PLANINSKIVeStnik 2 / 2002
njem in pripravo opreme ter spoznavanjem jame. 24. novembra so se jamarji v sedmih skupinah podali v jamo, pomemben del ekipe pa je na površju skrbel za oskrbo in zveze. V jami, kjer so se spoprijeli z dolgimi spusti in ozkimi prehodi, pa tudi z mrazom, vlago in močnim prepihom, so postavili več taborov, zadnjega 1200 metrov globoko, od koder so zadnji dan novembra dosegli najglobljo točko na -1380 metrih. Dogajanje v jami smo lahko spremljali tudi prek svetovnega spleta, kjer je terenska ekipa SiOL-a sproti pripravljala sveže predstavitve na spletni strani cehi2.siol.net. (Igor Ma-her)
Nadelana pob čez PriParsko sbeno
Nad vasjo Fara, ob kostelski cesti, šumi majhen slap Nežica. Nedaleč stran od ceste se dviguje majhna skalna stena, malo višja od 20 metrov in nekoliko previsna. Domačini ji pravijo kar PriParska ali Hribska stena po vaseh v vznožju. Tehnična skupina pri Komisiji za pota Planinske zveze Slovenije (v njej so sodelovali Florijan Nunčič, Rudi Vašl in Rudi Lanz) je na željo prizadevnih kočevskih planincev to stenico opremila s klini in jeklenicami. Namen te nadelave je predvsem preventiven, saj so tako učenci bližnjega Centra šolskih in obšol-skih dejavnosti, pa tudi ostali planinci iz bližnjih krajev dobili možnost vadbe pravilnega gibanja in uporabe samovaro-valnega kompleta na zelo zahtevnih poteh, kar kasneje s pridom izkoristijo pri osvajanju
vrhov po takih poteh. Za nade-lavo poti je Planinsko društvo Kočevje pridobilo vsa potrebna dovoljenja in soglasja ter uredilo dostop do stene in sestop z nje, poskrbeli pa so tudi za prijazen sprejem in pogostitev tehnične skupine. (Rudi Lanz)
Deseblebje gibal tudi v Sloveniji
Organizacija združenih narodov (OZN) je začetek novega tisočletja razglasila za desetletje gibal 2000-2010 (Bone & Joint Decade, BJD). Projekt BJD je postal mednarodna neodvisna neproPitna organizacija, deluje pa v sodelovanju z OZN, Svetovno zdravstveno organizacijo in Svetovno banko. Njen osnovni namen je osvestiti javnost o družbeno-eko-nomskem bremenu bolezni in okvar gibal, vzpostaviti učinkovito preventivo in zdravljenje ter nadaljevati z raziskovalnim delom. Marca 2001 je v Sloveniji, podobno kot v številnih drugih državah, nastala slovenska ekspertna skupina NAN Slovenije (National Action Network Slovenia), kjer so združeni strokovnjaki s številnih področij. Med podpornimi člani BJD-ja je tudi Planinska zveza Slo-
venije, ki lahko s svojimi vzgoj-no-izobraževalnimi programi in promoviranjem zdravega načina življenja pomembno prispeva k zmanjševanju bolezni, poškodb in okvar gibal. Na to bomo lahko še posebej opozorili v tednu, posvečenem desetletju gibal, ki bo med 12. oktobrom, ko je svetovni dan revmatskih bolezni, in 20. oktobrom, svetovnim dnevom osteoporoze. Več o stanju in o programih dejavnosti v Sloveniji lahko preberete v prilogi lanske 10. številke glasila Slovenske zdravniške zbornice Isis. (Igor Maher)
Ergaverjevih 60 leb
Življenje je splet drobnih stvari, visokih vzponov in strmih padcev. Pogosti so trenutki, ko se noga ustavi in pogled ozre nazaj. Kod si hodil, človek? Kaj si videl? Kam te vodi pot?
Drago Ergaver, planinec, dobitnik bronastega in srebrnega odličja Planinske zveze Slovenije, ve, kam in kako ga je usmerjala pot, da je prehodil številne vršace doma in v tujini, se bogatil v njihovi lepoti. Lepote pa ne moreš uživati sam, zato je vabil in vodil s seboj na poti po-hodnike in planince iz ajdovskega planinskega društva. Sijaj njegovih oči in barva njegove besede sta napolnila avtobus. Koliko nepozabnih poti! Koliko lepih nedelj!
Drago se je klesal v tekmi z najvišjimi vrhovi, z burjo in nevihto, zato ni nikdar tožil, ko so se na pot zvalili mogočni kamni. Vedrina, ki jo nosi v sebi, je premagala največje ovire. Tudi zaradi neomajne moči, navdu-
61
PLANINSKIVeStnik 2 / 2002
Drago Ergaver
šenja in vztrajnosti ajdovski planinci verujemo vanj. Zaupali smo mu naloge predsednika društva, gospodarja in oskrbnika. Prostovoljno delo in delovne akcije ga nikoli niso obšli. Njegovo navdušenje, ideje in vera v uspeh so plemenitih delo in življenje ajdovskih planincev skoraj pol stoletja in še vedno navdušujejo mlade rodove planincev, ki jim razkriva skrivnosti narave in jih vodi mimo čeri življenja.
Življenjska pot Draga Ergaver-ja se vije na različna področja, od doma v širšo planinsko skupnost, vedno pa se ustavi ob človeku, ki potrebuje pomoč, sočutje ali toplo besedo. Za to, za iskreno besedo in lepo misel, se mu iz srca zahvaljujemo in mu želimo ponosen korak na vrh. (Upravni odbor Planinskega društva Ajdovščina)
^NINSKI
Nov internetni naslov: www.planinski-vesbnik.com
Članarina v lebu 2002
Nova članarina ponuja članom planinskih društev, ki so včlanjena v PZS, v osnovi več možnosti in različne skupine ugodnosti, za katere se člani planinske organizacije lahko prosto odločajo glede na svoje potrebe, želje in pričakovanja, kaj naj jim članstvo v organizaciji nudi. Letošnji cenovni razpon izbire sega od 1000 tolarjev za odraslega posameznika, ki želi biti le član brez ugodnosti, do 11.000 tolarjev za številčno družino z vsemi ugodnostmi.
Osnovne članske ugodnosti so se po projektu, ki smo ga poimenovali Krepitev članskih vezi, v letošnjem letu še razširile. Poleg popustov v planinskih kočah doma in v tujini, nezgodnega zavarovanja (v primeru smrti ali invalidnosti) doma in v evropskih gorah za dejavnosti, ki so opredeljene v Statutu PZS, reševanja v evropskih gorah do višine 2560 EUR in olajšav pri prevozih po železnici v skladu s sporazumom med Planinsko zvezo Slovenije in Slovenskimi železnicami, uvajamo nove ugodnosti in sicer: 10% popust pri vožnji z žičnicami v poletni sezoni, 10% popust pri nakupu planinske opreme v vseh trgovinah Promontane v Sloveniji (popust ne velja za artikle, ki so že znižani zaradi razprodaj, akcij ipd.) in 10% popust v trgovinah Planika Kranj, d.d., pri nakupu čevljev Planika tre-king. Pogoj za nakup oz. uveljavljanje ugodnosti je potrjena članska izkaznica za leto 2002.
Članarina A (9.500 SIT)
Ta članarina planincu omogoča največ ugodnosti: poleg že navedenih še višje premije nezgodnega zavarovanja doma in
v evropskih gorah, naročnino na Planinski vestnik, prejmejo pa še Planinski koledarček za leto 2002.
Članarina B (2.500 SIT)
To je nekakšna osnovna članarina za odraslega planinca z osnovnimi, zgoraj navedenimi ugodnostmi.
Starejši od 70 let uveljavljajo 50% znižanje članarine (1250 SIT), ugodnosti pa ostanejo nespremenjene.
Članarina C1 (1500 SIT)
Kategorija vključuje mlade od 18. do 27. leta starosti, vendar le študente, ki svoj status izkažejo z indeksom ali študentsko izkaznico.
Članarina C2 (1000 SIT)
Plačujejo jo mladi planinci od zaključene osnovne šole do starosti 18 let.
Članarina C3 (800 SIT)
Plačujejo jo osnovnošolci. Dnevnik akcije Mladi planinec z znamkico velja kot izkaznica za to kategorijo članstva.
Članarina C4 (500 SIT)
Namenjena je predšolskim otrokom. Dnevnik akcije Ciciban planinec velja kot izkaznica.
Članarina D (11.000 SIT)
Namenjena je družinam ne glede na število članov. Poleg osnovnih ugodnosti, ki pripadajo vsem članom družine, prejme vsaka družina še en izvod Planinskega vestnika in Planinski koledarček.
Članarina S (1.000 SIT)
Velja za člane, ki želijo izraziti podporo društvu oziroma planinski organizaciji, vendar iz različnih razlogov niso aktivni planinci. Taki člani nimajo nobenih članskih ugodnosti.
62