dremelj, Đinks, Kompi, Leši, Papež 2x in Rex - hvala Vam!
Kitariada
Vsi lomilci src, ki za to dejanje uporabljate kitaro, ste vabljeni v Mladinski center Velenje v petek, 23. aprila. Tam boste lahko ob spremljavi nežno zvenečih kitarskih strun zapeli svoje lastne skladbe in si nabrali celo vrsto oboževalcev ali oboževalk. Vsi ostali ste vabljeni k poslušanju.
Tarok turnir - drugič
Že drugič v tem šolskem letu boste lahko vrgli tarok karte in vsemu svetu pokazali, koliko vel-jate. To boste lahko storili v soboto, 24. aprila ob 21. uri v Plac-u. Prijave se že pobirajo!
Sovica si bo nadela obleko in skupaj z vami odplesala v pomlad!
■ Zalika
Študent naj bo
Utrinek z lanskega akademskega plesa (Foto: Jurij Vižintin)
Ta vikend je med velen-jskimi študenti in njihovimi s t a r e j š i m i kolegi minil presenetljivo mirno Izstopal je petkov večer (oziroma noč) v Plac-u, ko so se sestali sedanji člani ŠŠK-ja ter njihovi predhodni-ki. Baje je bilo zelo zanimivo (in žejno). Sobotni Plac pa je bolj kot ne sameval. Očitno so se vsi pripravljali na naporen ŠŠK-jevski
program, ki sledi v naslednjih ted-nih.
Svečan izid RIT-i
"Ko zbudiš se zjutraj mlad, ko čas je ravno pravi, ko svet je kot zaklad, se RIT na dan postavi!" 22. številka RIT-i se bo rodila jutri, v petek, ob 21. uri v Mladinskem centru. ŠŠK se ob tej priložnosti zahvaljuje njenemu dolgoletnemu uredniku Juretu Trampušu, ki ima eden izmed red-kih Rit v glavi. Jure, ti si edinstven in najboljši!
Enodimenzionalci v Mladinskem centru Velenje
Očitno je, da je obiskovanje koncertov v Velenju postalo zgolj redek dogodek, ki se zgodi, ko nastopi kakšna skupina z zvenečim imenom.
One Dimensional Man so pokazali, da so pravi glasbeniki. Trije suhi in majhni osebki so poprijeli za svoje instrumente ter povzročili, da so se (dobesedno) zatresle stene. Nepredvidljiv noise, ki se je iz odra odbijal skozi naša ušesa naravnost v dušo, je povzročil, da smo zapadli v nekakšen trans, iz katerega smo se (vsaj jaz) zbudili šele naslednji dan. To je glasba, v kateri lahko resnično uživa vsak glasbeni sladokusec, saj je polna menjav ritma, kitarskih okraskov in močne, temne podloge basa. Vokal pa itak poglavje zase.
Dobro pa so se izkazali tudi predvozači z imenom Štiije pravi dedci. Od lanskoletnega koncer-ta so se nekako uigrali in tudi tehnično popravili. Tako so nas pozitivno presenetili. Vendar bodo potrebovali še veliko vaje in predvsem veliko živih nastopov. Velja pa jih pohvaliti, saj jim na tej poti za zdaj gre že prav dobro.	■ Zalika
DURAN DURAN
»Greatest« je naslov najnovejše retrospektive kariere ene najpomembnejših skupin novejše pop glasbe. Pri založbi EMI je namreč na audio in video formatu izšla zbirka najpomemb-nejših dosežkov sedemnajst let trajajoče kariere skupine Duran Duran. Skupina, ki so jo dolgo časa po krivici uvrščali med najstniške pop atrakcije osemdesetih in ji napovedovali značilno instant kariero, je potrebovala dolgo vrsto let, da je o svoji kvaliteti prepričala tudi kritike. S pojavom novega romantizma po koncu pankovskega obdobja je namreč glas-beno tržišče preplavila množica pisanih pop izvajalcev, ki so s pop pesmicami večinoma plesali eno samo poletje. Značilna ikonografija z bogatimi oblekami, fantazijskimi frizurami in make upom je bila sinonim šminkerstva in simbol tistega časa. Mnogi, ki so prisegali na dediščino preživetih rock metuzale-mov sedemdesetih in tudi mnogi radikalni punkerji, ki so poz-nali le nihilizem, tem novim skupinam niso priznali svojega mesta na glasbeni sceni. Dobre glasbe pač ni mogoče delati s šminko in barvami za lase. Toda Duran Duran so izhajali iz undergrounda in ko so začeli, je bila njihova vizija precej drugačna od tistega, kar se jim je zgodilo kasneje. Občinstvo je namreč množično sprejelo njihovo glasbeno in siceršnjo podobo, zaradi lepega videza pa so postali objekt poželenja na tisočev najstniških oboževalk. Prav bizarno je bilo slišati nekatere njihove skladbe pred množicami vreščečih deklic, saj so bile daleč od posladkanih pop pesmic, ki se sicer uvrščajo
duran duran
v stereotipni vzorec pop štanc. Etikete najstniškega pop banda se zato Duran Duran dolgo časa niso mogli otresti. To jim je sicer prinašalo velik komercialni uspeh, saj so v svoji karieri prodali več kot 60 milijonov plošč. imeli 13 skladb
Iuvrščenih med deset naj britanske lestvite^nied njimi dve prvi mesti) in kar sedem albumov med desetimi najbolje prodaja-nimi.
Uspešno obdobje je trajalo prvo polovico osemdesetih, ko so nastale nekatere njihove najuspešnejše skladbe. Toda Duran Duran niso bili le anemični podajalci glasbene podobe za katero sicer stoji močna glasbena industrija. Bili so ustvar-jalni in svojo glasbo razvijali in nadgrajevali iz plošče v ploščo. Razvoj elektronike je bil pisan na kožo njihovemu elek-tronskemu popu in novosti s področja zabavne elektronike so uspešno uvajali v svoje delo. Bili so tudi eni najpomembnejših video producentov in njihovi videospoti še danes sodijo med zgodovinske eksemplarične primerke razvoja glasbene video produkcije.
Kadrovske spremembe so sicer povzročile upad njihove popularnosti, a so jih po drugi strani ustvarjalno okrepile. Po letu 1985 so postali bolj zreli, njihov zvok pa se je vrnil h koreninam rock glasbe in postal bolj oster. Takrat jih je opazi-la tudi kritika in jim končno priznala kvalitete tudi za nazaj. Njihova novejša dela niso bila več primerljiva z zgodnjimi uspešnicami, postali so artistično usmerjeni eksperimentalisti in vse bolj funkcionirali kot rock bend. Rezultat tega je bil odličen album »The Wedding Album« (1993), na katerem so fantje z lepimi obrazi in lepimi frizurami podali zelo globoke osebne občutke.
Leta 1995 so izdali še en album »Thank You«, ki kljub pomenljivemu naslovu ne pomeni zahvale ob slovesu od glas-benega ustvarjanja. Podjetje Duran Duran deluje naprej. Material za novi album že nastaja, »Greatest« pa pomeni le eno od postaj na skoraj dve desetletji trajajoči uspešni karieri.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE	(Št.3U)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenjt	in Mestni TV ter
vsak četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 11. aprik	l:
l.KLINC: Za vse Ijudi še bog ni	13 glasov
2.ATELŠEK: Zdravica	8 glasov
3.RUBIN: Pirje, pirje	7 glasov
4.ŠLIBAR: Šuštarska nedelja	2 glasovi
5.FAJS: Kar bo, pač bo	0 glasov
Predlogi za nedeljo, 18. aprila:	
l.BOBRI: Malarska	
2.HENČEK: Ne hiti na Tahiti	
3.POUANŠEK: Večerni zvon	
4.PRIMORSKI: Karamela	
5.SL0VENSKIH 5 +: Disco polka medly	
	■ Vili Grabner
ANJA RUPEL
Ze v eni prejšnjih številk smo omenili, da domača pop zvezda Anja Rupel pripravlja serijo koncertov po Sloveniji, na katerih namerava nastopiti v živo s spremljevalno skupino. Anja, ki se je doslej na svojih nastopih predstavl-jala s pomočjo playbacka in spremljajočih plesalk, bo tokrat nastopila ob spremljavi domače skupine Funk You. Enemu prvih iz serije koncer-
tov po Sloveniji bomo priča prav v Velenju, kjer bo Anja nastopila v petek, 16. aprila, v klubu Max (in ne 17. aprila v Rdeči dvorani, kot je bilo sprva napovedano).
TOM VVAITS
16. april je datum uradne-ga izida novega albuma legen-darnega Toma Waitsa. Pri založbi Epitaph, ki jo v Sloveniji zastopa Nika, bo namreč izšel album z naslovom »Mule Variations«, ki bo prinesel šestnajst novih skladb tega kontroverznega glasbenika. Skladbe so
večinoma baladne in so pisane na kožo Ijubiteljem Tomovih zgodnjih del, čeprav vključujejo tudi nekaj eksperi-
mentalnega zvoka, značilnega za Waitsovo obdobje pri založbi Island. To je njegova prva studijska plošča po šestletnem premoru v njegovi več kot 26 let trajajoči karieri. V začetku aprila je bil pred-stavljen tudi prvi single s plošče, skladba »Hold On«.
ALENKA LESJAK
V mesecu marcu je izšel debitantski album 28-letne pevke in kitaristke Alenke Lesjak. Glasbenica, ki sicer nastopa skupaj s skupino Happy Band, ki že drugoJeto spremlja Ireno Vrčkovnik, je na svojem prvencu uglasbila pesmi pesnice Mete Rainer. Gre za pesmi iz njene zadnje zbirke »Skozi prste«, ki je namenjena	predvsem
odraslim. Glasba je v celoti delo izvajalke, ki je tudi avtor-ica besedila ene skladbe. Aranžmaji so delo Boža A. Koleriča, plošča pa je bila pos-neta v studiu Melopoja pri
Otu Vrhovniku. Album, katerega naslov je »Korak v življenje«, je izšel v samoza-ložbi, za njegovo distribucijo pa bo skrbela založba Panika records.
MODERN TALKING
Super projekt Modern Talking, ki sta ga podjetna Dieter Bohlen in Thomas Anders po letih mrtvila ponovno zelo uspešno vrnila v življenje, daje odlične rezul-tate. Že nekaj tednov po izidu novega albuma »Alone« so se namreč njegove prodajne številke zavihtele visoko v nebo in se po dobrem mesecu dni ustavile pri številki 700.000. Medtem, ko to berete, je naklada gotovo že presegla milijon prodanih zgoščenk, kar album uvršča na
tretje mesto trenutno najbolje prodajanih plošč v Evropi. Ker izkušnje kažejo, da kakor hitro zvezde zažarijo, tako hitro tudi ugasnejo, Nemca ne počivata. Tako bosta že dobra dva meseca po izidu pred-stavila drugi single »Sexy, Sexy, Lover«, za katerega
bosta seveda posnela tudi nov videospot. Na veliko navdušenje njunih številnih oboževalcev, seveda.
SHANICE
Se še spominjate sim-patične skladbice »I Love Your Smile«, s katero je pred osmimi leti prikupna pevka Shanice postala redna gostja programa najbolj znane glas-bene televizije MTV. Od takrat je preteklo že precej časa in ljubka Shanice je medtem doživela marsikaj. Za sabo ima neuspešno partner-sko zvezo in razočaranje, ki ji je pomagalo odrasti. Žato je bolj zrela tudi njena najnovejša plošča, ki jo je po dolgem premoru ponovno
izdala. Naslovila jo je prepros-to »Shanice«, na njej pa se prvič predstavlja tudi kot avtorica besedil. Prva skladba s te plošče, ki že postaja uspešnica, pa nosi romantičen naslov »When I Close My Eyes«.
■ MiČ
15. aprila 1999	MODRO mm KRONIKA, VAŠA PISMA	NAŠ vas 11
r——.........................................■.......-......—.........................................-...........................-......—------------		
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Trčil v peško
V	ponedeljek, 12. aprila, ob 10.30, se je na Cesti talcev v Velenju zgodila prometna nesreča, v kater se je hudo poškodovala 72-letna Marija C. iz Velenja. Ponesrečila se je, ko je vanjo trčil 25-letni Jože P. iz Velenja, pri vzvratni vožnji s tovornim avtomobilom po dovozni cesti.
Skozi balkon v hišo
V	četrtek, 8. aprila, v prvih jutranjih urah, je neznanec preko balkona prišel v stanovanjsko hišo Viktorije Ž. na Efenkovi ces-ti v Velenju. Iz pisarne v pritličju je ukradel denarnico z doku-menti in denarjem, vse skupaj vredno okoli 50.000 tolarjev.
Vlomilec povzročil škodo
V	noči na četrtek, 8. aprila, je neznanec na Foitovi v Velenju poskušal vlomiti v osebni avtomobil Petra B. Vanj mu sicer ni uspelo priti, z vlamljanjem pa je povzročil za okoli 60.000 tolarjev škode.
Pri kom zvoni?
V	torek, 6. aprila, popoldan, je Mitja J. na terasi bifeja bencinskega servisa OMV v Šaleku pozabil prenosni telefon znamke Ericsson. Neznanec je njegovo nepazljivost izkoristil in aparat odnesel, lastnika pa oškodoval za kakšnih 45.000 tolar-jev.
S steklenico nad ŠC
V	sredo, 7. aprila, okoli 12.45, je 51-letni Mitja Š. iz Velenja v okno in steklena vhodna vrata Šolskega centra Velenje, na Trgu mladosti, vrgel kamen in steklenico ter povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode.
Porisani karoseriji
Konec minulega tedna se je nekdo pred Rdečo dvorano v Velenju znesel nad osebnim avtomobilom Lantra. Z ostrim predmetom je porisal celo karoserijo in lastniku Jožefu T. povzročil za okoli 100.000 tolarjev škode.
V	sredo, 7. aprila, med 20.30 in 22. uro pa je neznanec pred gostinskim lokalom Rudnik PUB na Kidričevi v Velenju z os-trim predmetom poškodoval osebni avto ford mondeo. Renato A. je oškodovan za 20.000 tolarjev.
Do verižice s silo
V	sredo, 7. aprila, okoli 11.15 sta 18-letni Jugoslav V. in 17-Ietni Dragan L. na Trgu mladosti v Velenju napadla 17-Ietnega Konrada M. Zahtevala sta, da jima izroči srebrno verižico. Ker Konrad tega ni storil, sta mu jo vzela s silo. Velenjski policisti so oba nasilneža prijeli še istega dne in jima verižico zasegli.
V	torek, 6. aprila, okoli 17.30 pa so trije neznani mlajši moški na avtobusni postaji v Velenju stopili do 18-letnega Samira H. Od nje-ga so najprej zahtevali denar. Ker jim tega ni izročil, so ga pretepli in mu vzeli 9.000 tolaijev in jakno, ki jo je imel oblečeno.
Izkoristil gnečo
V	torek, 7. aprila, okoli 15. ure, je nekdo v prostorih Šolskega centra v Velenju izkoristil gnečo in iz žepa nahrbtnika, ki ga je nosila Danica Z. ukradel denarnico z denarjem in dokumenti v skupni vrednosti 10.000 tolarjev.
Ukraden kombi
V	noči na četrtek, 8. aprila, je bil na Jenkovi cesti v Velenju ukradel kombi VW transporter, 2,4D, bele barve, registrskih oz-nak CE 10-40 P, last Jožefe V.
Prijeli vlomilca
V	zadnjem obdobju je bilo na širšem območju Policijske uprave Celje vlomljeno v več stanovanjskih hiš, med drugim, 25. mar-ca, tudi v stanovanjsko hišo Draga M. v Topolšici. Vlomilec je iz nje odnesel za okoli 800.000 tolarjev gotovine in zlatega nakita. Tega in še drugih vlomov na celjskem sta osumljena 23-Ietni Matej G. in 21-letni Miran R Obema so policisti PP Celje in krim-inalisti odvzeli prostost. Iz teh vlomov so policisti nekaj ukradcnih predmetov še našli, večino pa sta osumljena že uspcla prodati.
Programatorji dobili noge
Velenjski policisti so bili v ponedeljek, 12. aprila. obveščeni, da je nekdo med 26. in 29. marcem na Partizanski cesti v Velenju, v podjetju Gorenje, obrat montaža pralnih strojev, ukradel 130 programatorjev, vrednih preko 190.000 tolarjev.
Izpred glavnega vhoda v Gorenje pa je v petek, 9. aprila, "odšlo" v neznano kolo z motorjem Tomos APN 6, rdeče barve, last Eda J.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Vlom v grad Vrbovec
V	noči na četrtek, 8. aprila, je neznanec na Savinjski cesti v Nazarjah vlomil v gostišče Grad Vrbovec. Iz priročnega skladišča je odnesel 18 steklenic sortnih vin in s tem Ludvika P. oškodoval za okoli 40.000 tolarjev.
Ukradel kmetijski stroj
V	noči na soboto, 10. aprila, je neznanec iz dvorišča stanovan-jske hiše v Šmartnem ob Dreti ukradel vrtavkasti zgrabljalnik, znamke Star, last Ivana G. Oškodoval ga je za okoli 300.000 to-larjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
V Gotovljah zgorel kozolec
V	torek, 6. aprila, okoli 21.50, je zagorel kozolec last Mateja G. v Gotovljah. Kljub gašenju gasilcev je poslopje, veliko 18 krat 7 metrov, v celoti zgorelo. Ogenj je uničil tudi dve toni sena in več kmetijskih strojev. Gmotna škoda znaša okoli 15.000.000 tolarjev. Vzrok požara policisti in kriminalisti še ugotavljajo.
Namesto koles polena
V	noči na soboto, 10. aprila, je neznanec na parkirnem pros-toru Obrtnega združenja Žalec, na Levstikovi, z osebnega av-tomobila Hyundai accent demontiral vsa štiri kolesa, namesto njih pa pod avtomobil postavil lesena polena. Andrejo P. je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
Ni ji uspelo!
V	sredo, 7. aprila, ob 14.20 je uslužbenka kozmetičnega salona v Žalcu zalotila pri tatvini 27-letno Jasmino B. iz Zagreba. Ta je izkoristila trenutno nepazljivost zaposlenih in iz odložene tor-bice vzela dve denarnici z dokumenti in denarjem. Ni pa imela prave sreče, saj so jo prijeli, preden je zapustila salon.
Vlom v Pekel
V	noči iz nedelje na ponedeljek, med 11. in 12. aprilom, je nez-nanec vlomil v gostišče Pekel, last TD Šempeter. Odnesel je za okoli 200.000 tolarjev različnih tehničnih in akustičnih aparatov, žganih pijač, vina, cigaret, kave in sladoleda.
Spoštovani pred-stavniki krajevnih skupnosti občine Šoštanj!
Pred leti nam je tudi z vašo podporo uspelo, da smo končno spet dobili nazaj svojo občino. Občino Šoštanj, ki je nekdaj že uspešno delovala in poslovala, kasneje pa je bila ta občina vključena v velenjsko. V tistih letih smo ugotavljali, da razvoj bivše občine Soštanj nazaduje, kajti večina naložbenega denarja je bila namen-jena za razvoj Velenja, Šoštanj z okolico pa je v vseh pogledih nazadoval.
Sedaj imamo že drugi mandat svo-jo občino, prcdstavniki krajevnih skupnosti pa ugotavljamo, da se naše pravice in pristojnosti vse bolj krčijo in jih v praksi pravzaprav sploh ni več. Konec lanskega leta so krajevne skupnosti sicer pridobile status pravnih oseb, a to tako rekoč ne pomeni ničesar in krajevne skupnos-ti nimamo več nobenih konkretnih pristojnosti.
Neveijetno in povsem nelogično je, da krajevne skupnosti nc morejo odločati o svojem razvoju in nimajo nikakršne bcsede pri prostorskem načrtovanju. Zaiostno je, da imajo manj besede tisti, ki so se s svojimi programi pojavili na volitvah kot tisti, ki so bili v ozadju, kaj šele izvoljeni. Prav slednji pa imajo danes več vpli-va in to preko svojega strankarskega delovanja. Očitno pomeni strankars-ka pripadnost več kot volja ljudstva na volitvah. Pozivam vodstva vseh kra-jevnih skupnosti v naši občini, naj apelirajo na svoje občinske svetnike in druge, ki imajo možnost sood-ločanja, da bi imele KS več pristo-jnosti, ki zadevajo predvsem odločanje o lastni usodi oziroma last-nem razvoju. Le tako bo mogoč enakomeren razvoj vsch krajevnih skupnosti, kajti brez tega si ne more-mo predstavljati tudi napredka vse občine.
Kot podprcdsednik KS Šoštanj menim, da je bilo v zadnjih letih na-menjeno preveč denarja za razvoj obrobnih predelov občine. pri čemer mislim predvseni na Topolšico. Na ta račun je nazadoval razvoj mesta Soštanj. Zalostno je, da moramo
Šoštanjčani po nakupe v druge, tudi manjše kraje kot je naš. S pametno razvojno politiko bi lahko že sedaj dosegli, da bi k nam prihajali tudi kupci in gostje od drugod. Tudi zara-di izjemne geografske lege našega mesta, ki je na stičišču Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline, Koroške in nezazadnje tudi Avstrije. Zaradi nepronicljive občinske poiitike pa so mesto zapustili celo trgovci. Sprašujem se, kdo nosi odgovornost za to! To sprašujem tudi 12 občin-skih svetnikov, kolikor jih je iz naše KS v 20-članskem občinskem svetu. V čim krajšem času pričakujem njihov javni odgovor na moje vprašanje, kaj bodo storili za razvoj našega in nji-hovega mesta, za razvoj krajanov, ki smo jim na zadnjih volitvah izrekli zaupanje.
Sprašujem še o dveh stvareh, ki se mi zdijo najbolj kritične za nadaljni razvoj našega Šoštanja. Tovarna usnja Soštanj je bila nekoč v gospodarskem smislu zelo zanimiva za tovarno usn-ja Vrhnika. Šoštanjska je pod vod-stvom Vrhničanov klavrno propadla, pa čeprav je samo ime TUŠ nekdaj pomenilo veliko več kot pa ime usn-jarske tovarne iz Vrhnike. Sedaj je vse skupaj v razsulu in to na ozemlju, ki zajema približno polovico središča mesta. Se bo našel kdo od vodstva občine ali od svetnikov in Vrhničane opomnil na to, da je njihova vsaj moralna obveznost, da objekte z zemljiščem vred vrne Šoštanju. Za ta kompleks ima KS Šoštanj že izde-lane razvojne načrte, ki jih javnost pozna in se je z njimi strinjala. Predvsem zato, ker bi na tej lokaciji lahko nastalo mnogo novih gospo-darskih dejavnosti, to pa pomeni odpiranje novih delovnih mest.
Druga stvar je lokacija starega bencinskega servisa Petrol v središču Šoštanja, ki meri okrog 1000 kvadrat-nih metrov. To je klavrna podoba nečesa, kar je včasih bilo, danes pa ne služi nikakršnemu namenu. V noben-em pogledu se ne vključuje v idejni projekt razvoja mesta in je postal pravi tujek, ki moti domačine in slučajne popotnike, ki še zaidejo v mesto. Ne le, da kvari videz mesta, huje je to, da niso sanirani podzem-ni jaški, kjer so bile nekdaj cisterne za bencin in naftne derivate. Blizu teče reka Paka. Gre za pravo ekološko

bombo sredi Šoštanja in prav zanima me, kaj na vse to pravi Vodna skup-nost. Se bo kdo od občinskih svet-nikov spomnil in na to opozoril Petrol in Vodno skupnost? Pa ne le opozoril, zahteval tudi dokončno rešitev problema.
Ce so že "tujci iz Slovenije" priha-jali k nam, ko se jim je to splačalo in nas zapustili, ko so nas dobesedno izropali, potem od njih zahtevamo vsaj to, da svoje grehe počistijo za sabo, nam pa pustijo tisto, kar je že od nekdaj bilo naše. Mi si bomo vsekakor prizadevali, da bomo na porušenih temeljih gradili svojo novo in lepšo bodočnost in če bo te "tujce" kdaj spet zamikalo, da pridejo k nam in investirajo, bodo dobrodošli. Pod pogojem seveda, da se bomo takrat pogovaijali kot enakovredni partneiji in na osnovi čistih gospodarskih računov.
Spoštovani gospodje občinski svet-niki in svetnici! Ce si boste prizade-vali za to, kar sem sedaj predlagal in če boste kaj dosegli, potem vam bodo Ijudje na naslednjih volitvah spet za-upali. Če ne, boste za vedno nosili pečat nesposobnosti. To pa sploh še ni najhuje. Katastofalno bo, ker bo Šoštanj v tch dinamičnih letih razvo-ja še bolj nazadoval kot je že. Še enkrat apeliram na to, da damo več konkretnih pristojnosti krajevnim skupnostim. Vsakdo pač najbolje pozna svoje težave in svoje razvojne vizije.
Podpredsednik KS Šoštanj in svetnik Matjan Vrtačnik - Cigler
Clovekovo srce, drobcena pika na našem planetu
Občinski odbor ZZB Velenje na-menja v svoji organizaciji med drugi-mi problemi nenehno skrb, da pol-pretekla zgodovina NOV in strahote 2. svetovne vojne ne bi bile poz-abljene. Nekaj članov občinskega odbora se je udeležilo spominske slovesnosti v Železni Kaplji v Avstriji. V nedeljo, 11. aprila, je spremenljivo aprilsko vreme spremljalo naš udoben kombi, ki je brzel proti Avstriji. Spotoma smo videvali skrb-no obdelana polja in Korošce v značilnih nošah...
Po dobri uri vožnje smo prispeli v Zelezno Kapljo in se pridružili števil-nim udeležencem žalnega zbora na tamkajšnjem pokopališču, kjer se je odvijala spominska slovesnost pri spomeniku Peršmanovih za vse padle koroške partizane, ustreljene talce in umrle Ijudi v taboriščih...
Bilo je v zadnjem letu vojne, leta 1945. Narava v aprilu tistega daljne-ga leta je bila najlepša. Pod Peco, vi-soko pod goro, na avstrijski strani Karavank je na samotni kmetiji živela številna Peršmanova družina. Za hišo proti dolini se je prebujal prosojno Zeleni gozd, iz brstja so nastajali listi, iz cvetočih popkov pa so se rojevale kot dih pisane rožice. A žal je ta pom-ladna idila postala nična. Iz zasede so v hišo vdrli nemški vojaki in s sm-rtonosnim orožjem utišali za vedno prestrašene odrasle in otroke.
Tudi letos štejemo dneve v aprilu, deževne kaplje se stapljajo z našimi mislimi in besedami slavnostnega govornika, ki je opominjal na dane besede in obljube ob koncu 2. sve-tovne vojne: "Nikoli več!" Pa se ni obneslo. Zal, zgodovina se ponavlja. Nacionalfašisti so polni sovraštva in sejejo razdor med narodi. Priča smo strahotni moriji na Balkanu in vojni v Jugoslaviji, trpljenju otrok. Lepo bi bilo, če bi utihnilo orožje vsega sveta, da bi lahko človeška srca, te drobcene pike na širnem planetu, v en glas rekli: "Nikoli več!"
A. in I. Tamše
□
STROPNIK
Stari trg 26, Velenje Tel.: 063/851 -458 Zavese po naročilu
N0V0: 0KENSKE P0UCEIN IZDELKIIZ MARM0RJA TER GRANITA P0 NAR0ČILU!
Izmere, svetovanje, montaža
Del. čas: vsak dan od 9. -12. in od 14. -18., ob sob.:od 9. do12. Vabljeni!
Velenje
Jurijev sejem na Cankarjevi ulici
Turistično društvo Velenje bo pripravilo v prihodnje vsak tretji vikend v mesecu sejem na Cankaijevi uliri. Ponudbo bodo prilagajali času. Prejšnji mesec je bil na Cankaijevi ulici Jožefov sejem, ta vikend (jutri in v soboto med 8. in 20. uro) pa bo ponudba pomladno obarvana, pripravili bodo Jurijev sejem.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
DAN NOROSTI
Napovedana predstava Branka Đurića-Đura "Dan norosti", namenjena mladinskemu abonmaju in izven, ld bi morala biti v torek 13. aprila, je zaradi sprememb v zasedenosti ansam-bla, prestavljena na sredo 5. maja ob 20.00. Že rezervirane vstopnice veljajo naprej. Dvigniti jih je potrebno do 28. apri-la. 6
ZORAN PREDIN in MAR DJANGO QUARTET
Skupina svvingovskih ritmov je prvič nastopila lani v Cankarjevem domu v Ljubljani. V kvartetu pojejo in igrajo: Saša Olenjuk, Vitalij Osmačko, Gašper Bertoncelj in Nikolo Matošič. Njihova CD "Ljubimec iz omare" je v glasbenem in tekstovnem smislu Predinovo najbolj zrelo
delo.
Koncert v sredo 21. aprila ob 20.00, v Domu kulture Velenje.
Vstopnice 1.500 SIT! Predprodaja v domu kulture, tel. 862 002.
DORI
V četrtek, 22. aprila ob 20.00 bo v Knjižnici Velenje kulturni večer z nadvse zanimivim gostom Izidorjem Pečovnikom -Dorijem. Pogovor z našim župnikom v Berlinu, ki je v času svojega delovanja na Brezah nad Laškim presenečal svet okoli sebe, bo vodila Nataša Gerkeš Lednik. Nekaj pesmi bo zapel trio Moj dom. Vstopnine ni!
12 NjIS vas
NK Rudar
5. aprila 1999
Gledalci že siti ničel
- y
S sobotnim in nedeljskim prvenstvenim krogoni so prvoli-gaši končali drugi del letošnjega trikrožnega tekmovanja. Na pod-lagi uvrstitev po 22. krogu je vod-stvo tekmovanja sestavilo raz-pored tekem za preostalih enajst igralnih dni. Prvouvrščenih šest ekip je "nagradilo" z igranjem tekme več doma (šest doma in pet v gosteh). Po tem razporedu bo prvouvrščeni Maribor Teatanic gostil sedmouvrščeni Potrošnik, Hit Gorica Primorje, Mura Koper, ćetrtouvrščeni Rudar desetou-vrščeni Publikum itd.
Razpored se je nedvomno nekoliko poigral z Velenjčani, ki bodo morali končnico prvenstva "odpeti" s Celjani, nasprotnikom, ki so ga gostili minulo soboto. Tokrat bo tekma (v soboto) ob 19 uri.
Dosedanje dvakratno srečanje teh dveh nasprotnikov v tem prvenstvu ni opravičilo slovesa
derbija. Še več - gledalci tako jeseni kot prejšnji konec tedna niso videli nobenega zadetka. Izid 0 : 0 pa je zanje najmanj spre-jemljiv. Domači so sicer pred tekmo napovedovali igro na zmago. Ne moremo jim očitati, da te niso želeli. Igrali so zelo zavze-to. V prvem polčasu je bilo pred-vsem po zaslugi Javornika kar nekajkrat vroče pred gostujočim vratarjem Mujčinovičem, vendar so bili njegovi soigralci netočni pri strelih oziroma je imel celjski vratar svoj dan, na začetku druge-ga polčasa pa je nevarno Javornikovo žogo zaustavila prečka. Zoga je zadela njen spod-nji del, se odbila proti zemlji, med letom pa jo je Sankovič odbil v polje. Šporno ostaja, ali je žoga prešla gol črto ali ne. Po oceni sodnikov - ni. Na nasprotni strani je vratar Mladen Dabanovič bil veliko manj zaposlen, trikrat pa je resnično moral potrjevati, da je
reprezentačni vratar, sicer pa so bili tudi gostje nezbrani pri udar-cih proti njemu. Najlepšo priložnost je prav v zadnjih sekun-dah tekme zapravil Hodžar, ko je prišel sam pred Dabanoviča. Ta je pravočasno stekel iz svojih vrat in ga s tem zmedel prav toliko, da je celjski igralec žog poslal mimo vratnice.
Po tekmi sta bila trenerja, Brane Oblak in Nikola Ilijevski, vendarle zadovoljna vsak z eno točko, čeprav je "Celjan" žaloval za Hodžarjevo	priložnostjo,
"Velenjčan" pa za sporno sodniško odločitvijo. S takšnim razpletom so bili na koncu zadovoljni tudi gledalci, res pa je, da smo v zad-njih minutah slišati tudi nekaj žvižgov nezadovoljstva.
"Rudarji" že devet tekem niso izgubili, spomladi sploh še nobene.
Po takšnem uspešnem nizu imajo gotovo tudi pravico na kakšen "kiks". No, v soboto pa Iju-
Mladen Dabanović
bitelji nogometa v Velenju prav gotovo pričakujejo kakšen dober izid in ne novih že navelečinah 0:0.
■ vos
NK Esotech
Odlično z Olimpijo, težko z Nafto
V prvi polfinalni tekmi slovenskega pokala z SCT Olimpijo v Ljubljani so nogometaši šmarskega Esotecha lepo pre-senetili in igrali neodločeno 1:1. Že v uvodnih minutah je po lepi poda-ji Smajloviča zadetek za Esotech dosegel Mujanovič. Favorizirani Ljubljančani so nato do konca srečanja napadali, Smarčani so na svoje prilike prežali iz nasprotnih napadov, gostitel-jem pa je v uspelo le izenačiti v 52. minuti.
Povratna tekma je bila včeraj (sreda) popoldne v Šmartnem ob Paki. Igralci Esotecha uspešno nastopajo tudi v prven-stvu, kjer so se podali v lov vsaj na četrto mesto. Prvo preizkušnjo v teh naporih so dobro opravili v nedeijo na svo-jem igrišču, ko so z 1:0 prema-gali lendavsko Nafto. Glede na priložnosti, ki jih je bilo težje zgrešiti kot zadeti, bi lahko zmagali z višjim izidom, na koncu pa so se veselili
zmagovitega Smajlovičevega zadetka v 83. minuti.
Gostitelji so tekmo začeli zelo napadalno in so z domisel-no igro zlahka prihajali pred gostujočega vrataija, vendar v zaključku akcij niso bili natančni in spretni. Smajlovič se denimo kar dvakrat znašel sam pred vratarjem, mreža pa se ni zatresla.
Tudi prve minute drugega polčasa so bile v znamenju Smarčanov, nato pa so gostje vzpostavili ravnotežje, nenehno napadali, kakšnih resnejših priložnosti pa si niso uspeli pripraviti. Zadnjih deset minut so domači vendarle zaigrali bolje in v 83. minuti je Smajlovič po podaji Mujanoviča vendarle zatresel mrežo in se "odkupil" za zgrešeno v prvem polčasu.
V nedeljo bodo nogometaši Esotecha gostovali v Ljubljani pri ekipi Slovan Slavija.
■ Janko Goričnik
Tako so ig
Prva SNL, 22. krog:
Rudar - Publikum 0 : 0
Rudar: Dabanovič, Podvinski, Sulejmanovič, Gajser, Granič, Čerimovič, Brezič (od 61.Jeseničnik), Pavlovič, Lavrič , Vidojevič (Šumnik), Javomik (od 83. Golob).
Publikurn: Mujčinovič, Gobec, Mitič, Križnik, Goršek, Angelovski, Štancar, Sankovič, Širec (od 76. Hodžar), Kačičnik , Romih.
Druga SNL, 20. krog:
Esotech - Nafta 1:0 (0:0)
Esotech: Kališek, Javornik, Mernik (Vodovnik), Oblak, Omeragič, Repovž (Korun), Zlodej (Podgoršek), Stefančič, Smajlovič, Mujanovič, Soštar.
Strelec: 1:0- Smajlovič (83).
IVetja SNL, sever, 17. krog:
Usnjar - Unior Zreče 1:0 (0:0)
Usnjar: Čanič, Merčnik, Hrnjič, Daničič, Kraljevič (od 46. Sulejmanovič), Novak, Milanovič (od 88. Fenko), Muharemovič, Mujakovič, Kovačič (od 71.Keršič), Dragič.
Strelec: Muaharemovič (47)
Prva SRL, moški, 21. kriij;:
Gorenje - Pivovarna Laško 19:34 (9:18)
Gorenje: Matovič, Tamše 1, Krejan 1, Bedekovič 11, Kavaš 2, Plaskan, Khimtchenkjo, Sovič 3, Tome, Rozman 1, Cvetko, Dubonossov.
Pivovarna Laško: Lapajne, Šafarič 9 (5), Vugrinec 3, Šerbec 2, Praznik 2, Pajovič 2, Stefanovič, Pungartnik 7, Tomšič 3, Manaskov 3, Škrbič 3, Perič.
Izključitve: Gorenje - 6 min., P. Laško: 4 min. Sedemmetrovke: Gorenje 1A), P.Laškso: 6/5.
Prva SRL, ženske, 17. krog:
Vegrad - Robit Olimpija 14:35 (6:17)
Vegrad: Štumberger, Jukič 1, Dešman, TopiČ, Raukovič 4 (2), Nojinovič 2, Krajnc 5, Notersberg , Ibralič, Stevanovič 2, Kralj, Grudnik.
Smajlovič tudi s takšnega položaja mimo, pozneje pa je ie
bil natančnejši (vos)
NK Usnjar
Težko do zmage
Nogometaši šoštanjskega Usnjarja so v 17. krogu tretje državne lige gostili moštvo Uniorja in z veliko muko zlomili njihov odpor. Zrečani, ki jih vadi in hkrati zanje igra Jani Žilnik (pred leti tudi igralec Rudarja), so ves prvi polčas uspešno preprečevali žogi pot v svojo mrežo, hkrati pa tudi sami iskali priložnosti za zadetek v hitrih nasprot-nih akcijah. Na srečo domačih so bili njihovi sicer redki streli nenatančni ali pa je vedno dobro posredoval vratar Ferus Canič.
Tudi domači so bili nespretni pred vrati na trenutke nezanesljivega zreškega vratarja Davida Šnabla.V 29. minuti se je celo spozabil in z rokama ujel od soigralca vrnjeno žogo, vendar "usnjarji" s slabih šestih metrov niso znali in mogli mimo številnih nog poslati žoge v Unioijevo mrežo. Takoj na začetku drugega polčasa so Šoštanjčani znova nevarno napadli. Najprej je nekdo od gostov odbil žogo s same črte, priletela je do Vahida Muharemoviča, ki jo je poslal v mrežo in zagotovil svoji ekipi tri tpčke.
Soštanjčani so tudi po 17. krogu še vedno na 4. mestu, za drugi-mi Staršami zaostajajo za dve točki, pred peto Dravinjo pa imajo tri prednosti. V naslednjem krogu bodo gostovali v Rogatcu pri predzadnje uvrščenemu Mons Klaudijusu.
Za nekaj časa se od soigralcev poslovili Marko Merćnik, Dragoslav Daničič in Elvis Galijaševič, ki so v ponedeljek odšli v vojsko.
■ vos
RK Gorenje
Gostje igrali na vso moč

Bedekovič v "objermu" Stefanoviča
Saleško - celjski derbi je privabil v Rdečo dvorano največ gledalcev (približno 800) v tem prvenstvu. Videli so izredno zavzeto igro gostov in zelo slabe gostitelje. Po njihovi (velenjski) krivdi tekma ni opravičila slovesa derbija.
Celjani so pač v zadnjem času premočni tudi za Velenjčane, ki so imeli v svoji ekipi tokrat le dve svetli točki, in to vratarja Vasilija Dubonossova, ki je z dobrimi obrambami predvsem proti koncu tekme ( vsega skupaj je nabral 16 obramb) preprečil še hujši poraz svoje vrste, in Branka Bedekovič, ki je bil kljub temu, da je tudi kar precej grešil,
BRUNO ZAGODE, podpredsednik Gorenja, o prestopu Branka Bedekoviča v Pivovarno Laško: " Vemo, da se je Bedekovič o tem v Celju že pogovarjal. Kakšen je bil njegov dogovor, mi ne vemo. Konec sezone mu z našim klubom poteče pogodba in seveda je pravica vsakega igralca, da po poteku pogodbe razmišlja o tem, ali bo zamenjal okolje ali ne. Mi do njega nimamo nobenih obveznosti in tudi on ne do nas."
najboljši strelec tekme. To sezono najboljši velenjski rokometaš in reprezentant je imel razlog za dokazovanje, saj so ga na tribuni gledali tudi vodilni možje celjskega kluba, kamor bo Bedekovič (menda je že podpisal predpogodbo, kot smo slišali po sobotni tekmi v Rdeči dvorani) odšel po končani sezoni prvenstvu oziroma pokalni sezoni.
V zadnji tekmi letošnjega prvenstva bo trenutno četrtouvrščeno Gorenje (28) gostovalo pri ekipi Prule 67 (26), ki je mesto za njimi na prvenstveni lestvici.	■ vos
RK Vegrad
Le Grudnikova
Po pričakovanju se domače rokometašice niso mogle resneje upirati veliko boljšim gostjam. Velenjčanke so tokrat igrale za odtenek slabše kot na prejšnjih tekmah, očitno so preveč spoštovale zelo močne Ljubljančanke. Te so igrale brez podcenjevanja nasprotonic in tudi zlah-ka dosegale zadetke ter si priigrali visoko zmago. Še sreča, da je bila vratarka Maja Grudnik spet zelo dobra, saj je s 16 obrambami preprečila morda celo poraz s trištevilčno razliko.
Igralke Vegrada so po 17. krogu na 5. mestu s 15. točkami - zanimi-vo, toliko točk imajo še tri ekipe: Piran na četrtem, Jelovica na šestem in Izola na sedmem mestu. Tudi v ženski ligi bo konec tedna na sporedu zadnji krog letošnjega državnega prvenstva. Vclenjčanke bodo v nedeljo gostovale v Škofje Loki pri osmouvrščeni Jelovici.	■ vos
KK Elektra
Vendarle kvalifikacije
V igri košarkaijev Elektre je bilo v letošnjem prvenstvu veliko nihanj, v bližnjih kvalifikacijah za obstanek v 1. B ligi pa imajo možnost da rešijo sezono. V soboto ob 19.00 jih v Šoštanju čaka prva tekma z ljubljansko ekipo Yurij Plava laguna, vsekakor ena najpomembnejših v zadnjem času.
Moštvi bosta igrali na dve dobljeni tekmi, z zmago na prvi tekmi na svo-jem igrišču pa bi bili Soštanjčani že zelo blizu obstanku. Drugo tekmo bodo igrali v Ljubljani že v torek, morebitno tretjo pa naslednjo soboto spet v šoštanjski športni dvorani. Ljubljanska ekipa je v 2. SKL osvojila drugo mesto, vodi jih nekdanji košarkar Bojan Brodnik, v Elektri pa so prepričani, da bosta za obstanek dovolj le dve tekmi.	■ TR
Sportnik (ca) meseca marca
Akcijo nadaljujemo z drugim kuponom za izbor športnika ali športnice meseca marca. Vzemite si malo več časa in se bolj potrudite, saj gotovo imate "svojega" športnika ali športnico, ki ga spodbujate, zato mu nameniti še glasove v našem izboru. Doslej ste jih namenili Mladenu Dabanoviču, Jolandi Čeplak, Borisu Kališku in Katarini Srebotnik. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje.
rr------------------
i Sportnica - sportnik marca i
Glasujem za športnico(ka).. Naslov glasovalca...............
I
L
n i i i i i i
. j
15. aprila 1999
ŠPORT IN REKREACIJA
CAS 13
NA KRATKO
Po sedemna stih letih!
Katarina Srebotnik, 18-letna velenjska teniška igral-ka, je z zmago na turnirju z nagradnim skladom 142.000 dolarjev v portugalskem Estorilu dosegla zgodovinski uspeh - zase in za slovenski tenis. To je bila seveda njena prva zmaga na uradnih turnir-jih serije združenja teniških profesionalk WTA. Po Mimi Jaušovec, ki je na takšnem turnirju v Los Angelesu slavila leta 1982, torej pred sedemna-jstimi leti, je Katarina šele druga slovenska igralka z zmago na takšnem turnirju.
S to zmago je pridobila novih 121 točk za svetovno računalniško lestvico in na njej pridobila sijajnih 51 mest, torej se je s 139. prebila na 88. mesto. To je razumljivo tudi prvič v njeni karieri, da je najboljša Slovenka na svetovnilestvici, po Mimi Jaušovec pa 88. mesto pomeni tudi drugo najboljšo slovensko uvrstitev, saj je bila med 100 najboljšimi le še Tina Križan, za teden dni na 95. mestu. Temu dodajmo še podatek, da je Katarina v sed-mih mesecih na svetovni lestvici napredovala celo za preko 300 mest.
V dneh po velikem zmagoslavju je bila Katarina Srebotnik gotovo deležna ogromno čestitk, najlepšim smo se iskreno pridružili tudi v našem uredništvu.
"Hvala za čestitke. Res jih je bilo ogromno in sem jih iskreno vesela. Zelo lep je občutek, da se mnogi veselijo z mano," je srečna za uvod povedala Katarina.
Ce bi soditi po izidih dvobo-jev, si se skozi turnir pravza-prav sprehodila?
"Vsi rezultati res kažejo na gladke zmage, čeprav je bilo na trenutke tudi tesno, vendar sem igrala zelo zanesljivo in nisem dopuščala večjih nihanj v igri. Ta se je vzpenjala iz dvoboja v
Katarina z velikim pokalom v našem uredništvu (Foto: bz)
dvoboj in je bila najboljša prav v finalu. Poleg tega sem z vsemi petimi nasprotnicami igrala prvič."
Izid finala proti 107. na sve-tovni lestvici, Madžarki Riti Kuti Kis, je bil 6:3 in 6:1, si torej z njo opravila igraje?
"Vedela sem, da je zelo neu-godna, saj je v prvem krogu izločila znano Anke Huber. Zaigrala sem sproščeno, nisem imela kaj izgubiti, seveda pa sem si zmage zelo želela. Vse se je izteklo srečno, saj sem jo zares nadigrala."
To je bila gotovo najlepša čestitka za 18. rojstni dan pred dobrim mesecem dni?
"Prva izjemna čestitka je bila zmaga v Dubaiu, ta je seve-da še veliko slajša. Sedanje 88. mesto mi namreč že omogoča neposreden nastop večjih turnirjih, tudi za grand slam v Parizu, WimbIedonu in v
Ameriki. Vesela sem tudi dejst-va, da sem šele 4. igralka v zgodovini, ki ji je uspela zmaga na prvem tako velikem turnirju za članice. Prva je bila Tracy Austin leta 1977, druga Petra Langer 1988 in tretja Mirjana Lučič 1997. To je zame lepa spodbuda."
Svoj prvotni cilj do konca
Oče Jože Srebotnik: "Kaj naj rečem. Več kot srečen sem. Prelomnica je bil vsekakor Dubai, saj brež tega uspeha Katarina ne bi mogla rtastopiti v Estorilu niti v kvalifikacijah. Pred odhodom sem si želel, da bi zmagala enkrat, Katarinina želja sta bili dve zmagi, osvojila pa je turair. Tb je super."
letošnjega leta si že doslej dvakrat krepko "preskočila"?
"Res je. Pred sezono sem si zadala, da se do konca leta uvrstim med prvih 150. To sem s 139. mestom uresničila v Dubaiu. Novi cilj je bil uvrstitev med 100, kar mi jc uspelo v Estorilu. Zdaj si novega cilja ne postavljam. Zelim ostati nekje med 50. in 100. mestom, želim napredovati postopno, nočem in ne smem prehitevati stvari," ostaja Katarina trdno na tleh.
Ce bi naredila še en tak skok, bi bila že med najboljšimi?
"To je res in nič ne bi imela proti, tudi trudila se bom, ampak realno to ni mogoče."
Seveda ti brez vsakršnega zavidanja zelo privoščimo nagrado za prvo mesto. Si v prvo veliko zaslužila?
"To vprašanje mi nenehno postavljajo, pri tem pa je žalost-no, da ne poznajo dejstva, da dobi zmagovalka samo 15 odstotkov nagradnega sklada, od česar država na licu mesta odvzame od 25 do 30 odstotkov. Zato me bolijo napisi, da sem v žep pospravija 22.000 dolarjev. Ostalo jih je okrog 16.000, od tega pa sem morala plačati pot in vse stroške bivanja zame in za očeta, ki me je tokrat spremljal. Na turnirjih z nagradnim skladom moram plačati vse stroške, ki niso majhni. Številke so seveda drugačne na velikih turnirjih in ko si pod 30. mestom na lestvici. Res se ta znesek sliši velik, vendar bi z njim denimo lahko plačala tren-erja le za dva meseca. Prav tren-erja si seveda želim, a si ga zaenkrat -- še ne --tn»refl»o privoščiti. Upam pa, da se bodo stvari čim prej uredile, saj sta mi Teniška zveza Slovenije in Šaleški teniški klub Velenje tudi pripravljena pomagati po svojih močeh."
■ vos
Squash - Viharjeva še šestič
V Ljubljani je bilo konec minulega tedna 8. državno prvenstvo v squasu, na katerem so nastopili tudi tekmovalci velenjskega lduba. Petra Vihar je še šestih osvojila naslov članske prvakinje, pri članih pa so bili Erik Vihar 16., Klemen Kristan 22. in Miha Avberšek 28.
Plavanje - Uspešno v tujini
Pretekli teden sta Tina Pandža in Maja Sovinek s kadetsko plavalno reprezentanco Slovenije uspešno nastopili na mednarodnem mitingu v Dunajvarosu. Na tekmovanju je nastopilo 400 plavalcev iz sedmih držav. Obe plavalki sta za Slovenijo nastopili tudi v štafetah, ki so postavile tri nove kadetske državne rekorde.
Najboljši velenjski plavalec Jure Primožič, ki v letošnji sezoni prvič nastopa v članski konkurenci, se je dobro odrezal na zelo močnem mitin-gu v Luxembourgu. Samo v njegovi disiciplini 400 m prosto, kjer je osvo-jil peto mesto, je nastopilo 92 plavalcev iz 14 evropskih držav starih od 17 do 19 let. Poleg Jureta je v Luxembourgu nstopil tudi Ivan Vrhnjak. Obe tekmovanji so organizatoiji pripravili že v 50 m bazenu.
Repenšek in Požežnik na "pohodu"
Mednarodna rokometna sodnika Janko Požežnik iz Celja in Darko Repenšek iz Nazarij se v eliti evropskih in svetovnih sodniških parov vse bolj uveljavljata in ju od velike želje in cilja, da bi sodila na največjih sve-tovnih tekmovanjih, kot sta svetovno člansko prvenstvo in morda celo olimpijske igre, ločita le še korak ali dva. V prid temu je tudi spored tekem, na katerih bosta delila pravico v bližnji prihodnosti.
Minulo soboto, 10. aprila, sta uspešno sodila polfinalno tekmo
pokala pokalnih zmagovalk v francoskem Metzu med domačinkami in predstavnicami Norveške. Naslednja velika preizkušnja bo kvalifikacijs-ka tekma za evropsko prvenstvo leta 2000 med članskima reprezentan-cama Grčije in Češke, največje priznanje doslej zanju pa bo sojenje na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kataiju med 22. avgustom in 5. sep-tembrom. Na tem prvenstvu bo sicer skupno sodilo 16 parov iz vsega sveta, od tega 5 evropskih.
2. teniški turnir dvojic
Obrtna zbornica Velenje in TRC Jezero sta v Beli dvorani izvedla 2. teniški tumir dvojic, ki se ga je udeležilo 19 moških in 2 ženski. V predtekmovanju je bilo po rezuitatih izločenih 5 tekmovalcev.
Izidi četrtfinala: Tratnik-Kostanjšek:Kaker-Praznik 7:1, Jan-Domjanič:Vrtačnik-Podgoršek 8:0, Rezec-Strniša:Novak-Zorko 5:3, Melavc-Rakun:Poznič-Sonja Hrast 8:0; polfinale: Tratnik-Kostanjšek : Jan-Domjanič 6:2, Melavc-Strniša : Rakun-Rezec 6:2; finale Metod Tratnik-Tomaž Kostanjšek : Toni Melavc-Boris Stmiša 9:6.
Katarina Srebotnik
50 - letnica PD Velenje
Slovensko planinstvo ni od včeraj...
Z legendarno Avsenikovo polko Na Golici so člani seksteta Sredenšek v prijetno okrašeni dvorani velenjskega Doma kulture minuli četrtek pričeli osrednjo slovesnost ob 50. obletnici obstoja in delovanja PD Velenje.
V pozdravnem nagovoru se je predsednik društva Jože Melanšek zahvalil za udeležbo vsem, ki so se v lepem številu zbrali v dvorani. Med njimi je še posebej pozdravil predsednika Planinske zveze Slovenije in slavnostnega govorni-ka Andreja Brvarja, podpredsed-nika PZS Adija Vidmajerja, predsednika Savinjskega MDO PD Martina Aubrehta, župana Mestne občine Velenje Srečka Meha. Posebej toplo dobrodošlico je zaželel prvemu predsedniku PD Velenje Francu Antleju. V nadal-jevanju pozdravnega nagovora je Jože Melanšek v kratki obliki predstavil dosedanje delo in načrte društva za naprej, minula pot in delo društva pa bosta izčrpno prikazana v jubilejnem zborniku, katerega izid v društvu načrtujejo za sredino prihodnjega meseca.
Ko je predsednik omenjal jubilejne datume, ki so še pred nami in ne bi bilo prav, da gredo mimo nas neopaženo, je med drugim dejal tudi tole: "Leta 2001 bomo slavii 30 - letnico ceste na Paški Kozjak. Gospod župan in svetniki občine Velenje, sprejmite to pobudo kot dobrohotno sporočilo, da bi lahko ob tej oblet-nici ta cesta bila dokončno asfalti-rana." Da je bil aplavz v dvorani
znakov Planinske zveze Slovenije. Od tega 12 bronastih, 15 srebrnih in 11 zlatih. Verjetno tudi ne bo odveč, če ob tej priložnosti že pred izidom zbornika nekoliko odškrnemo zaveso preteklosti in predstavimo tiste ljudi, ki so vodili Planinsko društvo Velenje skozi teh 50 let.
Kot že zapisano, je bil prvi predsednik Franc Antlej od leta 1949 do 1951, Gustav Verdev od 1951 do 1955, Mirko Antlej od 1955 do 1958, Emil Samič od 1958 do 1961, Drago Pečnik od 1961 do 1962, Alojz Penšek od 1962 do 1964, Jože Žohar od 1964 do 1965, Alojz Merčun od 1965 do 1967, Peter Ficko od 1967 do 1978, Andrej Kuzman od 1978 do 1982, Stane Jamnikar od 1982 do 1984, Franček Ojsteršek od 1984 do 1990. Edina ženska predsednica Irena Brložnik je predsedniško mesto zasedla leta 1990 in ga predala sedanjemu predsedniku Jožetu Melanšku leta 1996. Kot vidimo, se je v teh 50 letih zvrstilo 14 predsednikov. Najdaljši staž med njimi ima Peter Ficko, ki je predsedoval 11 let. Žal so se Gustavu Verdevu, Mirku Antleju in Dragu Pečniku že iztekle živl-jenjske poti. Najbolj dolgo pa je na eni funkciji, brezplačni, kot je vse v planinstvu, to je na funkciji tajni-ka, ki zahteva veliko vestnega dela, vztrajal Miroslav Žolnir - skoraj 30 let. Priznajmo si, da je takšnih ljudi bolj malo.
■ mh
Mladi rokometaši Gorenja v Pragi
Glavno mesto Češke je bilo že osmiž prireditelj velikonožnega rokometnega turnirja. Tretjiž zapored so na njem nastopali tudi mladi rokometaši RK Gorenje iz Velenja. V Prago so pod vodstvom treneijev Tomača Juršiža in Ivana Vajdla potovali starejši dežki (letnik '84) in kadeti (letnik '82). Slednji so tudi branili lanskoletno zmago. Mlajša gen-eracija je svoj zmagovalni pohod konžala v žetrtfinalu, kjer so jih ustavili kasnejši zmagovalci, ekipa Barracude iz Moldavije. Pred tem so po prvem mestu v skupini v osmini finala izložili zagrebški Medvešžak s prednostjo enajstih zadetkov (19:8).
Varovanci treneija Vajdla pa so dosegli še vežji uspeh. V konkurenci 50 ekip iz vse Evrope (in Tunizije) so bili šele v finalu po ogorženem boju od njih boljši žlani domaže Dukle. Izid tekme je bil 11:10 za gostitelje turniija.
Pred tem so mladi Velenjžani konžali predtekmovanje na prvem mestu v skupini brez poraza in z gol razliko +78. Na poti do finla so nato po vrsti nanizali zmage; najprej nad ZTS Martinom (SVK) v osmini finala (14:12); v žetrtfinalu je klonila ekipa Lundagaarda s Švedske, rezultat je bil 15:10. V polfinalu je bil nasprotnik Dobelška in ostalih soigralcev švedski Ystads in tudi tokrat so slavili Velenjžani s 14:13. In prav te trde in naporne tekme so bile vzrok, da je v finalu mladim velen-jskim rokometašem zmanjkalo moži za osvojitev naslova zmagovalca praškega tumiija.
Za dobro igro in odližno vzdušje v obeh ekipah gre pohvala vsem igralcem. Se posebna zahvala pa velja rokometnemu klubu Prevent Slovenj Gradec, ki je Velenjžanom za turnir v Pragi posodil štiri svoje igralce: Nejca Kralja in Boruta Ošlaka (oba letnik '84) ter Tadeja Mirkaca in Mateja Nabrnika (oba letnik '82), ki so z zglednim rokomet-nim znanjem prispevali k uspehu obeh Gorenjevih ekip.
Zadnji dan so razglasili še najboljšo sedmerico praškega tumiija. Med izbranci sta bila tudi dva žlana velenjske ekipe - Aleš Mijatoviž (desno krilo) in Tomač Hudomalj (kročni napadalec). žlani velenjskega Gorenja so tako dokazali, da se v klubu zelo dobro dela (tudi) z mladi-mi.	■ th
ob izreku te pobude še posebej močan, veijetno ni potrebno pose-bej govoriti. Predsednik PZS Andrej Brvar pa je dejal: "Čeprav so Slovensko planinsko društvo leta 1893 ustanovili izobraženci v danes tolikokrat osovraženem centru, pa so se zavedali, da bodo zmogli izsanjati svoje sanje le, če bo idejo uresničevalo čimveč ljudi in jeder po slovenski deželi. Zato so pospešeno ustanavljali podružnice	Slovenskega
planinskega društva, dokler verižna reakcija ni stekla sama od sebe in se je zasejano seme razbo-hotilo samo od sebe v brezštevilno klasje do danes, ko je včlanjenih v
Planinsko zvezo Slovenije 220 planinskih društev. Zato segajo korenine vsakega od teh društev stoletje nazaj. l\idi Planinskega društva Velenje, katerega rojstvo ga uvršča med mlajše člane planinske organizacije..." Tako predsednik Brvar kot župan Srečko Meh sta v nagovoru izrekla pohvalo društvu, ki ne samo, da s svojo številčnostjo zaseda deseto mesto med planinskimi društvi v Sloveniji, ampak tudi dobro gospodari in skrbi za vzgojo podm-ladka.
Ob tej priložnosti je bilo podel-jcnih 7 pisnih priznanj Planinskega društva Velenje in 38 častnih
Še živi predsedniki, ki so se udeležili slovesnosti. Od leve proti desni stojijo: Franček Ojsteršek, Stane Jamnikar, Andrej Kuzman, Peter Ficko, Irena Brložnik, Jože Žohar, Alojz Penšek in Emil Salmič. Sedijo: Jože Melanšek (sedanji predsednik), Andrej Brvar (predsednik PZS) in Franc Antlej
(prvi predsednik PD Velenje).
MONTE*
14 NilS vas
OBVESCEVALEC
15. aprila 1999
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
PMHMH
ft
ITl'ls.U,
M
Četrtek 15.4. ob18h in 20.30h Petek 16.4. ob18h Sobota 17.4. ob 20.30h in 23b Nedelja 18.4. ob18h Ponedeljek 19. 4. ob18h in 20.30h MAFIJA komedija-parodija. Režija: Jim Abrahams Vloge: Jay Mohr, Biliy Burke Doižina: 84 minut Film pripoveduje o družini Costino skozi celo stoletje. Mlad Italijan iz Sicilije, Vincenzo Costino, mora zapustiti Sicilijo in oditi v Ameriko. Ko tam odraste postane vodja močne, zločinske organizacije. Na stara leta pa mora prepustiti vajeti enemu od sinov toda komu: psihopatskemu Joeyu ali vojnemu heroju Anthonyju?
Petek 16. 4. ob 20.30h Sobota 17. 4. ob 18h Nedelja 18.4. ob 20.30h
ZROKOVROKI
melodrama. Režija: Chris Coiumbus Vloge: Juiia Roberts, Susan Sarandon, Ed Harris Dolžina: 124 minut Jackie in Isabell nimata nič skupnega. Prva je vzorna mati, supermama svojih otrok, druga je modna fotografinja, ki je prisiljena postati mačeha dveh otrok svojega novega fanta Luka. Jackie in Isabel si tako skupaj delita družino in čeprav se sprva prezirata kaj kmalu pozabita na nesoglasja, že zaradi obeh otrokter Jackijine usodne bolezni.
Film govori o resničnem življenju v vsaki družini, o smehu in solzah, o spletu usod in dogodkov med starši, mačehami, posvojenci, bodočimi zakonci, nekdanjimi zakonci ter pomembnimi drugimi.
Torek 20.4. ob 20.30h Sreda 21.4. ob18h in 20.30h
EGIPČANSKIPRINC
celovečerna risanka. Režija: Branda Chapman, Steve Hickner, Simon Weils Giasovi: Sandra Bullock, Ralf Fiennes, Val Kilmer Dolžina: 100 minut
Film govori o Mojzesovem sprem-injanju iz sužnja v princa in preroka. Spremlja dva moža - brata in princa v največjem imperiju na Zemlji. Eden bo zavladal Egiptu, drugi bo postal eden največjih junakov vseh časov. Zaradi laži sta postala brata, a resnica bo uničila dinastijo in ju za vedno ločila. Film za vse gene/acije. OSKAR' 99 za pesem !
V soboto 17.4. in v nedeljo 18. 4. ob 16h
SAMD0MA3
komedija.
Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta!
OSKARJEVCI' 99 vsaktorekin četrtek v aprilu ob19h: Četrtek 15. 4. ob19h
REŠEVANJE VOJAKA RYANA
(vojna drama) Režija: Steven Spielberg Vloge: Tom Hanks, Matt Damon Dolžina: 167 minut 5 OSKARJEV: za režijo, za montažo, za kamero za zvok in zvočne efekte!
Torek 20.4. ob19h
EGIPČANSKIPRINC
(celovečerna risanka) Dolžina: 100 minut 1 0SKAR: za pesem (When You Believe)!
Cena vstopnic: za redne pred-stave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT.
Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. ŠKALE
MESARSTVO VALAND
Mesnica Staro Velenje, Stari trg - poslovni center
(ob pizzeriji Kcadillv), tel.: 856-778
Vedno SUPER ugodna ponudba kvalitetnega MESA in domačih MESNIH izdelkov - lastne proizvodnje
ZDRUZENA LISTA
socialnih demokratov
razpisuje
javni natečaj za podelitev
"Prvomajske nagrade solidarnosti"
za izjemno humanitarno ali solidarnostno dejanje v preteklem letu.
Nagrado lahko prejmejo posameznica ali posameznik, skupina ali druga organizacija, ki prav tako lahko posredujejo tudi predloge za nagrado.
Prijava mora vsebovati: osnovne podatke o kandidatu (ime in priimek oz. naziv in točen naslov) in utemeljitev predloga s podpisom predlagatelja.
Nagrajenec na javni prireditvi ob dnevu stranke prejme umetniško delo v trajno last in podeli denarni znesek v višini 300.000 SIT v solidarnostni namen po lastni izbiri.
Prijave sprejemamo do vključno 10. maja 1999 na naslov ZLSD, Levstikova 15, Ljubljana s pripisom "Za Prvomajsko nagrado solidarnosti".
Upravni odbor bo vse kandidate o izboru obvestil do konca meseca maja.
POŠTA SLOVENIJE d.o.o. POSLOVNA ENOTA CELJE Krekov trg 9, Celje, Slovenije
Na Kidričevi 2a v Velenju (nad prostori Pošte Velenje) v 1. nadstropju oddamo v najem poslovne prostore v izmeri:
-	pisarniški prostor	74,10 m2
-	pisarniški prostor	56,25 m2
-	sanitarije	14,40 mZ SKUPAj 144,75 mZ
Cena po dogovoru.
Informacije dobite na naslovu: POŠTA SLOVENIJE d.o.o., PE Celje, Krekovtrg9, Celje, tel.: 401-36-10.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE VELENJE Foitova 2, 3320 Velenje Tel. in fax: 063 853-249
Krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana bo potekala v Velenju, v prostorih Doma učencev in sicer v sredo, 21. aprila vpis od 7.00 do 14.00 v četrtek, 22. aprila vpis od 7.00 do 15.00 v petek, 23. aprila vpis od 7.00 do 14.00
TRGOVINA KOSARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080

^Splgg			
OLJE ZVEZDA12/1L	204,90	KRMNIJEČMEN	23,90
MOKA T500 25/1KG	62,90	KRMNA KORUZA	26,90
TESTENINE 500G	89,90	KRMILNA MOKA	18,90
KAVABAR100G	169,90	SUBSTRAL 2L	899,00
SLADKOR V 50 KG VRECI -1KG 124,90		PIVO PLOČ. 0,5 PLATO	2.850,00
ARIEL 5,4 KG	1.399,90	VRTNA KOSILNICA POGON.	49.900,00
KEO ZA P0S0D0 1,5L	199,90	VRTNA KOSILNICA	27.990,00
NAPOLITANKE 1 KG	469,90	KOSILNICA LAKS FF36	36.590,00
VEGETA1KG	869,90	MREŽA PLASITOR 25 x 1M	8.999,90
VEUKAIZBIRA SEMENSKA KORUZEIN UMETNIH GNOJIL TOREJ, PRIDITE V TRGOVINO KOŠARICA AU PA NAS POKUČITE! VEČJO KOUČINO KUPUENEGA BLAGA VAM BOMO BREZPLAČNO DOSTAVIU NA DOM. CENE VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICIKUPUJE!*

Ne spreglejte v četrtek,
Del. čas: tor. 8. - 16.h; sre., čet., Pfet. 8. - 18.h; sob. 8. - 13.h Za bogato obloženo mizo - Mesarstvo Valand!
15. aprila, ob 19. uri:
Gordana Červenjak, dipl. agronom, predstavlja v velenjski knjižnici aromatsko terapijo.
TRGOVSKOIN PR0IZV0DN0 PODJETJE, d.d. Smo trgovina z dolgoletno tradicijo na področju kemijsko tehničnih proizvodov in na tem področju želimo ostati med prvimi v Sloveniji tako po obsegu kot po kvaliteti svottfi stontev. Za uresničitev zastavljenih ciljev odpiramo v Velenju novo prodajalno, zato iščemo:
1. P0SL0V0DJA in 2. dva PRODAJALCA
Od kandidata (kandidatke) za delo poslovodje pričakujemo:
-	srednjo strokovno izobrazbo stopnje trgovske ali ekonomske smeri
-	najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj
-	poznavanje prodajnega programa našega podjetja
-	sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijo
-	poznavanje osnov računalništva.
Z izbranim kandidatom (kandidatko) bomo skienili delovno razmerje za nedoločen čas in pet mesečnim poskusnim delom. Od kandidatov (kandidatk) za delo prodajaica prićakujemo:
-	srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje trgovske smeri
-	eno leto ustreznih delovnih izkušenj
-	poznavanje biaga
-	prijaznost do strank.
Z izbranimi kandidati (kandidatkami) bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo je dva meseca. Če želite bolj zahtevno, zanimivo in dinamično delo, kot ga opravljate sedaj deio, kjer je nagrajevanje stimulativno in odvisno predvsem od vaše delovne uspešnosti vas vabimo,
da nam pošljete svojo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: CHEMO d.d. LJUBLJANA, Kadrovska služba, Ljubljana, Maistrova 10.
MESTNA OBČINA VELENjE
Titov trg 1, 3320 Velenje
OBVESTILO OBČANKAM IN OBČANOM VELENJA
Mestna občina Velenje je v Uradnem listu RS objavila javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za tehnično in fizično varovanje. Po končanem postopku izbire bo z najugodnejšim ponudnikom sklenila pogodbo o varovanju naslednjih objektov: vse enote vrtcev, vsi objekti osnovnih šol, Turistično informacijski center, Mladinski center, Kulturni center Ivan Napotnik in centralno otroško igrišče ob Šaleški cesti. Fizično varovanje bodo izvajali varnostniki vse leto v večernem času do jutranjih ur.
Vsoboto, 17. aprila, bo w velenjski glasbeni šoli 2. REVIJA GODALNIH ORKESTROV SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL
v organizatiji Zveze slovenskih glasbenih šol in Glasbene šole Fran Korun Kožeijski Velenje. Na treh koncertih bo nostopilo 21 orkestrov: ob 10.30 godalni orkestri glasbenih šol:
(Ajdovščina, Jesenite, Koper, Novo mesto, Pfuj, Ljubljono Moste Polje, Ljubljana Vič- Rudnik) ob 15.30 godalni orkestri glasbenih šol:
(Brežice, Cerknito, 6nomelj, Logotet, SGBŠ Maribor, Nova Gorita, Postojno, Rogaško Slotina, Glasbeni atelje Tartini) ob 18. godalni orkestri glasbenih šol: (Velenje, Krško, Vrhnika, Celje, SGBŠ Ljubljana)
je letošnja druga velika predstavitev slovenskih glasbenih šoll Vljudno vabljeni!
15. aprila 1999
OBVEŠČEVALEC
\MŠ ČAS 15
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
TELEFONSKO CENTRALO METKA
175 z melodijo, prodam. •& 897-17-10, od 8. do 16. ure. PODARIMO KOMBINIRAN ŠTEDIL-NIK, 2 plin, 2 elektrika, Iskra Korona. « 881-710, po 20. uri. PUHALNIK TAJFUN in ključavničar-sko mizo, prodam. s 882-940, zvečer.
NERABLJEN KOMBINRAN ŠTEDIL-NIK, 2+2, z ventilatorsko pečico, prodam.s 881-359. 0TR0ŠKI VOZIČEK DINO in avtora-dio, prodam. n 863-234.
GLASBILA
HARMONIKO, rdeče barve, melodija, 60 basno, prodam. đ 881-385.
OSTALO
UGODNO ODDAMO APARTMAJE v
Puntiželi pri Puli. s 00385-52-517-168.
TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM.
■b 862-059, zvečer. TELEFONSKO ŠTEVILKO, prodam.
v 853-914.
PREKLIC
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da
s 15. 7. 99 preneham z dejavnostjo RIS KNJIGOVODSTVO, t. Pungartnik, S. P
POSESTI
MANJŠO KMETIJO, z 1 ha, starim poslopjem in telefonskim priključkom, v Plešivcu, ugodno prodam. -b 888-550. V ZAVODNJAH prodamo manjšo stanovanjsko hišo s cca 3000 m2 zemlje.Đ 882-187. UGOONO PRODAM HIŠO v Lokovici,1,5 ha zemlje in gospo-darsko poslopje, skupaj ali posamezno, možna menjava z doplačilom. -b 885-440.
RAZNO PRODAM
DEKLIŠKO OBHAJILNO, BELO OBLEKO, prodam. Naslov Patrizanska 41, Velenje. UGODNO PRODAM več vrst narav-nega kamna, škriljavec za talne in stenske obloge. a 856-537, 041-720-954.
NA POHORJU, nad Dovžami, prodam vikend. đ 856-079, zvečer. HLEVSKI GNOJ in semenski krompir dezire, prodam. n 854-872. ZELO UGODNO PRODAMO obhajilno obeko za fantka. s 881-710 po 20. uri.
DOMAČE RDEČE VINO, šmarica, izabela, prodam. -b 888-594. SVINJSKO MAST in ocvirke, prodam. -b 881-756, zvečer.
STANOV. OPREMA
OTROŠKO SOBO, rjave barve, 3,5 m in pisalno mizo, prodam. s 861-714.
STORITVE
NUDIMO ZIDARSKAIN FASADERSKA DELA.« 040-208-196.
ROLETE.ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. s 063-471-943, 413-422.
STANOVANJA
V HIŠI NA GORICI oddamo sobo ali več s souporabo ostalega eni osebi ali paru. ■arzvečer 865-199. GARSONJERO 32 m2, na Prešernovi 9 a. b 865-657.
KUPIM GARSONJERO ali enosob-no stanovanje v Velenju ali Celju. ■b 063-863-177. DVOSOBNO STANOVANJE, 62
m2, na Gorici, vseljivo takoj, prodam ali dam v najem. -b 728-250.
KUPIM ENOSOBNO STANOVAN-
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Danilo Hnjilica, Velenje, Kidričeva c. št. 57 in Nevzeta Omerović, Velenje, Kersnikova c. št. 5; Ivan Horvat, Velenje, Goriška c. št. 39 in Nevenka Medved, Velenje, Župančičeva ul. št. 12.
Martina Hriberšek, roj. 1906, Velenje, Kidričeva c. št. 15; Marija Koradej, roj. 1918, Ravne št. 11/a; Janez Pačnik, roj. 1907, Sp. Razbor št. 14; Pavlina Sitar, roj. 1920, Velenje, Šercerjevac. št. 17; Terezija Drofelnik, roj, 1908, Paška
vas št. 2; Jožefa Sitar, roj. 1927, Andraž nad Polzelo št. 91/b.
Upravna enota Žalec Poroke:
Aleksander Artnik, Šempeter v Sav. dolini in Roberta Štorman, Prebold, Na zelenici.
Stanislava Šarlah, stara 74 let, Matke 50; Štefan Kozovinc, star 46 let, Zabukovica 167; Anton Goršek, star 49 let, Pongrac 117/a; Jožica Vasle, stara 52 let, Kale 3; Frančišek Dolar, star 68 let, Žalec, Ipavčeva 7; Janez Meznarič, star 72 let, Rakovlje 5/a.
JE.s 041-682-357, ali 858-134, Jože.
VOZILA
KUPIM AVTO SEDEŽ in prodam JUGO KORAL 45 AX, letnik 87. « 850-703.
CLIO, PUNTO, POLO ali R-5, kupim. ■a 041-672-374. KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN AVTO od letnika 90 dalje, kupim. s 041-672-374.
R-4 GTL, letnik 88, ugodno prodam. ■b 850-214.
JUGO 55 KORAL, letnik 89, reg. do 3/2000, ugodno prodam.» 857-561.
KADET 1,8 i, letnik 1991, garažiran, prvi lastnik, prodam. -b 063-861-492.
WARTBURG 1,3, letnik 1989, reg. 2000/1, prodam za 100.000 SIT. -b 883-040.
JUGO KORAL 65, letnik 89, reg. do 2000/3, ugodno prodam. -b 888-586.
APN 6, letnik 90, daljinski b in obleko za krst, prodam. -b 858-423. POLTOVORNITRICIKEL PIAGGIO,
(A-kat), skoraj nov, prodam. s 882-191.
OSEBNIAVTO RENAULT MEGANE
1,6, rdeče barve, ietnik 1996, ugodno prodam. Telefon 852-666.
ZAPOSLITVE
znanjem nemščine, za nego starejše gospe v Avstriji. Hrana, stanovanje in ugoden zaslužek. Informacije po wu 865-394.
ŽIVALI
TELIČKA, starega do 10 dni, kupim. •b 893-071.
JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam. -b 886-224.
TELIČKO, SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. 882-292.
AKCIJSKA PRODAJA
RJAVIH,mladih, kokoši nesnic, ki že nesejo, kom samo 800 SIT, v nedeljo 18.4. od8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. » 0602-61-202.
IŠČEMO FOTOGRAFA IN RAČUNALNIŠKEGA TEHNIKA z
znanjem grafičnih programov in smislom za oblikovanje. Informacije GRAFIKA DONKO, ■b 898-14-30.
JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam. n 864-865.
PIŠČANCE, 2 kg, prodam. » 885-116.
TELETA, SIMENTALCA, za nadajljno rejo, prodam. -b 893-210. JAGNICE ZA PLEME v A kontroli in jagenčke za zakol, prodam. s 886-267.
DVA PRAŠIČA, 80 kg, in jedilni krompir dezire, prodam. -b 852-612. JAGENČKE ZA ZAKOL, PRODAM. » 881-841.
RJAVE KOKOŠI NESNICE,
prodam. -b 885-056.
JARKICE NA ZAČETKU NESNOSTI, prodajamo! Krajnc, »472-071.
IŠČEMO MLAJŠO UPOKOJENKO,
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za intor-macije v zvezi z reševalno siužbo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno siužbo pa na 856-711.
Četrtek, 15. aprila - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Budnjo Petek, 16. aprila - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Puvalič in dr. Urbanc Sobota, 17. in nedelja, 18. aprila -
dežurni dr. Friškovec in dr. Gusič Ponedeljek, 19. aprila - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni Nl PODATKA Torek, 20. aprila - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Rus; ndčfti'dr Budnjo in dr. Puvalič Sreda, 21. aprila - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Markoš, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
17. in 18. aprila - dr. Zvonka Petek, dežurna zobna ambulanta na Vodnikovi 1 v Velenju (od 8. do 12. ure).
Lekama v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 16. do 23. aprila - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117.
POCREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662
ODKUP DELNIC Horaaim ® SPREJEM Poslovalnica Velenje BORZNIH Fortova 2, tel.: 063/870-070 NAROČIL
(
CETRTEK, 15. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 PoročHa; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 N| svkJenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news: 115.30 Poračila: 19.00 Nasvidenje.
PETEK, 16. aprila:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avtompto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Građec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00T«ristična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svider^e; 14.00 Pozđrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 PoroiSila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 17. apriia:	6.00 Dobro jutro; 6.30 PoročHđ: 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informsttsjg - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Sfovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; liOO Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 K.vazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 11. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje. kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 19. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradelrf.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 PoroiHta; 10.00 Na sviden-je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualoo; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovšport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Stovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila^^OO Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem teđrar-4®:©0 Na svidenje.
SREDA, 21. aprila: H 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko posta-jo Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na sv-idenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KUPIM0:
•RAZLIČNA STANOVANJA KJERKOLIV VELENJU
•MANJŠO HIŠO V VELENJUIN OKOUCI
PRODAMO:
•KLETNIPOSLOVNIPROSTOR 32m NA FOITOVI, MOŽNA UPORABA KOT GARSONJERA
•VEČJO POSLOVNO-STANOVANJSKO HIŠO VMISLINIJI, 160.000 DEM
•STANOVANJSKO HIŠO NA PAŠKEM KOZJAKU, OBCESTI, SONČNA LEGA, NEDOKONĆANA
063/ 861 -635, 06P9 824-775, 041/ 620-289
mall OGLASi in ZAHVALE
s: 898 17 51
VEDEŽEVANJE
POGOVORI V STJSKJ, SREČNE ŠTEVILKE, SANJE
1090-40-62]
UUBEZEN. DELO. DENAR, POSLOVNE ZADEVE, ŠOLA, POMOĆ PRi REŠEVANJU VSEH VRST TEŽAV j _PARTNERSTVO, STIKI!
POKLICITE IN ZAUPAJTE IZKVJŠENIM IN PRIZNANIM!
ZAHVALA
Svojo življensko pot je sklenil naš dragi oče, dedi in stric
ANTONLEPKO
7. 6.1910 - 4. 4.1999 iz Plešivca
Zima se je pomladi umaknila, spet se oglasilo je petje ptic, za hišo je zopet češnja vzcvetela, polna Tvojih ljubih čebelic. Vgrobu zdaj tihem mirno boš spal, a v srcih boš vedno z nami ostal.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna izražena sožalja. Posebej hvala vsem bližnjim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in sveto mašo, govorniku Petru Lipnikarju za besede slovesa, praporščakom, plešivskim pevcem za odpete žalostinke, Cebelarskemu društvu Velenje in pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSl NJEGOVIŽALUJOČI
1-	
	ZAHVALA
m* ~	V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
	MARUA KORADEJ
	16. 8.1918 - 6. 4.1999
	iz Raven 11 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, gospe Obšteter za poslovilne besede, pevcem, dr. Stuparju za zdravljenje, patronažni sestri Majdi, sestri Sandi, praporščakom, pogrebnemu zavodu Morana, Sandiju za odigrano Tišino, POC enoti Velenje in DU - izpostava Velenje.	
	- ŽALUJOČIVSINJENI
16 njiš i: as
VRTIUA
,5. aprila 1999
"Vsaj za fotografijo se skupno nasmehnita, bi znala biti zgodovinska in prelomna pri vajinih prizadevanjih za pomiritev med sosednjima občinama. Navsezadnje sem tudi jaz sosed. Pa na uro poglejta, čas hitro beži, kako je z zunanjimi posredovanji, pa vemo,"je nazarskemu županu Ivanu Purnatu (levo) in mozirskemu Jožetu Kramarju (na sredi) dejal gornjegrajski župan Toni Rifelj. In sta se nasmejala. Njemu namreč, ker (še) ni vedel za njune pogovore in mirovna prizadevanja. Pa za zvestobo se bosta morala dogovoriti, preden se bosta spričkala zaradi poročne dvorane.
"Gospod minister, to ne more biti res'. Veliko več ste obljubili," je glasno šepnila županja občine Ljubno Anka Rakun ministru za okolje in prostor dr. Pavletu Gantarju. "Kaj pa naš jez na Savinji, pa kanalizacija s čistilno napravo, pa še kaj? Dajva, popra-viva kakšno številko, zdalje sva še sama. Na fotografiji se moje prošnje sigurno ne bodo slišale, pa še v tako lepem okolju sva," je bila prizadevna županja,
minister pa se je čudil, kje so se izgubile obljube.
Nervoza v taboru Šmarčanov se je po nogometni tekmi, kjer je drugoligaš ESOTECH Šmartno, skoraj "dal dol" Olimpijo, samo stopnjevala. Čeprav v tem niso v celoti uspeli, je bil neodločen izid za Bežigradom prvovrstno presenečenje. Kaj se je dogajalo včeraj, na povratni pokalnl tekmi v Šmartnem, žal, v tej številki nismo mogli pribeležiti. Je bila pa nervoza že nekaj dni prej "na vrhuncu". Na sliki, od leve protl desni, dva Šmarčana, levo Janko Vuzem, desno Bojan Kladnik, na sredini pa Polzelan Bogdan Novak.
Lokalna samoprevara
Poti in stranpoti ter križi in težave lokalne samouprave se kopičijo. Ponekod so v samostojnosti videli svetlo prihodnost in rešitev vseh vsakodnevnih in razvojnih težav, zato so kljub vsej svoji (pre)majhno-sti dobili lastne občine. V vsakdanji resnič-nosti (proračun) sedaj točijo solze obupa in nemoči. Ob vsem tem zakonodaja krajev-nim skupnostim jemlje status pravne osebe in lasten žiro račun; bodo samoupravljale na drugačnih temeljih. Jasno, ozadje vsega je denar, ki ga je povsod (pre)malo, veli-kanska pričakovanja so se v samostojnosti razbiinila in iz lokalne samouprave vse bolj nastaja lokalna samoprevara.
Tkko vsaj misii Optometer, medtem ko
tam, od koder pošiljajo odločbe, očitno menijo drugaće. "Republika Sfovenija, Ministrstva za finance. Davčne uprava Republike Slovenije, Davčni urad Velenje
izpostava Velenje, Titov trg ...' koder v teh dneh pošiljajo odmere plačilo davka od prcmožcnja, pričakuje aćilo očitno tudi od tistih, ki so
i v Podkraju. "Sicer jim take pošte pošiljali," je bila ogorćena ena od Predvsem pa, je rekla, je na pragu ga tisočietja, v obdobju neslutenega aja tehnologije, kar težko razumeti, : dogajajo take rcči.
Za nič
Zadnji celjsko-velenjski nogometni derbi ni bil ravno povsem zanič, bil pa je "za nič". 0 : 0. V soboto imajo popravni izpit.
Odrok
Katarini Srebotnik gre promocija Velenja veliko bolje od rok, kot mnogim drugim raz-novrstnim uradnim promotorjem. Ceprav naj bi imeli ti v rokah trdnejše argumente in ne "sitastega" lopaija.
Veselje
Mnogi otroci v Šoštanju se veselijo caganja odgovornih. Kmalu jim ne bo več treba v šolo, saj OŠ Biba Roeck ne bo več imela do-voljenja za "obratovanje". Mladi upajo, da jih odrasli ne bodo spet razočarali. Da bodo še naprej ostali neodločni pri odločanju o novi šoli, ali da bi roeckovki podaljšanji do-voljenje.
Obisk
V Zgornjo Savinjsko dolino sta skoraj z roko v roki (čeprav sta se tudi malo iskala) prišla prometni in okoljevarstveni minister. Zdaj bo reševanje težav iz njunih resoijev menda steklo kot po maslu. S tem ne bo težav - saj imajo zaradi počasnega reševanja mnogi res precej masla na glavi.
Gašenje
Celjani so pred dnevi dodobra pogasili ve-lenjsko Gorenje. In to kar pivom.
REZANJE ŠOSTANJA
P^M^MMl
V Uradnem llstu ES je bll konec marca objavjjen razpls za nadaJjevanJe obnove objektov na graščlnl. Lastnlk Stanovanjakl sklad Republlke Sloven^e pređvideva v na-daJjevanje obncrve vložitl 143 mllijonav SIT. Tako lahko z zadovoljstvom ugotovtmo, da kljub tamanju, kako je država slab gospo-dar, le-ta v Šoštanju zgledno skrbi ga svojo lastnino. Prenov^ena graščtna Jt ni več v sramoto. Nasprotno. Mogočna hiša prikup-no pozđravlja mesto pod sabo in ko bođo prenovljene še zgradbe okoli nje, bo to območje gotovo eden bo]j urejenib delov našega mesta. Konec tega meseca bo v Ijub-Ijani tako odplranje ponudb, dela bi se naj pričela že maja letos, končana pa naj bi bila konec junjja. Tudi če ne bo šlo po tem rokov-niku, ne bomo preveč jezni, saj je za Šoštanj senzacija že to, da se kaj dogaja tudi sedaj, ko so volitve za nami.
Enako pa ne moremo reči za obnovo Pustega gradu, čeprav je tudi za sanaeijo tega denar zagotovila v glavnem država. Stanje je takšno, da je »Trška pot« ob raz-valini blokirana. Tik pred gradom se namreč prične razrit kolovoz, ki v rahlem dežju postane praktično neprehoden. To »cesto« pred »gradbiščem« zapira lesa z betonsko armatioro, na njej pa je nabit napis izvajalca gradnje, ki je zanj bolj slaba reklama. Poleg je pritrjen zbledel karton, na katerem je nekdo kar z roko rahlo napisal, da je nepooblaščenim osebam vstop prepovedan. Cez to opozorilo pa sta neka Darja in neka Adrijana 26. 9. lani zapisali, da je nepooblaščenim dostop dovoljen! Dostop je sedaj mogoč samo po domačinom znani poti, ki vodi iz mesta po severnem grebenu vzpetine. Pod gradom obiskovalec sreča uničene delovne čelade in druge znake, ki govorijo, da naj bi bilo tukaj gradbišče. Lopata je žalostno zarinje-na v kup peska, ki ga počasi prerašča plev-el, v nek štor pa je nepridiprav kar skozi plastično čelado zabil kramp, ki vzbuja zelo moreče asociacije. Grad je oklenjen v grad-bene odre in obnovitvena dela so obstala
tik pođ vrhom. Tam bi lahko zdaj potegnili rdečo črto in namesto datuma zapisali »volitve 1998«.
Samo dejstvo, da občina kot lastnik ne utegne nadaJjevati obnove Pustega gradu, je z vidika predvolilne kampanje razumlji-vo. Prav lahko si namreč zamišljamo, da bo otvoritev celovite prenove prestavljena v jesen leta 2000, ko bo naš župan najbrž ponovno startal na sedež v državnem par-lamentu. In če bo volilni zakon res spreme-njen, potem so njegovi izgledi precej večji, kot jih je imel pri prejšnjem poizkusu. Do taJirat pa župan ne rabi več podpore Šo-štanjčancrv, zato je takšen projekt, kot je prencrva Pustega gradu prav laJiko za nekaj časa postavlti na stran. V tej luči je tudi po-polnoma razumjjivo, da se zavirajo tudi druge iniciative, da bi se obnova pospešila. Predvsem tiste, ki jih imajo posamezniki v svetu krajevne skupnosti. Ti so se resno lotili in že pripravili material za obnovo poti na grad, a kaj ko se Planinsko društvo, ki je bilo dogovorjeno z občino za izvedbo tega dela, v strahu zaradi izgube obljut)lje-ne občinske podpore, naloge ne upa izvesti zgoij po naročilu krajevne skupnosti. Tako v kontekstu sanacije Pustega gradu ne moremo govoriti o občini, kot o slabem gos-podarju, ali o nevoščljivosti župana, da bi kdo drug postoril kaj namesto njega in se kasneje morebiti s svojim delom pohvalil. Gre za preračuriljivo doziranje minimalnih proračunskih sredstev v »olepševanje« Šo-štanja z namenom, da bi ti vložki imeli kon-kreten efekt le v času predvolilnih kam-panj. Medtem večina investicijskega denarja odteka iz Šoštanja za investlcije, ki se praviloma vodijo slabo in nenačrtno aJl pa se sploh ne izvedejo. Na projektih zanje, ki so krepko obremenili občinski proračun, se nabira prah , marsikateri tolar pa nazad-iye pristane v žepu najtesnejših županovih sodelavcev in nenazadnje tudi v njegcrvem, čeprav dobiva za svoje delo redno plačo!
Ko je župan na edinem srečanju s člani sveta krajevne skupnosti Šoštanj dobil vprašanje, kdaj in kako se bo sanacija Pustega gradu nadaJjevala, je na začudenje prisotnih izjavil, da je sanacija zaključena. Pa še zlagal se ni! Sanacija je res zaključe-na, le da dela še zdaleč niso končana.
Perorez
Okolica osnovne šole Gustava Siliha je lepo urejena, lep pa je tudi pogled na šolsko poslopje. Učenci so izvirno in bogato okrasili okna. Na posnetku je to sicer bolj slabo vidno, zato vam svetujemo, da si dekoracije ogledate. Ne bo vam žal!
Tole pa je dobrodošlica vsem, ki se v Velenje pripelje-jo s celjske smeri. Veliko denarja je mest-na občina Velenje nameni-la v zadnjem času postavitvi informativnih tabel, ki pa ob pogiedu na toie staro železo zbledijo.
agmammmmmmmammmm^^
15. aprila 1999
GRADBENA PRILOGA
w i:xs 17
Kdor je z majhnim zadovoljen, odslej ne bo več.
ptiloga
Pomlad je tu in z njo vse tiste radosti, ki jih od nje pričakujemo. Pomlad pa je tudi čas, ko se odmaknemo od zapečkov in se lotimo obnove ali novo-gradnje hiš in stanovanj.
Letošnja zima je bila huda in dolga in gotovoje marsikje pustila tudi manjše ali večje poškodbe, posebno na stre-hah, dimnikih in žlebovih. Pametno je, da se jih lotimo čim hitreje, predno bo škoda in jeza zaradi okvar še večja. Seveda pa je v stanovanjih in hišah z obnovo in prenovo dela vedno veliko.
Temu je namenjena tudi naša tokratna priloga. Z njo boste gotovo laže poiskali ustrezno rešitev zase, poiskali podjetnika ali obrtnika, ki ga potrebujete, se zamislili, kako bi se pametno in cenovno ustrezno lotili postavljenih nalog, tako da vam bodo v veselje in zadovoljstvo, ko bodo končane.
V prilogo smo umestili tudi nekaj nasvetov, tistih, ki jih morda potrebu-jete, da se boste del pravilneje in laže lotili.
Ogrevani žlebovi
Letošnja dolga zima je poleg radosti marsikomu povzročala tudi skrbi. Ena od pogostih težav je bilo nabiranje ledu v žlebovih. Prav je da sedaj razmislite, kako se v prihodnje rešiti te nadloge. Ena od najbolj elegantnih so gotovo ogrevani žlebovi, kar pa pri nas še ni pogosto uporabljeno. V primerjavi s popravilom poškodovanih žlebov je to cenovno ugodna varianta, ki tudi ni posebej zahtevna, le po notranjosti žleba se spelje posebna žica (deluje kot grelno felo) s termostatom.
GRADBENO OBRTNA DELA TEHNIČNO SVETOVANJE INŽENIRING
Celje, Teharska cesta 110, tel.: 063 / 490 15 00
Izvajamo:
-	adaptacije,
-	novogradnje,
-	prizidke,
-	predelave,
-	vzdrževalna dela,
-	vsa gradbena in obrtna dela,
-	ves asortiman instalaterskih del,
-	strojne omete.
Dela bomo opravili KVALITETNO in po KONKURENČNIH cenah.
NOVOGRADNJE in večje ADAPTACIJE bomo izvedli z lastnim VISOKOZMOGUIVIM ŽERJAVOM.
Na vašo željo Vam izdelamo tudi kompletno PROJEKTNO DOKUMENTACIJO.
|	Stanovanjska posojila v Banki Celje so odslej tako ugodna, da si lahko tudi
|	Vi privoščite več.
m	O	■	-V
«	Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim
2	posojilom po obrestni meri od T + 4.5% dalie. Posojilo Vam je na voljo za
obdobje do 20 let. Do 20% posojila lahko koristite v gotovini.
|	Oglasite se v Banki Celje, kjer Vam bomo z veseljem ponudili pravo rešitev.
<2	Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si.
Vabimo Vas ne glede na to, če ste komitent ali pa boste to postali.
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
P banka celje
V varnem zavetju tradicije
Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 063 431 000, http://www.banka-celje.si
KOLOSKI OTOKI
Začetni učinki ločenega zbiranja in odstranjevanja odpadkov kažejo, da od vseh količin gospodinjskih odpadkov že okoli 25 % vseh odpadkov preberemo in posredujemo v nadaljno predelavo.
To nas usmerja v izgradnjo čim popolnejše mreže za zbiranje koristnih frakcij odpadkov, zlasti odpadnega stekla in papirja, ki predstavljata volumensko velik del vsakdanjih odpadkov v gospodinjstvih in nekaterih vejah obrti in gospodarstva. Sistem BIOPAS predvideva organizacijo in postavitev zbirnih in odvzemna mesta za zbiranje sekundarnih surovin v naseljih oziroma t. i. EKOLOŠKIH 0T0K0V.
Večina teh ekoloških otokov bi morala stati nekje med skupinami stavb tako, da bi izpolnjevala vsaj naslednje kriterije:
-	zemljiškolastniške: po možnosti naj bo občinsko zemljišče,
-	komunalne: ne sme ovirati nobene podzemne ali nadzemne naprave,
-	logistične: mora biti dostopen za smetarsko vozilo,
-	tehničnotehnološke: omogočati mora zaščito in manipulacijo s posodami,
-	estetske: ne sme kvariti urbanističnega izgleda. V podjetju PUP Velenje smo že pred leti pristopili k iskanju rešitev, ki bi ustrezale zgornjim
kriterijem in smo na srečanju KOMUNALA 97 razstavili prototip ekološkega otoka, ki ga je mogoče postavljati in dograjevati kot lego kocke. Menimo, da poiskana rešitev s pomočjo montažnih gradbenih elementov ustreza večini postavljenih zahtev, saj je praktična za začasno postavitev in morebitno prestavljanje, zagotavlja racionalno postavitev potrebnega števila in strukture posod, omogoča vzdrževanje higiene in je dovolj estetska, da ne bo kvarila izgleda mesta.
Prve EKOLOŠKE OTOKE po opisani rešitvi smo postavili v Občini Gornji Grad, nato pa tudi v drugih občinah Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, kjer uvajamo ločeno zbiranje komunalnih in njim podobnih odpadkov po sistemu BIOPAS. Prototip EKOLOŠKEGA OTOKA smo postavili tudi v središču Velenja, ob Šaleški in Rudarski cesti. Tu si ga lahko ogledajo vsi zainteresirani občani, zlasti pa predstavniki občine in ocenijo ponujeno rešitev.
Predvsem pa pričakujemo konstruktivno sodelovanje urbanistične stroke in mestnih prostorskih oblasti.
Od tu dalje bo na potezi Mestna občina Velenje, da se bo odločila o sprejemu koncepta, sprejela ustrezen prostorski akt za postavitev in o naročilu izvedbe.
Vabimo vas k sodelovanju z sloganom
Ugodne cene Prodojo no več obrokov Potrošniški krcditi I Gotovinski popusti
Medlog 18, Celje tel.: 063/451-515 fox: 063/471-320
Če OBNAVLJATE ali GRADITE Vam Slovenijales Medlog nudi:
-	gradbeni in izolacijski material;
-	keramične ploščice in sanitamo opremo;
-	okna iz lesa in plastike vseh oblik in izvedb;
-	notranja in vhodna vrata (svetovanje in montaža);
-	vse vrste parketov,
-	široko izbiro laminatnih talnih oblog, stenskih plastificiranih in fumiranih oblog;
-	žagan les za ostrešje in smrekovo oblogo za napušče; (dnevne sobe, kuhinje, pisamiško pohištvo).
18 NjIŠ vas
GRADBENA PRILOGA
15- aprila 1999
Zunanje dimenzije: 8,20 x 11,05 m Zazidalna površina: 81,00 m Neto stanovanjska površina: 137,45 m' Pritličje: 65,48 m'
2
Podstrešje: 71,97 m Slemenska višina od temeljne plošče: 8,00 m Kapna višina od temeljne višine: 2,60 m
Nagib strehe: 45 stopinj
Zunanje dimenzije: 7,50 x 9,50 m Zazidalna površina: 67,25 m Neto stanovanjska površina: 108,83 m' Pritličje: 53,97 m Podstrešje: 54,86 m Slemenska višina od temeljne plošče: 7,65 m Kapna višina od temeljne višine: 2,60 m
Nagib strehe: 45 stopinj
□
D
LRJ
SMREKA d.o.o. Gornji grad
Podsmrečje 20,3342 Gomji grad SLOVENIJA
Telefon: 063/843-122,843-052 Telefax: 063/843-000
KAKOVOST, UDOBJE, ZDRAVJE
NUDIMO: Lesene stanovanjse hiše in vikend brnnarice, bungalove, vrtne hišice, lesene garaže, pergnle, sedežne garniture, cvetlična kerita, vhndna vrata, pnlknice...
.VZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST d. d.
Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 448
Telefon: 063/451-330,40-6311 Telefax: 063/451-877
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOUENJA
Splošno
Predhodna informacijo o zazidijivosti zemljišča
(Informacije na Upravni enoti Republike Slovenije)
Katastrska kopija (odmera zemljišča). Izdela: Geodetska uprava ali pooblaščeno podjetje za geodetske storitve.
Odkup zemljišča, vpis lastništva v zemljiško knjigo (potrdilo izda zemljiška knjiga)
Lokacijska dokumentacija, izdela: Pooblaščeno podjetje za urbanistično načrtovanje (Zavod za urbanizem Velenje), PROFIL d.o.o., Kočar & Kočar d.n.o. in drugi ...
■:■:■. ■ -.■■ ■■■■■■■■. ■ ■ ■■ - ■: ■ ■ ' ' ■.....................-.......... ........ ..................
Soglasja, potrebna za pridobitev lokacijskega dovoljenja:
-	elektro,
-	komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija,
-	sanitarno soglasje (v določenih primerih),
-	požarno-varnostno soglasje (v določenih primerih),
-	soglasje sosedov in vseh prizadetih (v določenih primerih),
-	soglasje Podjetja za upravljanje cest (v določenih primerih),
-	vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih),
-	druga soglasja, če so ta zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije.
K lokacijski dokumentaciji potrebujete še:
-	zemljiško knjižni izpisek (zemljiška knjiga),
-	geološka poročila terena (Geološka služba).
LOKACIJSKO DOVOUENJE izda: Upravna enota Republike Slovenije
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD)
Izdela zasebni podjetnik ali podjetja, ki so registrirana za izdelavo projektne dokumentacije. Sestavni deli projekta PGD:
-	arhitektura,
-	statika,
-	elektro instalacije,
-	strojne instalacije,
-	zunanja ureditev,
-	popis del s projektantskim predračunom,
-	požarno-varstveni elaborat,
-	elaborat varstva pri delu (pri javnih objektih, delavnicah, trgovinah, lokalih ...).
Soglasje na projekt PGD
Potrebna soglasja določa: Upravna enota Republike Slovenije:
-	elektroenergetsko soglasje (plačilo prispevka),
-	komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija (plačilo prispevka),
-	sanitarno soglasje (v določenih primerih),
-	soglasje upravljalca cest (v določenih primerih),
-	vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih),
-	druga soglasja, če so zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije.
Potrebujete še:
-	potrdilo nadzornega organa (zagotovitev strok, nadzora),
-	potrdilo o plačilu spremembe namembnosti zemljišča,
-	zapisnik o zakoličbi zemljišča (opravi Geodetska uprava),
-	potrdilo o plačilu takse za pridobitev gradbenega dovoljenja.
GRADBENO DOVOUENJE
Izda: Upravna enota Republike Slovenije
Za manj zahtevne objekte je možno voditi enovit postopek samo z gradbenim dovoljenjem - brez izdaje lokacijskega dovoljenja
Marko Vučina, dipl. ing. arh. Predstojnik urada za okolje in prostor MO Velenje
15, aprila 1999
GRADBENA PRILOGA
W vas 19
Izberimo ustrezno okno
Ob novogradnji ali večji obnovi posvetite posebno pozornost oknom. Po pravilih naj bi zajemala površina zasteklitve vsaj eno sedmino tlorisa prostora. Seveda naj bi na jug obrnjeni prostori imeli večje zastekljene površine, okna obrnjena na sever pa manjše. Pomembna je tudi toplotna prehodnost, ki pa je odvisna od okenskega okvirja in zasteklitve. Danes so enojna okna le še izjema, predvsem se uporabljajo okna z dvema stekloma in zrakom ali plinom med njima, pogosto pa že zasledimo tudi okna s tremi stekli.
Les je še vedno najpogosteje v rabi pri individulanih hišah in tudi blokovni gradnji, medtem, ko imajo poslovni objekti pogosto plastične ali alumini-jaste okenske okvirje. Aluminijasta okna morajo imeti termo člen (vložek plastike med zunanjim in notranjim profilom), sicer ne ustrezajo. Les je za otip najprijetnejšl, premazi pa zmanjšujejo njegovo naravnost. Pri lesu je problematična njegova trajnost (ta je okoli 50 let in je približno takšna kot pri aluminijastih oknih) in vzdrževanje, medtem, ko so plastična okna gotovo (prva so vgrajevali pred 40 leti) precej trajnejša. Seveda bo na končno odločitev poleg vsega omenjenega vplivala tudi cena.
vodotesnost, sodoben in lep videz, ban/a v masi in glazuri in brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi 5 vrst (velikosti) zidakov, plošče 50 x 50, cevi betonske 15 - 30 cm in opažni zidak za škarpe, temelje ali jaške - 5 vrst.
Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče!
izvajanja
J 1 " Zamenjujete strešrro kritino?
d.o.o.
kleparstvo, izolacije, krovstvo
, Kajuhova 17,3325 Šoštanj, tel.: 063 /881-026, fax: 063 / 882-267
DDV in nove, ^išje davčne '^^V'Tstopnje so pred vrati!
Eohitite znaročili!
I šš^Ikf	Trgovina in storitve
Mi M € C^f	Talne obloge
Šlandrov trg 41a, Žalec, tel. & fax: 063 / 715-931 NUDIMO VAM:
*	veliko izbiro 4-metrskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv
*	tekače, preproge, dekorativno blago, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte
ROBLJENJE IN POLAGANJE VSEH
VRST TALNIH OBLOG
*	zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročiiu z raznim okrasnim blagom,
*	tapeciranje sedežnih garnitur
*	svetovanje na domu
*	simpatex za kopalnice DOSTAVA NA D0M!
s-
<3E)
IPH Center SL0VENIJALES
Celje, Gosposka 10, tel. 063/442-822,483-950
Sl. Grodec, Ronkova 4, tel. 0602/41-460
POMLADANSKO CISCENJE "POSPRAVLIAMO"
Zaradi prenove prodajnih asortimanov smo se odločili za visoke popuste v mesecu APRILU
*	kuhinjski sestavi
*	regali, vzmetnice
*	sedežne garniture
*	spalnice, otroške sobe
*	svetila
Mi bomo pošteno počistili, poceni prodali, Vi pa dobro kupili. OBIŠČITE NAS!
POiPMUUNO
-30% jr.45% -40% A -15% -50%
AKCIJSKA PRODAJA UVOŽENIH SVETIL PRIZNANIH DOBAVITEUEV - ADRIA LIGHT - ADRIA COMMERCE IMEX
■ 15 %
PONUDBA VEUA DO 30.4.1999 VABUENI!

Spodnja Rečica 14 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 063/835-230 Fax: 063/835-381
GRADITEUI, MAL0PR0DAJE GRADBENEGA MATERIALA, KOMUNALE IN CESTNA P0DJETJA - POZOR!!!
Nudimo vam po TOVARNIŠKIH CENAH vse betonske izdelke proizvajalca VEGRAD Velenje!
CENEJŠI OD NAJCENEJŠIH
322I Teharje 68 Tel.: 063/34-744, 32-82S Mob.: 0609/6IS-330 Fax: 063/32-825
VEUKA IZBIRA BETONSKEGA GRADBENEGA MATERIALAI PROIZVODNJE:
*	tlakovci * plošče * elementi za škarpe * robniki * ograje * mulde * cvetlična torit;
*	kompostnik * vinogradniški stebri * cevi * fontane * kamini * in še in ie~ TRGOVINA:
*	naravni kamen za oblaganje sten ali dvorišč (P0RFID0) * stBtlni elementi * \ nepropustni premazi * barve za beton * zidarske letve z ali brez libele * vodne t
*	laserske vodne tehnice * okenske police vseh dimenzij in barv iz umetnega ma
*	zaščitna sredstva * razna orodja
SE PRIPOROČAMOt
20 NjIŠ ilAS
GRADBENA PRILOGA
15. aprila 1999
Todje.tje za obdztavo (esa in trgovina LjuBija 55, 3330 'Mozirje, TeC. inf<VQ (063) 833-681
Mizarstvo K&vač, cC.o.o,
ftasz viso((g tefmotojjijo iti-prepoznavno f(gt(gvostjo stavbnega pofiištva!
Včudovitem naravnem odgCju, sredigozdov Zgornje Savitjsf(e dbCine,je precC dvajsetimi (etipognalo t(orenine (esno poćtjetje Mizarstvo J(pvač, cLo.o., vLjuBiji pri Mozirjiu Iz enostavnega programa predefave (esasmoz iz((ušnjami in miado e/(ipo de(avcev prešd nazahtevnejše programe z viso((g stopnjo iz((griščanja (esne mase. 06 znanih zafttevafi ((aJ(gvosti na tržiščusmo sposobni ponuditi najfyaRtetnejše izdeO(e stavSnega podištvapo standardifi in poseBnifi dimenzijafi ter oSCif(gfl
lse((gf(gr v naše sf(upno zadovofjstvo tergaraneijo do(gotrajnegapartnerstva!
gorenjeserws
Varovanje
Gorenje Serv/s, d.o.o.
3503 Velenje, Partizanska 12, Telefon: (063)899 2321, 899 2122, 899 2856
GORENJE SERVIS FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE
Po odločbi Ministrstva za notranje zadeve smo pooblaščeni za svetovanje, projektiranje, montažo in vzdrževanje signalno varnostnih naprav. Smo člani Zbornice RS za zasebno varovanje s pridobljeno Licenco za tehnično varovanje (št. 011695/T) in fizično varovanje (št. 021095/F).
Pridobljeno znanje in široka paleta opreme nam omogočata celovit in sistematičen pristop k varovanju objektov, ki je v največji možni meri prilagojeno posebnim željam in zahtevam naših kupcev, ter hkrati pomeni visoko stopnjo zaščite premoženja Ijudi.
V	svojo ponudbo smo vključili atestirano opremo preverjenih proizvajalcev ADEMCO, JVC, SAMSUNG, MITSUBISHI..., kar zagotavlja visoko zanesljivost delovanja in nizke stroške vzdrževanja.
Zagotavljamo redno vzdrževanje naprav v skladu s tehničnimi normativi. S spremljanjem delovanja alarmnih sistemov v operativno intervencijskem centru hitro in učinkovito odkrijemo morebitne napake. Originalni nadomestni deli so vedno dosegljivi.
OPERATIVNO INTERVENCIJSKI CENTER nova kvaliteta varovanja
Na področju Savinjske in Šaleške doline nudimo stalna dežurstva in intervencije varnostnikov ob sproženem alarmu.
V	operativno intervencijskem centru spremljamo dogajanje v varovanem objektu. Vsak poseg v alarmni sistem se zabeleži in arhivira. Podatki so nam v vsakem trenutku na razpolago. Ob takojšnji intervenciji varnostnikov se bistveno zmanjša možnost, da vlomilec napravi še večjo škodo v vlomljenem objektu.
Mobilna patrulja je z operativno intervencijskim centrom v stalni radijski in telefonski zvezi.
Poleg intervencij vam nudimo tudi fizično varovanje objektov, prevoze denarja in vrednejših predmetov ter osebne vročitve dokumentov. Delo opravimo hitro in kvalitetno.
NOVO! Široko paleto ponudbe smo razširili še z video in
požarnim varovanjem in nadzorom.
OA BO VAŠ SPANEC MIREN IN PREMOŽENJE VARNO!
gorenjesems
Varovanje
VARCNA ZARNICA
V času, ko se cena električne energije neprestano viša in se prilagaja evrop-skim cenam, se vedno pogosteje ozi-ramo na števce in preračunavamo, koliko se nam bo podražitev poznala pri mesečnlh izdatkih.. čedalje pozorneje poslušamo sporočila o varčnih gospod-injsklh strojih, mnogi od nas pa so spoznali, da lahko kar nekaj prihranijo tudi pri enem od najmanjših (a naj-pogosteje uporabljanih) potrošnikov električne energije - pri žarnici. Gre za energijsko učinkovito žarnico, še bolje rečeno "sijalko" za gospodin-jstvo.
NA KAJ M0RAM0 BITI POZORNI PRI NAKUPU VARČNIH ŽARNIC?
Pozorni bodimo na električno moč, obliko, dobo trajanja, ceno, svetlobni učinek in barvo svetlobe. Za namestitev varčnih žarnic ni potrebna predelava napeljav. Lahko jih privijemo v (skoraj) vsako svetilko, ker imajo standardni navoj. življenjska doba žarnice je odvis-na tudi od pogostosti prižiganja. Varčne žarnice naj gorijo nepretrgoma vsaj 2 uri ali raje še dlje.
NEKAJ DROBNIH OPOZORIL
Nekatera podjetja prodajajo sijalke, ki zasvetijo s časovno zakasnitvijo. Zato te vrste žarnic ne uporabljamo tam, kjer jih moramo vklapljati pogosto, saj se zaradi zakasnitev pri prižigu lahko samo jezimo. če želimo namestiti žarnice na vrtni strani hiše, moramo vedeti, da se pri nizkih temperaturah (pod lediščem) ob vklopu ne prižgejo,
svetijo slabše ali pa zasvetijo z večjo zakasnitvijo. Vse običajne žarnice takim pogojem niso namenjene, zato moramo poiskati tak tip žarnice, ki ni občutljiv na tako nizke temperature. Pri nakupu dobre varčne žamice (sijalke) je pomembno biti pozoren tudi na barvo svetlobo, ki jo ta daje. Nekatere varčne sijalke dajejo včasih občutek, kot da se je okolje, ki ga osvetljuje, spremenilo.
PRIHRANKI DOMA...
Glede primerjav med varčno in navadno žarnico velja glavni ugovor nekaterih potrošnikov, da je cena varčne žarnice približno desetkrat, pa tudi do petna-jstkrat višja od cene navadne žarnice. Kratkoročno je to povsem res! Večja začetna investicija pa se nam pri zamen-javi 100W klasične žarnice ob nekajurni dnevni uporabi povrne že v enem letu. Tako sveti 20 W varčna žarnica s svetil-nostjo 100 W običajne, kakršne imamo večinoma vgrajene doma. Življenjska doba varčne žarnice je 8 -12.000 ur, navadne pa približno 1.000 ur. V času življenjske dobe ene varčne žarnice moramo torej navadne zamenjati osem do dvanajstkrat.
... IN V NARODNEM GOSPODARSTVU
V Sloveniji imamo več kot 680.000 gospodinjstev. če bi vsako od njih zamenjalo eno samo navadno 100 W žarnico z 20 W varčno sijalko (in bi te seveda gorele), bi prihranili približno toliko električne energije, kot jo zagotavl-ja hidroelektrarna Mariborski otok.
EXTRA GRAD
GRADBENAIN OBRTNA DELA
Lepa pot 5, 3000 Celje tel.,fax:063/453-562
Dejavnosti na področju
-	novogradnje
-	adaptacije
L
%A

N0V0!!! LITI ESTRIHI R0FIX HITR0 IN KVALITETN0, Z VELIK0 PRE0N0STMI PRED KLASIČNIMI!
15. aprila 1999
GRADBENA PRILOGA
KJIS vas 21
NUDIMO:
Predelava plastike in kovin Pongrac 101, 3302 Griže Tel.: 719-212
MINERVA ŽALEC d.d.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA na obratu Ložnica
Tel.: 063/715-134
(vse vrste polietilenskih cevi za vodovode in plinovode,
•	spojke za hitro spajanje polietilenskih cevi.
•	vse vrste drenažnih cevi in cevi za odtoke, zračnike, osuševanje zemljišč in druge namene iz PVC in polietilena in celoten program spojnih elementov za drenažo,
•	vse vrste cevi za zaščito kablov in druge namene uporabe in polietilena in PVC
Cevi režemo na dolžino po želji strank!
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVUE
Tovarna pohištva Trbovlje d.d. Savinjska cesta 31, Trbovlje Tel.:0601/27-485,27-052,27-488 Fax:0601/27-568
PROGRAM PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ETIMOE
SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU.
KAMNOLOM PAKA d.o.o.

0b pričetku gradbene sezone vam nudimo peske po spodnjih cenah:
0 - 4 (za omete)........ 902 SIT/t
4-8.............. 792 SIT/t
8-16 ...................797SIT/!
16-32 . . . . ......... 792SIT/t
Tampon (0-50)........ 704 SIT/t^
Rovnipesek.......... 583 SIT/t
Mešanica za beton...... 880 SIT/t
Cene so s prometmm davkom. Delovni čas vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah do 13. ure.
PRIDITE, VESELI VAS B0M0!
PAKA b.š. 3320 Velenje tel.: 063/855-457
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJEIN STORITVE
*	sanitama keramiki
*	kopalniška oprema
■KLJ. % 4 IS * svetovanje in montaža
UGODNIBANČNI KREDITI * dostava
.4rrrujl * Uniios * Ktdposon * likl * Gorenje Notnmja oprema * Finlerm * Sime *Budems * Kli ' * Ekoterm * Vuubus * Kotado * IbgeLnat *.4Hunat...

VREDNO OGLEDAIN - NAKUPA!
Salon keramike SCARBO CELJE Mariborska 44, Tel.: 481-460, 442-570 Del. čas: pon. - pet. 8. - 12.h in 15. - 19.h; sob. 8. - 12.h
itarna keramika OLOMITE - 25 % !!!
*• keramične ploščice in granitogres plošče
sanitarna keramika (Dolomite, Ideal, Standard)
*	hidromasažne kadi (Jacuzzi, Teuco), tuškabine, savne (finske in turške)
*	kopalniško pohištvo
22 W vas
TV SPORED
15. aprila 1999
ČETRTEK, 15. aprila	
SLOVENIJA 1	
09.30	Pod klobukom
10.20	Risanka
10.50	Zgodbe iz školjke
11.15	Sara, 3/6
11.40	Kdo je na vrsti?, 3/12
1210 »v	Vino moje dežele: koprski
	okoliš
12.30	Mojstrovine Slovenije, 6/9
13.00	Poročila, vreme, šport
13.40	Intervju
14.30	Zoom
16.00	Osmi dan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Tedi, oddaja za mularijo
17.40	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Resnična resničnost
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TVpoper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Gibljive slike
23.20	Somrak stoletja: Hannah
	Arendt, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2	
10.30	Videoring s Tino
11.25	Vlado Kreslin s prijatelji,
	posnetek koncerta
13.15	Gospa Bentinck ali
	nespravljivi značaji, 1/6
14.05	Svet poroča
15.40	Ferdi, 7/13
16.05	Deček z Merkurja, irsko-
	franc.-ang. film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Kvartopirec, 3/3
18.55	Kolo sreče, tv igrica
19.25	Danska: SP v hokeju na
s|l	ledu skupine B
	Slovenija:Nemčija, prenos
22.00	Življenje teče dalje, iranski
	film
23.30	Alica, evropski kultur.
	magazin
M ^^	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Za Eleno, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.00	Nevarne dirke, nan.
15.00	Naš Čarli, nan.
15.45	Otroški zdravnik, nan.
16.40	Ljubezenske vezi, nad.
17.30	Za Eleno, nad.
18.20	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00	Beverly Hills 90210, nan.
21.00	Brez zapor z Jonasom
22.00	Damon, nan.
22.30	George in Leo, nan.
23.00	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Privid zločina, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
09.00 09.05
10.35 10.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00
20.30
21.30 21.35
22.00 22.05 22.10
NAJ SPOT DNEVA NAJ SPOT, ponovitev glasbene oddaje; Gost: DAVOR RADOLFI VABIMO K OGLEDU TVI2L0ŽBA VIDE0STRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO, za Ijubitelje filma SVET ŽIVALI: 0 KANARČKIH, oddaja za Ijubitelje živali KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 65. oddaja
REGIONALNE NOVICE ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 7. del NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
PETEK, 16. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Ročne ustvarjalnosti
09.45	Tedi, oddaja za mularijo
10.25	Oddaja za otroke
10.55	Bojevnikova senca, ang.
	drama
12.05	Resnična resničnost
13.00	Poročila, vreme, šport
14.20	Po domače
15.10	Glasba za umirajočega
	kralja
16.00	Gibljive slike
16.30	Mostovi
17.00	Lahkih nog naokrog
17.40	Risanka
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Dobervečer
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Seinfeld, 13/24
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Polnočni klub
00.00	Simfonični orkester
01.10	Dober večer
SLOVENIJA 2
10.30 Kvartopirec, 3/3 11.20 Ivan Cankar: Idealist, posnetek predstave 14.35 Usodno potovanje, amer. film
16.10 Alica, evrop. kult. Magazin 16.45 Človeško telo, 1/8 17.30 Po Sloveniji 18.05 Otok Jersey, 3/12 18.35 Simpsonovi, 8/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Danes in nikoli več?, 1/20 21.05 Hudičev otok, islandko-
nemški film 22.45 Umori, 15/22 23.35 Extradicia, 1/6 00.25 Omerta, zakon molka, 5/11
06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Ljubezenske vezi, nan. 10.00 ZaEleno, nad. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 13.00 Dobri slabi fantje, nan. 14.00 Brez zapor z Jonasom 15.00 Naš Čarli, nan. 15.50 Otroški zdravnik, nan. 16.40 Ljubezenske vezi, nan. 17.30 ZaEleno, nad. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur
20.00 Film2: Kritična točka, amer. film
22.20 Nočna izmena, amer. film 00.00 Srečanja, erot. film 24 ur, ponovitev kl
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 GREMO V KINO, oddaja za
Ijubitelje filma 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 SVET ŽIVALI: 0
KANARČKIH, oddaja za Ijubitelje živali 11.20 KAKO BITI ZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 65. oddaja
11.50 ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 7. del dokumen-tarne oddaje 12.15 TVIZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 LOKALNI UTRIP OBČIN CELJE IN LAŠKO, informa-tivna oddaja lokalnih skupnosti 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 SENCA SMRTI, ameriški film
21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 17. aprila
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke	08.00	Svet Petra Zajca in prijateljev
08.30	Trojčice, 3/13	08.25	Tabaluga, 20/26
08.55	Otroška oddaja	08.50	Srebrnogrivi konjič, 33/39
09.55	Don Kihot, 30/39	09.15	Teierime
10.05	Kino Kekec	09.25	Pika Nogavička, 6/13
11.35	Seinfeld, 13/24	09.50	Ozare
12.00	Tednik	09.55	Nedeljska maša, prenos iz
12.50	Dobrodošli doma		Dola pri Ljubljani
13.00	Poročila, vreme, šport	11.00	Dnevnik velikih mačk, 1/6
13.40	Homo turisticus	11.30	Obzorja duha
13.50	Prisluhnimo tišini	12.00	Ljudje in zemlja
14.20	Petka	13.00	Poročila, vreme, šport
15.35	Famille Sapajou, franc. film	13.20	Pomagajmo si
17.00	Pomp	13.55	Orion
18.00	Obzornik, vreme, šport	15.20	TV poper
18.10	Na vrtu	16.00	Potepanja
18.35	Ozare	17.00	Po domače
18.40	Velike romance 20. stoletja	18.00	Obzornik, vreme, šport
19.15	Risanka	18.10	Slovenski magazin
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	18.40	Mojstrovine Slovenije, 7/9
20.00	Utrip	19.15	Risanka
20.15	Orion	19.30	TV dnevnik, vreme, šport
21.50	Vino moje dežele:	20.00	Zoom
	Radensko - kapelski okoliš	21.35	Očetje in sinovi
22.20	Poročila, vreme, šport	22.30	Poročila, vreme, šport
22.40	Življenje z Rogerjem, 3/20	22.50	Mednarodno baletno
23.05	Ko Ijubezen ubija, 1/2		tekmovanje Lausanne 1999
00.50	Eden od njenih, amer. film	23.50	Potepanja
		00.50	Mojstrovine Slovenije, 7/9
SLOVENIJA 2			
09.00	Zlata šestdeseta	SLOVENIJA 2	
10.00 10.55
13.20 13.45 16.30
17.55
19.30 20.00 22.00 22.30
23.15
Štafeta mladosti Danska: SP v hokeju - B: Slovenija: Estonija, prenos Davov svet, 5/6 Pearl, 5/22
DP v odbojki 4. tekma finala končnice M in Ž, pre. Celje: DP v rokometu, moški Celje Pivovarna Laško: Prevent Videoring Emma, ang. film Cik cak
Omama, ekstaza, mistika: Duh iz steklenice, 3. del Sobotna noč: koncert Aqua
07.00 07.30
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.30 14.30 15.30 16.20
17.15 18.20 19.15 20.00
22.00 23.00 01.00
02.00
P......^r ".....
Jetsonovi, risana serija Bojevniki prihodnosti, risana serija
Kremenčkovi, risana serija Iz knjige vrlin, risana serija Maska, risana serija Batman, risana serija Šport za otroke, nan. Power ranger, nan. Računalničarji, nan. Morska deklica, nan. Sabrina: mlada čarovnica 1,2, 3-kdo dobi? Prijatelji Felix, nan. Konan, nan.
Sinbadove pustolovščine Nove dogodivščine Robina Hooda, nan.
Pop'n rol, glasbena oddaja Izganjalka vampirjev, nad. 24 ur
Filmski hiti: Večernica, amer. film Komandosi, nan. Morana, slovenski film Skrivne izpovedi in fantazije, erotična serija 24 ur, ponovitev
kanail
27
09.00	NAJ SPOT DNEVA		09.00
09.05	OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.		10.00
10.05	VABIMO K OGLEDU		
10.10	LOKALNI UTRIP OBČIN		11.00
	CELJEIN LAŠKO; informa-		11.20
	tivna oddaja lokalnih skupnosS		11.40
10.30	SENCA SMRTI, am. film		
12.00	TVIZLOŽBA		12.40
12.05	VIDEOSTRANI		13.00
18.55	NAJ SPOT DNEVA		13.05
19.00	OTROŠKI PROGRAM		
19.30	TVIZLOŽBA		14.05
19.35	OBVESTILA		
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU		
20.00	783. VTV MAGAZIN,		
	regionalni inform. program		15.05
20.20	Z MEDNARODNEGA		
	GLASBENEGA SEJMA		
	- CELJE 1998; posnetek		15.30
	nastopov ansamblov		17.00
21.20	IZ NAŠEGA ARHIVA: ZLATA		17.30
	RIBICA: ŽELIM DELATIZ		19.00
	JAHALNIMI KONJI		
21.30	783. VTV MAGAZIN,		19.30
	ponovitev		
21.50	NAJ SPOT DNEVA		21.00
21.55	TVIZLOŽBA		
22.00	VIDEOSTRANI		21.30
NEDEUA, 18. aprila
09.00 09.30 11.10
11.40 12.10 12.40
13.10 15.40 15.55 16.25 16.55 17.55
19.30 20.00
20.55.
21.50 22.35
Videoring z Natalijo Baskervilski ples, amer. f. Zvezde Holywooda: Jane Fonda, amer. dokum. serija Cik cak
Murphy Brown, 8/26 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Šport
DP v plesnih parih, posn. Košarka NBA action Teniški magazin Motociklizem: VN Malezije Ljubljana: rokomet Krim Electa Neutro Roberts -Budučnost, liga prvakinj Videoring Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, 2/6 Hudičev neavtorizirani življenjepis, 2/3 Šport v nedeljo Košarka NBA: San Antonio-Houston, vklop
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Mali bogataš, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Nazaj v prihodnost, ris. ser.
09.00	Mac in jaz, mladinski film
10.30	Kalifornijske sanje, nan.
11.00	Beverly hills 90210,nan.
12.00	Živalsko carstvo, dok. odd.
13.00	Novopečena družina, nan.
14.00	Skoraj popolni par, nan.
14.30	Posvojenček, nemški film
16.00	Nedeljsko popoldne
19.15	24 ur
20.00	Melrose place, nad.
20.50	Fotomodeli, nan.
21.45	Športnascena
23.00	Za vsakim dobrim
človekom, amer. film
01.00	24 ur
kanall
27 46
52
PONOVITVE ODDAJ:
ODDAJE DOBROJUTRO
DOBROJUTRO
DOBRO JUTRO Z MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA -CELJE 1998, posnetek nastopov ansamblov LOKALNI UTRIP OBČIN CELJE IN LAŠKO, informa-tivna oddaja lokalnih skup.
oddaja za Ijubitelje filma NAJ SPOT: Gost: DAVOR RADOLFI
KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, S.E.M. - 65.
PONEDEUEK, 19. aprila
SLOVENIJA 1		
09.30	Lahkih nog naokrog	
10.10	Risanka	
10.15	Dober večer	
11.05	Na vrtu	
11.30	Velike romance 20. stoletja	
12.00	Slovenski magazin	
12.30	Utrip	
12.40	Zrcalo tedna	
13.00	Poročila, vreme, šport	
13.15	Louis le Brocante, franc.	
	film	
15.20	Polnočni klub	
16.30	Dober dan, Koroška	
17.00	Radovedni Taček	
17.15	Pika Nogavička, 6/13	
18.00	Obzornik, vreme, šport	
18.10	Recept za zdravo življenje	
19.00	Žrebanje 3x3 plus 6	
19.15	Risanka	
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	
20.00	Komisar Rex, 14/18	
21.00	Gore in Ijudje	
22.00	Odmevi	
22.25	Univerzitetni razgledi	
22.30	Kultura	
22.40	Šport	
22.50	Panel	
SLOVENIJA 2		
10.00	Sobotna noč, ponovitev	
12.00	Otok Jersey, 3/12	
12.25	Simpsonovi, 8/50	
12.50	Danes in nikoli več, 1/20	
12.55	Z Micahelom Palinom okoli	
	oceana, 1/10	
13.45	Hudičev neavtorizirani	
	življenjepis, 2/3	
15.25	Fantomas se Dechaine,	
	franc. film	
17.00	Pripravljeni, oddaja o	
	slovenski vojski	
17.30	Po Sloveniji	
18.00	Sestre, 13/24	
19.00	Jasno in glasno	
20.00	Gospodarska panorama	
21.00	Studio city	
22.30	Vest in pločevina, 5/7	
23.00	Brane Rončel izza odra	
23.55	Fantomas de Dechaine,	
	franc. film	
PCP		
	"" 1	
06.00	Dobro jutro, Slovenija	
09.30	Ljubezenske vezi, nan.	
10.20	Za Eleno, nad.	
11.10	Prevare, nan.	
12.00	Umor, je napisala, nan.	
12.45	Športna scena	
14.00	Fotomodelia, nan.	
15.00	Naš Čarli, nan.	
15.45	Otroški zdravnik, nan.	
16.40	Ljubezenske vezi, nad.	
17.30	Za Eleno, nan.	
18.20	Prevare, nan.	
19.15	24 ur	
20.00	1,2, 3-kdo dobi?	
21.10	Prepovedan prehod, amer.	
	film	
23.00	Dobri slabi fantje, nan.	
00.00	Privid zločina, nan.	
01.00	24 ur, ponovitev	
	«Mb>..kanall	
J ' 1	B3B n	
	H 52	
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	
	tivno - razvedrilna oddaja	
10.15	783. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	
10.35	VABIMO K OGLEDU	
10.40	Z MEDNARODNEGA	
	GLASBENEGA SEJMA -	
	CELJE ž98; posnetek	
	nastopov ansamblov	
11.40	TVIZLOŽBA	
12.00	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	REGIONALNE NOVICE	
19.05	OTROŠKI PROGRAM	
19.25	TVIZLOŽBA	
19.30	OBVESTILA	
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.00	POSLANSKA PISARNA,	
	kontaktna oddaja. Gostja:	
	DARINKA MRAVLJAK,	
	poslanka Državnega zbora	
	RS	
21.00	REGIONALNE NOVICE	
21.05	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO	
22.05	TVIZLOŽBA	
22.10	VIDEOSTRANI	
TOREK, 20. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Radovedni Taček	09.30
09.45	Tuja igrana nanizanka	09.45
10.10	Otroška oddaja	10.20
10.25	Recept za zdravo življenje	
11.15	Potepanja	11.10
12.10	Komisar Rex, 14/18	12.05
13.00	Poročila, vreme, šport	
14.00	Gore in Ijudje	13.00
14.50	Panel	13.30
16.30	Med valovi	14.00
17.00	Sprehodi v naravo	14.50
17.15	Najlepše počitnice	
18.00	Obzornik, vreme, šport	16.30
18.10	Dogodivščine iz živalskega	17.00
	vrta, 6, oddaja	18.00
19.15	Risanka	18.10
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	19.00
20.00	Župnik za deset tednov, 7/20	19.15
21.00	TV konferenca	19.30
22.00	Odmevi, vreme, šport	20.05
22.50	Uspešnica, švic. drama	22.00
23.20	Storia di un officiale di	
	carriera, švic. drama	22.55
SLOVENIJA 2
10.30 11.15 12.10 13.40 15.35 16.00
17.30 18.00 19.00 20.00
22.00 23.20
Sestre, 13/24 Gospodarska panorama Studio city Jasno in glasno Vest in pločevina, 5/7 Družina Sapajou, franc. film
Po Sloveniji Saint tropez, 4/26 L ingo, tv igrica Muenchen: košarka četrtfinale in polfinale moški
Ime Karmen, franc. film Svet poroča
06.00	Dobro jutro, Slovenija	06.00
09.30 10:20	Ljubezenske vezi, nan.	09.30
	Za Eleno, nad.	10.20
11.10	Prevare, nad.	11.10
12.00	Umor je napisala, nan.	12.00
13.00	Dobri slabi fantje, nan.	13.00
14.00	Pop'n'rol	14.00
15.00	Naš Čarii, nan.	15.00 15.50 16.40
15.50	Otroški zdravnik, nan.	
16.40	Ljubezenske vezi, nad.	
17.30	Za Eleno, nad.	
18.20	Prevare, nad.	17.30
19.15	24 ur	18.20
20.00	Resnične zgodbe: Ime mi	19.15
	je Kate, amer. film	20.00
21.45	Bolnišnica upanja, nan.	21.40
22.30	George in Leo, nan.	22.30
23.00	Dobri slabi fantje, nan.	23.00
00.00	Privid zločina, nan.	00.00
01.00	24 ur, ponovitev ^^ kanall MafeF :** 3®	01.00
4		
09.00	NAJ SPOT DNEVA	09.00
09.05	POSLANSKA PISARNA,	
	kontaktna oddaja; Gostja:	10.15
	DARINKA MRAVLJAK,	
	poslanka Državnega zbora	10.35
	RS	
10.05	VABIMO K OGLEDU	10.40
10.10	TV IZLOŽBA	11.00
12.00	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	
19.25	TVIZLOŽBA	11.30
19.30	OBVESTILA	12.00
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	18.55
20.00	784. VTV MAGAZIN,	19.00
	regionalni informativni	
	program	19.05
20.20	ŠPORTNITOREK, športna	19.25
	informativna oddaja	19.30
20.40	IZ PRODUKCIJE	19.55
	ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-	20.00
	JE, oddaja STUDIA SIGNAL	
	LJUBLJANA	20.45
21.10	784. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	21.30
21.30	NAJ SPOT DNEVA	21.35
21.35	TVIZLOŽBA	22.35
21.40	VIDEOSTRANI	22.40
SREDA, 21. aprila
SLOVENIJA 1
Sprehodi v naravo Najlepše počitnice, 2/12 Dogodivščine iz živalskega vrta, 6. oddaja TV konferenca Župnik za deset tednov, 7/20
Poročila, vreme, šport Obzorja duha Ljudje in zemlja
Soulages in njegovi vitraži, dokum. oddaja Mozaik.
Male sive celice, kviz Obzornik, vreme, šport Kdo je na vrsti?, 4/12 Dobrodošli doma Risanka
Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat: The miracle, irski film
Odmevi, vreme, šport Osmi dan
Simfoniki RTV Slovenija
23.25
SLOVENIJA 2
10.30 Saint Tropez, 4/26 11.20 Srečanje z nezemljani,
dokum.oddaja 15.10 Hiša iz kart, amer. film 17.00 Kolo sreče 17.20 Po Sloveniji 18.05 Dr. Schwartz in dr.
Martinova, 3/8 18.55 Košarka: DP M, 2. tekma
PF končnice, prenos 20.00 Nogomet 1 finale liga
prvakov, prenos 23.30 Zadnja prostitutka, amer. film
Dobro jutro, Slovenija Liubezenske vezi, nad. Za Eleno, nan. Prevare, nan. Umor je napisala, nan. Dobri slabi fantje, nan. Bolnišnica upanja, nan. Naš Čarli, nan. Otroški zdravnik, nan. Ljubezenske vezi, nan. Za Eleno, nad. Prevare nan. 24 ur
Skoki čez plot, amer. film Nevarne dirke, nan. George in Leo, nan. Dobri slabi fantje, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovit
kanall
27
DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 784. VTV MAGAZIN, ponovitev
VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE. Oddaja STUDIA SIGNAL LJUBLJANA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU VIDEO TOR glasbena oddaja
VEČERNIKLEPET REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANi
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ĆAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš ćas" uvrščen med proizvode informativnega znaćaja iz 13. točke, tarttna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
15- aprila 1999
GRADBENA PRILOGA
kVAS VAS 23
TOPLOTNOIZOLACIJSKI MATERIALIV GRADBENIŠTVU
Z uporabo toplotnoizolacijskih materialov lahko občutno zmanjšamo toplotne izgube zgradbe. Na tržišču je na razpolago vrsta teh materialov, ki se raz-likujejo po tipu, možnosti uporabe in nenazadnje tudi po ceni tako materiala kot tudi stroškov vgradnje.
Načrtovanje in vgradnjo toplotne izolacije moramo narediti strokovno, saj ob vseh prednostih, ki jih nudi uporaba izolacijskih materialov, lahko z nepravilno izbiro ali vgradnjo povzročimo več škode kot koristi.
OPIS
TOPLOTNOIZO-LACIJSKIH MATE-
RIALOV
•••••••••••••
MINERALNA VLAKNA
Uporabnost izdelkov iz mineralnih vlaken je zelo velika; uporabljamo jih v gradbeništvu, industriji, energetiki in ladjedelništvu. V gradbeništvu jih uporabl-jamo za toplotno izolacijo zunanjih sten, izolacijo stropov proti podstrešju, izolacijo med strešnimi špirovci, toplotno izolacijo podov, kot absorpcijske elemente oblog za dušenje zvoka in v sestavljenih kon-strukcijah, namenjenih za zvočno izolacijo, za dušenje pohodnega zvoka, uporbljamo jih lahko za izdelavo požarno odpornih konstrukcij, itd. Zaradi izredno velikega števila različnih izdelkov moramo paziti, da uporabimo za določen namen primeren izdelek.
PENJENO STEKLO
Izolacijske plošče iz pen-jenega stekla imajo izredno
visoko tlačno trdnost, zato jih uporabljamo zlasti za toplotno izolacijo ploščadi nad ogrevanimi prostori, na katerih so predvidene večje obremenitve.
VERMIKULIT
Uporabljamo ga predvsem kot nasutje v podnih kon-strukcijah ter za izdelavo lahkih ometov in betonov.
PERLIT
Uporabljamo ga kot nasip-ni material ali kot polnilo pri izdelavi lahkih ometov in betonov.
Perlitna nasutja brez veziva se uporabljajo za toplotno izolacijo v podih nad klet-mi, v stropovih proti pod-strešjem in podobno.
TOPLOTNOIZO-LACIJSKI MATERIALI IZ KOKOSOVIH VLAKEN
Uporabljamo jih za izolacijo podov pod plavajočimi estrihi, izolacijo stropov in strešin ter prezračevanih zunanjih zidov. Izkušenj o dolgoletni uporabnosti izdelkov še ni.

TRGOVINA, Doberteša m 46b (ob gl. križišču Sempeter-Polrela) Tel.: 702-231
6RADITEUI, po ugodnih cenah Vam nudimo ves gradbeni material:
■	izolacije N0V0TERM,	- keramične ploščice, premaze za les Sadolin,	- sanitarno keramiko,
■	barve in lake,	- mešalne baterije. cevi, kotnike, pohištveno železo;
Kupljeno blago Vam lahko dostavimo na dom! _Možen nakup na 3 obroke!
SE PRIP0R0CAM0!
Trgovina z gradbenim materialom
"POŠTAJMER"
Ravne 21, Šoštanj, Tel.: 897-09-90
Nudimo Vam ves GRADBENI in INŠTALACIJSKI material. Naša prednost so UGODNE CENE IN DOBRI PLAČILNI POGOJI!
Delovni čas: pon.-pet. od 8 do 19 , sob. od 8 do 13 .
Vnujnih trenutkih smo dosegljivi tudi izven delovnega časa!
LAHKE IZOLACIJSKE PLOŠČE IZ LESNE VOLNE
Plošče uporabljamo kot toplotno izolacijski material predvsem tam, kjer ni zahtev po visoki toplotni zaščiti, hkrati pa lahko izko-ristimo še njihove ostale dobre lastnosti: trdnost, možnost ometavanja, zvočne absorpcijske last-nosti, negorljivost, možnost izvedbe izgubljenega opaža, itd.
Če potrebujemo dobro toplotno izolacijo, uporabl-jamo plošče, sestavljene iz mineralne volne ali pen-jenega polistirena in enos-transko ali obojestransko oblogo iz lesne volne. Take plošče so tudi dobra osno-va za klasične omete.
VLAKNENKE
Uporabljamo jih za toplot-no izolacijo v stenah, stropovih proti podstrešju, kleti; v glavnem služijo kot mejni sloj pri uporabi mehkih ali sipkih toplot-noizolacijskih materialov.
PLUTA
Pluto uporabljamo za izo-lacijo sten, tal, stropov in streh.
PENJENI POLIS-TIREN (STIROPOR)
Plošče iz penjenega polis-tirena uporabljamo za toplotno izolacijo praktično vseh obhodnih delov
zgradbe, predvsem pa za izolacijo podov, zunanjih zidov, ravnih streh, izolacijo rolo omaric...
EKSTRUDIRANI POLISTIREN (STIRO-DUR, STIROFOAM)
Zaradi njihovih lastnosti plošče iz ekstrudiranega polistirena prvenstveno uporabljamo za toplotno izolacijo ravnih streh, tal proti terenu, sten, ki so v stiku s terenom ter kot toplotno izolacijo notranjih sten.
PENJENI POLIURE-TAN
Penjeni poliuretan vgrajuje-mo v pode, kjer pričakuje-mo velike obremenive, v strešne konstrukcije, poli-uretanske sendvič plošče uporabljamo pri izdelavi montažnih objektov, indus-trijskih hal, v hladilnicah.
PENJENI FENOL-FORMALDEHID
Uporabljamo ga za toplot-no izolacijo zunanjih sten, stropov, ravnih streh.
PROSOJNE TOPLOTNE IZO-LACIJE
Ta vrsta materialov je še v fazi preizkušanja. Tudi pri nas je že vgrajena na prvih poskusnih objektih.
0&SE
TRGOVINA - SERVIS - STORITVE, D.O.O.
UUBIJA 11, MOZIRJE Tel.: 063/8390-360, Fax : 063/8390-361 Del. čas: pon. - pet. 7. - 17.h, sob. 7. - 12.h
TRG0VINA • V0D0V0D • 0GREVANJE PLIN • M0NTAŽA • SERVIS • SVET0VANJE
Izkoristite ugoden čas za nakup pred uvedbo DDV! Vse za V0D0V0D in OGREVANJE ter SANITARNA KERAMIKA.
Kredit že od T + 0 % dalje
Pri nas kupljeni material Vam dostavimo in strokovno zmontiramo.
Buderus R Bentone
OGRliVALINA TFHNIKA
^JJUNKERS
Sweden • Schweden
FERROLI
Vaillanl
ERf ,oo,i*j!ooT H N SA
KURJENJE Z NAPRAVAMI NA TEK0ČA G0RIVA
Pri kurjenju v kotlih na tekoča goriva moramo posvetiti veliko pozornost delovanju gorilnika. Dobro naravnan in vzdrževan gorilnik za lahko kurilno olje je porok za manjšo porabo goriva. Obisk serviserja dvakrat letno se bo obrestoval z do 10% prihrankom pri gorivu. Velja nenapisano pravi-lo, da je obisk serviserja nujen na vsakih 4000 I pokurjenega kurilnega olja. Da bi znali sami nad-zorovati delo serviserja, naj naštejemo dela, ki jih mora opraviti:
•	kontrola in čiščenje dovodov in filtra za gorivo na vstopu v gorilnik,
•	kontrola in čiščenje filtra na oljni črpalki v gorilniku,
•	čiščenje filtra na zgorevalni šobi,
•	čiščenje dovodnih kanalov za zrak,
•	čiščenje ventilatorja,
•	čiščenje fotoupora in izgorevalne glave gorilnika,
•	preveriti je potrebno izgorevalno šobo in jo po potrebi zamenjati,
•	izmeriti je potrebno sajavost z napravo, ki na»fil-trirnem papirju pokaže stopnjo sajavosti,
•	izmeriti je potrebno temperaturo dimnih plinov, ki ne sme biti višja od 240 °C,
•	ugotoviti, ali morda dimni plini vsebujejo tudi kuril-no olje.
e, Aškerteva 28, teL: 063/831-727
lujemo vse vrste GRADBENE JMENTACIJE za stanovanjske in osfal OBJEKTE
* pomoč pri LEGALIZACIJIČRNIH GRADENJ urejanje GRADBENE DOKUMENTACIJE
tO.(K
Projektiranje, nadzor, montaža in trgovina d.o.o. TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM Trgovina: Šlandrov trg 20/a, Žalec Tel. & fax: 063/715-717,716-106 Odpiralni čas: pon. - pet. 7. - 19.h, sob. 7. - 13.h
SPECIALIZIRANA TRG0VINA ZA PR00AJ0 ELEKTR0MATERIALA
*	BREZPLAČN0 STR0K0VN0 SVETOVANJE - tudi pri vas doma
*	NE0MEJENA P0NUDBA EL. MATERIALA, in sicer:
-	zemeljski in instalacijski kabli; -el. omarice in oprema;
-	svetila za stanov. in poslovne prostore, vrtove, dvorišča, parkirišča;
-	klasične in specialne žarnice;
-	senzorji za avt. vklop luči,
-	stikalni programi domačih in tujih proizvajalcev;
-	avtomatika.
SUPER CENE IN NAKUPNI P0G0JI !
GRIZE
Migojnice 4c
rrtifru m Tel.063/715-410,710-13-40
5 fc r lIL n TeL 063/715"480 (p°p )
' gsm. 041/616-750
V	*
PISARNA: Zalec, cesta Zalskegatabora 1
Nudimo vam:
NOVO - SCREEN ROLOJE (zunanja zaščita pred soncem), LAMELNE ZAVESE (vertikalne žaluzije), ALU ŽALUZIJE, PLISIRANE ZAVESE, ROLOJE.

24 NilS vas	GRADBENA PRILOGA	15. aprila 1999
VSE NA ENEM MESIU - OD PRODAJE DOIZVBIBE
Velenje, Simona Blatnika 1 tel.: 063/861-026, fax: 063/851-821
HHM

GROSISTIČNA PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV SVETOVALNO - IZVAJALSKIINŽENIRING
ItMUf
^OUBaumit
Že pripravljene mešanice za strojno ali ročno izdelavo ometov vseh vrst, malt, batvnih premazov sten in
izolsicijskihtasad. «	;* <tš 1,
SUHOMONTAŽNISISTEMI-ČISTO, HITROIN EKONOMIČNO
Najcenejši način za izvedbo predelnih sten, stropov, oblog podstrešja. Sistem je zelo primeren za adaptacijo že obstoječih objektov z navadnimi, vodoodpornimi in negorljivimi ploščami. Z uporabo sistema Knauf lahko hitro popolnoma spremenite izgled stanovanja.
ORIGINALNA KANADSKA BITUMENSKA SKODLA (TEGOLA)
H Edini na našem trgu vam ponujamo od 20 do 35-letno garancijo za material ali položeno streho.
ORIGINALNA AMERIŠKA KVALITETA
NNI - IHW1 Najcenjša in najhitrejša izvedba spuščenih stropov za vse vrste lokalov, poslovnih prostorov, vključno z bogato paleto vgradnih svetil.
Ajmstroog
*PE VEMONT
Betonska galanterija, vse za vašdom in okolico (tlakovci, travne plošče, robniki, mejniki, rešetke, podstavki za koiesa.cvetlični lonci, stebri za brajdo, kamini, betonske cevi, pokrovi, bet. elementi, klopi, kompostniki, sest. bet. elementi...)
MALOPRODAJA: Železnina DELTA, Šoštanj, tei: 881- 049
KROVSTVO.
SPLOŠHO KLEPflRSTVO IN IZOLHCIJE
lqoR ZBICAJNIK
Zom », *««> v»!.»|.
Kvalitetno in strc
krovsko-kleparskih dcl.
Licenčni krovec za kritine: TRIMO, TGFFTILE, GERffRD, 30BR0VEC. BRfiMfiC...
Zadovoljnc stranke so porok našc kvalitctc!
~ SebA	TRGOVINA
SISTEMI SODOBNE GRADNJE jtmšl n- • c stropi in stenski sistemi IH1 suhi estrihi (A^mstrong ^^ spuščem stropi Lightiog vgradna svetila	
	Lava9a, tel. 063/490-61-10, fax: 063/490-61-11
H električno ročno orodje	tel. 063/71-31-100, fax: 063/71-31-111
Hfil^H^J r^nnnrndiP	
	
M. Bš ^ SS&l rffff	m sm h u nm — m W agtte. pranje ter čiščenje. Dnevne potrebe po
IV SL	Elfl| IE 3 . v ► H	topli vodi znašajo tako kar 60-70 litrov na
B® 11 Bm ^L. E JU III I W ^f IV fl^l S	družinskega člana. Za vsa ostala opravila v
wk m •	Wf W	m M fflffl vm-	SBIP gospodinjstvu rabimo še dodatnih 80-90
litrov hladne vode.
Za pripravo tople vode rablmo kar 10-15% celotne rabe energije v gospodin-jstvu, zato je varčevanje s toplo vodo smotrno in lahko pomeni lep prihranek. Poleg varčevanja z energijo ne smemo zanemariti tudi varčevanja s čisto pitno vodo, katere zaioge so čedalje manjše. Za boljšo predstavo poglejmo najprej nekaj podatkov o vsakodnevni rabi vode v gospodinjstvu.
Skupna poraba vode v Sloveniji znaša 15 m3 na sekundo, od tega je skoraj polovico porabimo v gospodinjstvih, kar 7 m3, osta-
lo pa v industriji, kmetijstvu, obrti in storitvenih dejavnostih. Vsak prebivalec Slovenije porabi okoli 247 m3 vode na leto, od tega 100 m3 v gospod-injstvu za vsakodnevne potrebe. človeško telo potrebuje le 1 do 2 litra vode dnevno, za ostale potrebe porabi človek dodatnih 140-300 litrov. V urbanih središčih pa znaša dnevna poraba skupaj s komunalno in servisno porabo kar 800 litrov oz. 0,8 m3 vode na prebivalca.
Toplo vodo potrebujemp za kopanje in prhanje, pomivanje posode, nego telesa,
Varčevanja z vodo se moramo najprej lotiti z enostavnimi ukrepi, za katere ne potrebu-jemo posebnega znanja, spretnosti in opreme.
Z vzdrževanjem vodovodnih naprav in napeljav lahko prihranimo prenekateri liter tople ali hladne vode, zato redno skrbimo, da vodovodne pipe tesnijo in straniščni splakovalniki ne puščajo. Zavedajmo se namreč, da samo s kapljan-jem iz ene vodovodne pipe (10 kapljic v minuti) izgubimo mesečno približno 170 litrov vode, kar v enem letu pomeni prib-
ližno 2000 litrov ali 2 m3. V primeru, da pušča straniščni splakovalnik, lahko v eni uri po nepotrebnem odteče preko 20 litrov, v enem mesecu pa kar 14,5 m3 vode. če imamo v stanovanju več vodovodnih pip in splakovalnik, ki neprestano puščajo, se lahko zgodi, da kar polovico vode, ki jo porabi naše gospodinjstvo in za katero plačamo račun, odteče v odtok, ne da bi jo uporabili.
Enostavno in učinkovito lahko varčujemo z vodo tudi s spreminjanjem svojih življen-jskih navad, od pranja posode, perila, do umivanja zob. Tudi tu lahko precej privarčujemo To je seveda le nekaj najenos-tavnejših varčevalnih ukrepov s katerimi pa že lahko ustvarimo opazen prihranek.
gorenjeKeramika	gorenfeKopalnice
Prodajalna kerami&ilh plošflc	Prodajni studlo
Gorenje 1 b	Prinonka6b
3327 Šmartno ob Paki	3325 Šoštonj
TeL: (063) 40 23 270	fel.: (063) 40 22 400
Ddovnl &k:	Delovni čas:
od 7.30 do 15.00	od 8.00 do 16.00
srodaod 7.30 do 18.00	sobota od 8.00 do 12.00 sobata od 7J0 do 12.00
gorenje
znižanje cen posameznih keramičnih plošac do 50 % ■znižanje velja v času gradbenega sejma
MEGRA'99 oziroma do prodaje zalog ■do konca aprila veljajo ugodnosti tudi v Prodajnem studiu v Šoštanju za nakup kopalnic Gorenje.
. - Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah
-	Dodatno znižanje omar z drsnimi vrat
i - Razprodaja izvoznega modeia zakonske spalnice že od 89.000,00 SIT dalje
-	Kuhinje NINA takojšnja dobava
-	Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov izjemno ugodno
-	RAZPR0DAJA PR0GRAMA C0MP0- znižanje 20% VSI KUPCI S0DELUJEJ0 V NAGRADNEM ŽREBANJU
! 30-TIH B0GATIH NAGRAD!
Informacije natelefon: 063/ 70-37-130. 063/ 70-37-131 POHIŠTVO GARANT- POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBIIN NAS OBIŠČITE! VABLJENI!
wKmmKKtmmKmmhmhb —GARANT d.d. P0LZELA tndustrijska prodajalna P0LZELA : 063/70-37-130, 70-37-131 li čas prodajalne: ponedeljek - petek od8. do 18. ure sobota 8. do 12. ure
m m.
> širina:213cm "1?iŽma 211/102 cm . globina: 36 cm

Cdje, Bežigraiska9
(bfizu CMfca Uospi)
M: 412600 Trgovska družba d.o.o.
Hidromasažne kopainiške kadi intuskabine
Armature HANSGROHE San^keramite^^
Tuškabina + kad HARMONY R1 9Qx90 cm (brez not Opreme)
79.900 SIT
Tuškabine ^^ KH Kopalniško pohištvo
Keramične pioščice *
IIOOI
Vlllcroy
AKCIJA: GRANITOGRES 30 x 30 že od 1.595 SfT
Lepila in fugime mase MAPEl Zaključne letve PROFILPAS