^VlUCfl SUHU 1926 LETNIK IV. VSEBINA 6. ŠTEVILKE: -JUDJE - (Igor Volk.) .... ÄZ GROBOVE... - Peseia - (Tea B Abb)' tragedija. - (Lr,< 7 (Marij« Lamulova.) (Karlo Kocjančlč.) - (Konec.) (P. Ks.) . 'S^^I'^jZt^^Zro^!:- 7 Ha-'ns,™. ^ bo.pod,„J^. - kaüinj. Priloga ' ' ---- UREDNICA; za ročna dela. PAVLA HOĆEVARJEVA. Sir. 161 ,. 163 „ 164 . 168 , 16S „ 169 „ 170 „ 176 „ 177 ,. 17S „ 18Ü „ 182 „ 184 — Iz nase 191, 192. ypf^Ciri CWp'T izhaja pnr« dni Tsaieg« mesao«. - Za Jugoslavijo leta« Z^CtNolM OVCI „„ofnina: Di„. 64, (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. Naročila in naročnino Je nasloviti na upravo .Ženskega SveW, LJubljana, Karlovška c^to 20. llpedništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal štev. 384. — Izdaja .Žensko dobrodelno udniienje v Trstu'. Tiska .Tiskarna Edinost' t Trsta. Via S. Francesco 20. UprovnKtvo v Trstu, ulica Torre bianco štv. 39/1. NOV ZOBOZDRAVNIK Med.univ. LOJZ KRAIGHER SPECIALIST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH Z IZPITOJVS NEMŠKEGA DRŽ. ZOBOZDRAVNIKA SPREJEMA VSA ZOBOZDRAVNISKA IN ZOBOTEHNISKA OPRAVILA v GORICI NA TRAVNIKU ŠT. 20, 1. nad. HWJ H w m I nm-V'/jit.'irr ir.wj nobenega dvoma ni več, da se oblačila ^^ obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 FR. DERENDA St Cie., LJUBLJANA Nenadkriljivi v dobrem blagu in nizkih cenah. pa—---»-la......— ......-............. »■■»■■■«»nmiw.g B Ivan Kerze - Trst I Piazza San Giovanni štev. 1 g ima v zalogi najraznovrstnejše ■ ' knUnislie in druse Mm poWne I S Iz aluminija, stekla, lesa In entalirane prsti. | ■Humma~ -»«■mMWUBMBUwaumi □ODDaaaaaBaanaanaDnaaanDDDi3loiaäaaaaaaaooaDDaDonaDoaDi3asg g ^^ HI ■■Bk A Bn specijelna trgovina vsa- S g VB V VV A IßW kovrstnih živih siadtcovod- g g BBSMi AVMB nih in svežili morsiah rib. S n ^ ^ v o o Na željo razpošiljamo vsako količino ludi izven Ljubljane, g g MosaTOlitoiinnlraBiirtt „RIBA" - J. OGRINC| g Littbljana, GracUšče 7. g □DDDnanaaDDDaDaDDDoagaaDODioiaaDaDaanaaaaiiaoaaaDaaaDoaaaa 2ENSKI SVET Povest male DOre. (France Bevk.) . (Nudoljevaiije.) 9. jorica je mislila, da bo zmagala tudi to pot. Čuden vtis mrtvaške tihote, ki ga je naredil nanjo zavod, se ni hotel poleči. Ko je prišlo naslednje jutro, se je Dnrica nagonsko prebudila še pred dnem. Dvignila se je iz postelje in se delala, kakor da ima opraviti v kuhinji. Ukradla se je na hodnik. Splazila se je pred vrata gospe Marije in se skrila za perilnik, dokler ni začula ropota v kuhinji. Potrkala je na vrata. Gospa je začudena odprla in zagledala Dorico, ki je trepetala lahko oblečena v jutranjem hladu. Splazila se je v kuhinjo in ni dejala ničesar; na vprašanja ni odgovarjala. Ps dolgem času je povedala, da ne gre s teto in da raje ostane pri njih. Ta otroška odločnost je bila tako živa, vera, da bo našla oporo, tako velika, da sta se ženski spogledali in nista vedeli, kaj naj rečeta. Mati in hči sta se izpraševali z očmi in nista našli izhoda; «Saj še midve težko živiva.» Tega nista dejali glasno. Dorica se jima je smilila, solze sta imeli v očeh. Ko je prišla teta, se je Dorica krčevito oklenila obeh. Treba je bila velike sile prepričevanja in obljub, da sta jo odtrgali raz sebe. Začudena je bila Dorica, ko je vidiela, da jo tudi ti dve ženski gonita proč. V tem začudenju je bilo toliko žalosti in obsodbe, razočaranja in gneva, da sta ga gospa Marija in Nela živo občutili. Gospa je pritisnila Dorico nase, in toliko, da ni rekla teti; «Pustite jo! Naj bo najina!» Ta stiskljaj je tudi Dorici olajšal srce. Beseda: «Če ne bo dobro, prideš pa k nam!» ji je lajšala pot. «Ne bo mi dobro!» si je mislila. Šla je s teto... Nekaj ur za tem je ostala v zavodu. Ko se je teta poslovila, ji je dala roko. «Ali me ne boš poljubila?» Pritisnila ji je poljub na mrzle ustnice. Za teto se ni jokala. Ko je ostala sama na hodniku in ni vedela, kam naj se premakne, je hotela planiti v jok. Tedaj je prišla sestra, ki jo je prijela za roko in jo peljala na vrt, stran 162._ ženski svet_i.etnik iv. Tam so bile že druge deklice. Male in velike, različni obrazi, z očmi, ki so zvedavo merile in pronicale nešteto različnih lastnosti izpod skorje duše ill kazale obraze svojih staršev. Te moogoličnosti Dorica ni ljubila. Sprijazniti se je morala z novimi obrazi in jim postati tovarišica, S pogledom jih je izbirala. Najljubša ji je bila precej velika deklica, ki je imela rdeča, zdrava lica in je upirala modre oči vanjo. Ko so tudi Dori-čine oči obvisele na nji, se je ta zganila in skočila k nji. Prijela jo je za rokor «Ti gumbek si pa nov? Kako ti je ime?» Bila je v resnici majhna. Tako majhna in okrogla, da je vzbudila smeh, Gumbeka ni mogla zameriti. Pogledala je deklico in odgovorila: «Dorica sem,» «Jaz sem Polda. Če bova prijateljici, ti bom dala podobico. Češ?» Dorici je bilo oboje ta hip zelo ljubo. Čez par minut je imela podobico s sv. Alojzijem, prijateljico in še jabolko povrhu. — To prijateljstvo ji je olajšalo prve ure. Življenje v zavodu se je čudno raznihalo pred Doričinimi očmi. Svobode navajena se ni mogla privaditi; že prvi večer je bil neznansko dolg. Toliko deklic, vsaka ima drugačen obraz, vsaka ima druge starše, a delajo vse enako. Vsem ukazuje zvonec, ki odmeva zadirčno po hodnikih, sobah in na vrt. Vse hkratu v molk, vse hkratu v korak, vse v isti čas v molitev, k jedi, v spanje... Kadar se mladost nevzdržno spozabi, vstane prst nadzorstva, oči se razširijo, beseda se dvigne in nastane molk, ki biča človeka, vrsta pogledov tepe grešnika. Dorica je plaho gledala vse, plaho ponavljala vse. Starejše deklice so se ji zdele drzne. Bile so vajene zavoda. Novinke, plahe in lihe, so se skromno posmehovale le, če so bile prepričane, da jih nihče ne vidi. K: S: sj: V spalnici so morale biti tiho. Ko je za običajne pol ure' izginilo nadzorstvo, so se iz potuhnjenega spanja, ki ni hotel na veke, oglasile posamezne besede, ki so se množile in prišle v govor. Veliko, rdečelaso dekle se je dvignilo in razkazovalo gole roke. Par oči se je začudilo, par rok se je sklenilo; «Greh zoper sveto čistosti Povem častiti sestri!» «Pa povej. Dejala bom, da si lagala!» Šla je pod odejo in zagnala vzglavnik v ovaduško. Ta je vrgla vzglavnik rdečki nazaj, da je zletel na tla in se pomazal. «Le počakajta,» se je oglasila tretja. «Zapisani bosta.» «Kdo zapisuje? Ti?» «Jaz že ne!» «Te ni sram,» sta dejali rdečka in ovaduška. «Te ni sram,» letnik iv. ženski svet _ stran 163. Zapisovala je nemirnice tista, ki je bila od sestre na tihem izbrana in druge niso vedele zanjo. V tem je Dorica, motena od nemira, razmišljala. Bilo ji je tesno. V mraku stropa je trepetala luč s ceste... Tz tesnobe jo je predramil vzglavnik, ki je priletel nanjo. Izgrešil je bil cilj. To jo je napolnilo z grenkobo. Čemu je ne pustijo? Dvignila se je in je gledala zelo čudno, da so se ji smejale. V tem smehu sta izginili tesnoba in grenkost. Mislila je, da sme biti enaka drugim... Ko je stala z vzglavnikom v roki, je vstopila sestra, ki je imela izmied vseh najbolj strog obraz, in je pristopila k nji. «Kaj pa ti? Novinka! Zgodaj si začela.» Dorica je odprla usta in oči in molčala. «Čegav je ta vzglavnik?» «Meni ga je vzela,» se je zlagala deklica, ki ga je bila zalučala. Dorica je znova molčala. Čudna tesnoba jo je davila, ostre oči ji niso pustile govoriti, «Pojdi v kol in poklekni!» Dorica je znoiva molčala. Čudna tesnoba jo je davila, ostre oči ji niso tihota:, le sapa in vzdihi so motili tišino. Sestra je izginila za pregrajo v kolu in se ni prikazala več. Medla luč je brlela in trepetala po stenah, strahovi so vstajali iz kota, v grenke misli so se mešali spomini, čudno se je odpirala prihodnjost,,. Solza za solzo je prišla Dorici iz oči in polzela čez lica.,. Nato je od truda dne in od vtisov prvih ur, od bridkosti in joka, naslonjena s čelom na zid, kleče zaspala.,. To je bila prva Doričina grenkost v zavodu,,. (Dalje prill.) Redovnica. (Gustav Strniša.) V tihi samoti jezik molči, Pod zidom visokim, na vrtu cvetočem oci govore; žametna vrtnica lahno veni; v solncu sijočem solze bJeste, gloje črviček, v cvctu sahnečem: roža rosi —, srka moči. Crna obleka, mračno življenje; Ona jo gleda, vidi Gospoda, duša drhti: v solnčnem zahodu stopa čez vrl: Kristusa gleda, sanja vstajenje rožo poljubi, božja usoda, Velike noči. že je črviček njen strt. Vzdihne redovnica, čuti bledeča, da se polagoma vrača radost: ostala med svetom njena je sreča, a v dušo Bog dehnil miru je «krivnost — ©©©O®© stran 164.__ ženski svet_i.ETNIK IV. Iz spominov Sofje Andrejevne. Priredil Ivan Vouh. (Nadaljevanje.) Naslednja, pisma je pisal Tolslioij svoji ženi Sofji Andrejevni, ko je bil odsoten 'cd doma ali proč od žene. Ta pisma nam dokazujejo, kako nežno je Tolstoj ljubil žene. Morejo pa nam tudi vsaj deloma pojasnili, L-iko se je v njem razvijalo naziranje o ničvrednosti njcgovieiga življenja in delovanja. Ko je v njem popolnoma dozorelo! to spoznanje, je moral slediti beg iz doma, ki je pospešil njegovo smrt. 12. avgusta 1864. fčerni). Kako te imam rad.' Golobček moj, predragi, vso pot do Čarnega sem vedno mislil: gotovo nastane s pismi kaka zmešnjava, in ko prispem v Černi, ne bom nič dobil. Pa pridem in oskrbnik Tomaž — kako prijeten obraz ima ta oskrbnik! — pravi: «Ali je Vaša milost prejela pisma?» In to, ko sem jaz lačen kot volk sedel pri juhi, ne da bi ga po njih vprašal. Kako ljubeznivo je Tvoje.pismo in kako ljubezniva si Ti! Pomirjen sem, ker iz Tvojega pisma sem razvidel, da četudi nisi baš veselat si vendar dobre volje. (Narekovana'). Moskva, 2. decembra 1864. Predraga Sonja, danes sem prejel Tvoje skrbi polno pismo in ne morem na nič drugega misliti in o ničemer drugem pisati razen o tem, kaj je z Vama. Tudi ponoči Vaju vidim v sanjah in strah me je za Vaju. Poglavitno je, da Te moči ne zapuste in da ne obupaš; pazi, da je otrokov život vedno topel, ne dajaj imi nobenega zdravila, ampak pokliči zdravnika, pokliči ga prav gotovo, četudi ne zaradi zdravila, ampak samo zato, da Ti vlije upanja v dušo in Te pomiri. Jaz vem, kako je to potrebno, zato pošlji gotovo ponj. Jaz pridem kmalu, brez Tebe ne morem živeti... (Lastnoročno.) Pozdravljena, ljubica, dušica, golobček. Ne morem vsega narekovati. Vse te dneve Te ljuhim z vso ljubeznijo, drago moje srce, in čim bolj Te ljubim, tem bolj sem v strahu. (Narekovano.) Ob istem času (brez datuma). Ljubljena Sonja, ravnokar sem bil pri Aksakovu-], ki je, kakor se še spominjaš, povzročil Tebi toliko skrbi, a meni toliko kesanja. Kako dobro mi je še v spominu, kaj sem občutil, ko sem se pripeljal pred hišo in si mi pritekla naproti. Tu se veselim vsega, kar me nate spominja. Tako tudi zdaj pri Aksakovu, kjer sem se spomnil divnih časov, ko si v Pokrovsku sedela s Popovim na stopnici in je mene mučilo ljubosumje, ker sem Te že ljubil, dasi drugače kot sedaj. Vendar pa nisem pokazal svojih čuvstev... Včeraj sem rekel Anjetočki: vedno bolj se ljubiva, toda drugače, in to je prav modro urejeno; ker vedno enaka ljubezen bi postala dolgočasna. (Svojeročno.) Pozdravljeno, srce moje, kako zelo Te imam rad, kako prisrčno Te poljubljam. Vse bo zopet dobro in ni je nesreče za naju, če me ljubiš kakor jaz Tebe. «Lev Nikolajevič je imel tedaj zlomljeno roko in je narekoval svoja pisma sestri Tanji, toda vmes je tudi sam zapisal nekaj vrst,» pripominja k temu Solja Andrejevna. -) Nekaj časa pred tem Gva bila oba v Moskvi. Lev Nikolajevič je šel zvečer k Aksakovu in se tam zakasnil, dapi mi je obljubil, da me boi peljal v Kremi in se povrneva skupaj domov. Toda zamudil se je pri Aksakovu do štirih zjutraj, jaz pa sem bila zelo nemirna, ker sem rd izmišljala razne nesreče, ki bi ga bile utegnile zadeti, (Pripomba S, A.), LETNIK IV. ŽENSKI SVET _ STRAN 165. (Narekovano.) Danes sem prejel Tvoje pismo, ki si ga pisala slabe volje, mene pa je razveselilo^ in me pomirilo. Iz daljave Te ljubim baš v tem razpoloženju, sicer pa tudi v bližini. Drugače si ne morem predstavljati Tebe kakor v vednem izpremi-njaju živahnosti in nežnosti in včasih v stanju, v katerem si pisala to pismo; to Tvoje stanje pripisujem fizičnim vzrokom; zaradi te^a se tedaj vedno name jeziš To stanje Te napade, če hkratu postaneš ljubosumna, kakor malo pred mojim odhodom, ali se še spominjaš?... '(Svojeročno.) Kako bi Te v nedeljo rad objel, ljubica, čeladi samo z levo roko, in Te poljubljal! Neprijetno mi je, da Ti pišem po Tanji, ker jaz pišem vedno iz duše, tako pa ne gre prav. 8, decembra. Predraga moja dušica! Ljubi me, kakor ljubim jaz Tebe; vse drugo je postransko, vse je potem krasno. Naslednja pisma so vsa lastnoročna. Istega dne. ...Kako ljubeznivo je od Tebe, da si razumela moje občutke pri oddaji rokopisa. Take poteze so mi najboljši in najdragocenejši dokazi Tvoje dobrotljive ljubezni. Tako zelo želim, da bi Te videl... Tvoje obličje imam pred seboj... Imel sem čudne sanje. Ti si utonila in nato zopet oživela. Moskva, 10. dec. 1864. ...Zelo sem se začudil, ko si mi pisala, da spiš na tleh; toda Ljubov Alekse-jevna mi je povedala, da je tudi ona tako spala in razumel sem.') Drago mi je in mi ni drago, da jo posnemaš; rad bi, da bi bila tudi Ti tako dobra kakor ona; istočasno pa si želim,da si Hnejše vrste in da imaš višje duševne interese, kakršna pa tudi si. Popojutrišnjem Te objamem, moja lina, čvrsta, ljubljena žena, na povoščenem podu v otroški sobi. December 1864. ...Moja duša, veselim se Tvojih solz, razumem jih dobro, prav prav dobro. Samo eno bi bilo strašno, če bi bile pomešane s pomilovanjem; kako bi napravil, da bi ne bila tega sredstva?___ ^ Večerjal sem prav na tistem mestu, kjer si me čakala, ko sem Te zasnubil, zwo sem se tega spominjal. Kako ne bi mislil na to? Hvala Bogu, spomini Iso tako prijetni kakor sanje o prihodnjosti in sedanjosti. Kako lepo bo, ko se spet snideva in bom zagledal Tvoje veselo obličje, ki ga imaš ob takih trenotkih. Tudi 'voje prestrašeno obličje sem videl pred seboj in Tvojo lilijasto obleko. Nepre-slano sem kazal Tanji ta prostor, ni pa mogla uganiti zakaj. 16. novembra 1866. ...moram, hočem čim prej v Tvoje naročje. Danes sem prejel od Tebe pismo, drago mi pismo, ki pa me je vznemirilo, ker sem si zaradi njega delal očitke... Cvtim, da si bila slabe volje, ko si pisala to pismo. Toda tudi tako Te imam rajši alior vse na svetu in jezen sem na pošto, ker mi je zadržala eno, če ne dve 'J^oii pismi. k strahu, da mi ne bi otrok pri dojenju na tla padel. (Opomba S. A.). STRAN 166. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. Moskva, IS. junija 1867. Kaj je s Tvojimi zobmi? Ali je res, da si delaš kopeli? Kako si mi draga; bolj kakor vse na svetu si mi dobra, čista, poštena, draga, ljuba. Promatram Tvoje slike iz otroške dobe in vesel sem. Prav gotovo odpotujem v kratkem; prvič, ker se vse gladko izteka, in drugič, ker sem brez Tebe kakor otopel... Pošta je imenitna. Tvoje sobotno pismo sem prejel v pondeljek, nedeljsko ravnokar danes, o torek, ko sem se vrnil iz parka. Sam sedim gori v svoji sobi, odkar sem prebral Tvoje pismo, in ne morem Ti opisati svojih nežnih čuvstev do Tebe, nežnosti, od katere mi silijo solze v oči; in to ne samo zdaj, ampak vsako minuto dneva. Dušica, golobček, Ti najboljša na sveta! Za božjo vodjo ne pozabi mi pisati vsak dan do sobote. S svinčnikom pisan listič iz sedemdesetih let. Ne morem se pomiriti glede Tebe, srce moje. Spomin na krivične, hude besede, ki sem Ti jih rekel, me neprestano muči. Pomisli, prosim Te, dušica, da si mi kakor vedno najdražje na svetu. Usliši mojo prošnjo, ne muči Ise, Skušaj spati podnevi. Vsekakor pojdi zgodaj k počitka. A otrok nikar ne poučuj, če Ti je le najmanj nadležno. In jutri mi brzojavi, kako Ti je. Če nima Aleksej denarja, pošlji ga k Bibikovu. Ne moreš si misliti, kako hvaležen bi Ti bil, če bi se te tri dni čuvala. Misli vsakokrat, da zaradi mene tako delaš. Iz Samarske stepe, 16. julija 1871. Tvoja pisma so me tako razburila, da so mi več škodovala kakor vsi Grki'), tem boij ker so mi prišla nepričakovano. Nisem jih mogel brati brez solz, tresem se po vsem životu in srce mi močno bije. Ti pišeš, kar Ti pride na misel, a zame je vsaka beseda pomembna, da jo ponovno preberem. Samarska stepa, 20. julija 1871. Niti dneva ne zamudim, da Te bom čimprej videl. Torej vidiš, kako upravičena je Tvoja misel, da me družinsko življenje in vpitje otrok vznemirja. Komaj čakam, da bom zopet čul dvospeve Ljole in Maše. Iz Jasne Poljane v Moskvo, 5. sept. 1876. Kaxanj vzbuja v meni spomine, ki me navdajajo s prijetno otožrlostjo. '.Ah, če ostanete Ti in otroci, toda glavno Ti sama, zdrava in mirna. Poljubljam Te, dušica, golobček, in otroke. 14. junija 187S. [z nekega potovanja). Ljuba duša! Pišem Ti zvečer na parniku, da bom mogel jutri zjutraj zgodaj oddati pismo v Kazanji. Otroci spe mirno pri meni, a vožnja je bila ves dan mirna, šlo je vse po sreči, in kakor vedno, je bila zelo zanimiva. Novi ljudje, med temi tudi nekaj prav zanimivih, ZMsti neki profesor iz Helsingiorsa, ki je prišel semkaj, da bo proučeval vero malikovalskih Čeremisov, edinega finskega plemena, ki se ni pokristjanil. Potem je tu še mlad mož, Jermolov, ki je vstopil kot licejist in nosi konjeniško gardno uniformo. Ko je zvedel mojo zgodbo, mi je ponudil denar, in izposodil sem si od njega petdeset rubijev. Istočasno pišem o Moskvo, da mi iz pisarne Samolet Nagornov pošljejo petdeset ali šestdeset rubijev. Sram me je in jezi me še vedno, da sem izgubil ta denar. Moji prijatelji in jaz sama smo ugotovili, da je napeto učenje grščine škodovalo Levu Nikolajeviču. LETNIK IV. ŽENSKI SVET _ STRAN 167. Otroci so prao dobri^ se pogovarjajo z damami in otroki svoje starosti, tako da imava z Njevom prav malo sitnosti, Njev je vedno enako uslužen, dobrodušen, prijeten. V Kosmodemjansku smo kupili palice in po Sergijevem posredovanju jagode. Vrvenje množice me je dolgočasilo in mi biio nadležno, nedostaje mi takorekoč duševnega gibanja. Oživel born, ko bom na mestu in ko pridejo moje običajne misli in čuvstva zopet v tir. Ali se res bojiš zame? Oh, ne obupuj! Slišim Te v duhu govoriti, ko si slabe volje, česar Te Bog obvaruj: «Kako bi ne bih obupana, ko je odšel in me tu pustil...» Ali, kar je še bolje, vidim Te, kako se smehljaš, ko to bereš. Prosim, le smehljaj se! Danes ima Serjoža izpit. Prosim Te, piši mi, kaj je rekel ravnatelj. Upam, da se bo Serjoža, če ne ravno odlikoval, pa vsaj častno izmazal iz zadeve. Poljubljam Tanjo in jo prosim, naj postavlja noge navzven, naj si snaži zobe in naj se ne jezi zaradi gumbov in zaponk. Tukaj na parniku imajo vse male deklice obilo posla s tem. Sestro Tanjo in brata Štefana poljubljam in ju zahvaljujem, ker se iako zavzemata zate. Bodi mi zdrava, dušica, poljubljam Tebe in Andrjuško. Maše nisem pozabil in je tudi ne bom pozabil, ampak jo imam rad in jo poljubljam. Tvoj L. T. Samarska stepa, 24. julija 1881. ...Zelo si žalostna in slabe volje. Z božjo pomočjo pridem tudi jaz in Ti bom pomagal v moskovskih zadevah. Ti samo ukazuj. Nadaljna pisma naslavljaj v Bogataje, ne v Samaro. Tja prihaja pošta pogosteje. Večkrat bi si želel delati, ponovno sem to poskušal, pa ne gre. (Dalje prih.) ®®®®®® Ohridske seljanke plešejo kolo. (Makedonija.) STRAN 168. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. V jutranjem mraku. (Gustav stmiša.) v zgodnje jutro grem, še zarje ni, Pozlačena drami ise iz sanj, po nogah škropi me mokra trava; v nove sanje ziblje jo pšenica; v rosnili bilkah še škrjanec spi, biserna leskeče v mladi dan, v lahnih sanjah vztrepetava. plapola meglica, nje tenčica. Že vzdrhtcvajo zavese dalj, Solnce jo ogrinja v svoj škrlat, se razmaknejo — oblaki sivi; nežno vetrec šepeta: «Kraljica, dviga se v škrlalu solnčni kralj, in ljubezni mu gorijo lica.» ZOre sij zalesketa na njivi. že prihaja kralj tvoj svatovat Pa se njiva srečna nasmehlja in zavabi solnce na poljane —; glas, škrjanec- pod nebo veslja, pred sijajem solnca nem obstane. — ®©®©®® Ljudje. (Igor Volk.) ^ «,akaj ste me osleparili za vso srečo, zakaj ste me ogrnili v te cunje in v to življenje, ki ni moje. Jaz vem dobro, kje je moje mesto, vem dobro, da bi morala danes spati z njim, in vi ste me osleparili. Zakaj ste to storili z ubogo žensko, vi satani?! — Zakaj ste mi vzeli vse hrepenenje, ki je nekoć bilo za one zdrave ude, tako srečne oči in žilave roke? Zakaj s-te me ogoljufali? Kb je ropotalo v možganih in smrdelo po kugi in plinih, ko so nagi moški kleli čas in usodo, sem se podala v beli obleki med nje in živela zanje. Zadnji večer sem pri zaprtih vratih poslušala njegove vzdihe, ko so mu rezali nogo, in nisem več — trpela. Noč pa je bila tisti čas ena sama tožba, en sam klic po nečem brezmejnem in neskončno težkem, vsa dolga noč je bila klic mater in otrok in nevest, ki so se puntale in upirale, upirale, upirale. .. Sedaj hodim vsako jutro na trg in ga srečam na vogalu dveh širokih ulic, kjer vro ljudje. Gologlav stoji tam, zavihana hlačnica kaže leseno nogo in oči iščejo v večni temi vsaj toplo besedo in strme v svet tako prazne, slepe.. . Grd klobuk tišči z desno k sebi, in desna nima dlani ne prstov. Tako stoji spomenik dni. Sedaj hodim vsako jutro na trg in ga srečam na vogalu dveh v klobuk za kosilo, za večerjo mu da morda kdo drugi Vsako jutro išče mojega koraka v neštetih in ga spozna in včasih se stegne leva roka za mojim komolcem in išče v tej temi brezbrižni.. . Če bi on videl in vedel, da sem jaz. Korak čuti, duše ne več... O, zakaj ste me ogoljufali za vso srečo, zakaj ste pribili to dušo na vogal dveh širokih ulic, da stoče. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 169. Jaz vera, kje bi möral biti danes moj prostor in nov svet pod solncem. Ti mati, ki si rodila in dojila kri svojo, od njega usojeno, reci jim, reci: (To je še hujše, ker ni besede) — II. V roju luči mize in nagli korak kavarniških slug. Za pultom debela baba, rdeča in polina. Sredi teh hitecih korakov pijan glas očeta ob politi mizi v družbi enakih. Od treh popoldan. Ob enajstih zvečer hitim po ulicah v pršu meglenih kapljic, ki silijo v pljuča kot gnoj iz rakve. Zibajoč se, stoji k zidu naslonjen znanec od polite mize, vrtoglavo se cingajoč in prigibajoč se v pasu. Noge daleč od zidu, glava naslonjena na roki na mrzlem kamnu. 'In iz njega dere črno, pomešano z belim, zdaj pa zdaj nov curek, hujši od prejšnjega in bolj smrdeč, ob vsakem curku se telo še bolj zamaje in zgane in nov curek in nov smrad in nov stok maščujoče se materije. — Pet korakov od njega sloni v tem skritem dežju, ki smrdi po gnoju mrtvaških krst, v tem zapuščenem svetu petleten otrok in ga kliče: «Tata, ne tako, tata, o tata» in joče s tistim komaj spo;£efim glasom, tenkim, ki ga ti. mati, tako dobro poznaš. In otrok joče in kliče. Kristus Nazarenski, in ti si mu dal ta človieški obraz? — Čez grobove ... (Tea b. Abbo Čez grobove kakor sanje Vsak si večer ti ob strani ^redo veterci pomladni, postelj'cc z menoj molila, zibl)e{o mi v večno spanje z povzdignjenimi rokami majko staro v zemlji hladni. si pobožno govorila: Nima cvetja, nima križa, «Ljubi Bogec vsemogočni, kdor jo išče, vedno zajde; čuvaj dcco, vnuke moje, vendar ko se polnoč bliža rastejo naj pridni, močni, jo molitev moja najde. vsi pobožne duše tvoje!» Majka, majka, v svoji duši Božajoče si na čela, tvoj spomin ves svež jaz nosim, u-sta, prsi, križ vložila, dolgo let je, kar spiš v ruši, vsem je tvoja roka vela a jaz zate vedno prosim, božji blagoslov delila. Zdaj pa travica ti krije grobec daljni zapuščeni, poljsko cvetje vmes se vije, osat divji, mah zeleni. STRAN 170. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. (Karlo Kocjančič.) Prešernova življenska tragedija. „ lakšni dogodki se težko zlagajo z običajno sliko Prešernovega značaja in z njegovim norčavim, ioda v nekem smislu resno mišljenim odgovorom, da «svoboden mož ne nasi drugih verig razen ljubezenskih,» ko ga je nekoč vprašala, zakaj ne nosi žepne ure na verižici. In ^ «svoboden mož ne nosi jarma». Mnogi slučaji pa nam «žT^Hj^B^jla dokazujejo, da njegova svobodoljubnost vendarle ni izključevala neke nestrpne in kapriciozne gospodovalnosti, w?SoOOOÖ8i? «Ne da se voditi,» je dejal dr. Chrobatli ob priliki Ani Jelcvškovi, toda vodil bi rad. Brez njegove vednosti ne bi smela ničesar ukreniti. Pred prvim porodom so se njeni domači zelo bali, da zavoljo mladosti ne umre, pa so ji nasvetovali, naj bi šla prej k spovedi. To je storila, na potu v cerkev pa jo je srečal Prešeren,in ji zvečer navzlic njenemu zvijanju izvabil priznanje. Duho™ik jo je bil prestrašil, da pomen,i njeno razmerje sodomski greh, in razdraženi Prešeren je zahteval, da mora odslej njemu povedali, če bi hotela k spovedi, on ji bo nasvetoval pametnega duhovnika. L, 1842., pred rojstvom Ernestine, je šla po nasvetu šentpeter-fkega župnika Svetličiča k dr, Chrobathu, da ga vpraša, če bi Prešerna še obdržal v službi za slučaj, da se ž njo' poroči. T« je Prešerna tako razkačilo, da se je hotel kar ločiti od nje, ona pa se naj omoži s — Svetličičem, Takšne jeze pri njegovi sangvinični naravi niso dolgo trajale, ona pa, ki je bila bolj kolerična osebnost, jih ni tako zlahka pozabljala in so ji ga dplale čedalje bolj neznosnega. Ernestina nam njegovo sangvinističnost označuje takole: «Včasih se je poln življenja kar zibal v najlepših nadejah, nič se mu ni zdela nedosegljivo. Toda najmanjša stvarica, ki se ni iztekla po njegovi volji, ga je pripravila ob ves pogum, da je obupal nad vsem.» Razdražljivost mu je tičala v krvi, krivice ni mogel prenašati. Znano je še iz časa njegovega šolanja v Ljubljani, da je raztrgal spričevalo in ga vrgel profesorju pred noge, ker mu je ta dal neupravičeno dvojko. Marsikaj pojasnjujejo njegovi verski nazori, ki so bili svobodnomiselni do skrajnosti, čeprav v teoriji nekoliko bolj nego v praksi, in v tem oziru docela nasprotni njenim. Živel je po nekem nravno-brezkonfesionalnem idealu. Greh mu je bil zlasti varanje onih, ki nam zaupajo, in žaljenje onih, ki nas ljubijo. Rekel je, da bi se ne zlagal, pa če bi mu šlo za glavo. Tridi ona mu je bila v tem podobna, celo bolj ostra, «Meni,» piše Ernestina,. «ni nikdar govorila neresnice. Še tiste nedolžne laži nisem slišala od nje, s katero včasih matere utešijo preveliko radovednost otrokovo. Če sem jo kaj takšnega vprašala, na kar nt vedela ali ni marala odgovoriti, zavrnila me je kratko: Že še izveš, če boš živela; nmrješ pa lahko, če ne boš vedela vsega. Tudi hinavstva ni poznala. Bila je skrajno odkritosrčna, do brezobzirnosti." LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAn 171. Predno se mu je 1. 1845. rodil sin France, je izjavil, da bi sina ne dal šludirati za duhovnika. Če bi pa bila deklica, ki «je bolj ljubka in prisrčna», bi jo dal za igralko ali pevko. O tem je bil prepričan, da njegovi otroci morajo biti nadai'jeni. Dokler so se verska vprašanja obravnavala med njima osebno, sta se utegnila še nekam pomeniti, toda Prešeren si je dovolil včasih obrazložiti svcje mnenje na način, ki ga res ni mogoče hvaliti. Na veliki petek 1. 1839. je Ano iztiral iz stolne cerkve, kjer je molila pred Božjim grobom. Ljudje so se zgražali nad tem početjem. Anine jeze si ni mogoče misliti, on se je pa smejal. To objestnost bi lahko kvečjemu s lem zagovarjali, kakor to skuša Eraestina, ki najde v svoji umevni ljubezni še vselej kakšno oprostilo za očeta, da je hotel ljudem javno pokazati, da se Ane ne sramuje in jo ljubi očitno. Kajti Ljubljana se je čuHIa dolžno, da klepetari, ju obsoja in jima prireja težke ure. Sploh ni bilo človeka, ki bi ne gledal tega razmerja po sirani, razen Prešernove matere, ki jo je on silno ljubil in ki mu je dala sporočiti še s smrtne postelje, «naj nikar ne pusti one lepe deklice». Njeni domači pa bi hoteli drugače, mati jo je celo dvakrat spodila z doma in ludi na zunanje Prešernovo stališče je vplivala njuna ljubezen, tako da je nekoč bridko zaklical; «Če bi se midva ne bila nikdar sešla, bi bil jaz danes drugačen mož!:» Toda ljubil jo je resnično in niti enkrat mu ni prišlo na um, da bi jo zapustil zavoljo ljudi. Bil je pred njimi celo še prav ponesen nanjo. Neka gostilničarka «nni je dejala nekoč, da bo z ženitvijo odlašal tako dolgo, da ga ne bo maralo niti najgrše staro babše. ««E prijateljica,»» ji je odvrnil, ««če bi vi poznali moje dekle, mlajše in lepše je nego vaša najmlajša hčerkah-» — ««Gofouo je že obupala nad vsem svetom,»» pripomnila je častitljiva dama pikirano.» Sam je tudi pravil, da ni noben poročeni mož tako zvest svoji ženi kakor on nji. Za druge ženske ni maral. Že predno se je seznanil ž njo, mu ni bilo dosti do njih. Šalil se je sicer ž njimi, dvoril jim je, v mlajših letih je po kateri tudi hrepenel iz platonične daljave, toda vse to brez resnih namenov. V tistih časih, ko je bilo nekaj dopustnega, da je zbral «gosposki človek» okoli sebe trop priležnic, je pričalo o posebni tankovestnosti in čutu moške časti, da ni hotel od družinskega očeta, dr. Chrobatha, sprejeti njegoive ljubice, ki inu jo je ta velikodušno ponudil. Drugič so mu ponudili ženitev z bogatim, izobraženim dekletom, pa je odklonil, češ da ne vzame nikdar druge razen matere svtojega otroka. Sicer je zvezana s to odklonitvijo nelepa poteza z njegove strani. Dekletu je namreč dvoril, potem pa je pravil Jelovškovi, da bi ga rte maral kljub denarju, ker je škrofulozno. Toda hotel je biti tudi neodvisen od bogate žene. Občeval je z ženskami na čuden način. Tudi če jim tega ni kazal, je branil do njih veliko nezaupanje. Ženski ni verjel prav nobeni in je bil v tej neveri dosleden do cinizma. Bilo je za tem bolj splošno, odljudno ozadje ali, kakor pravi Emestina: Kdor je izgabil vero v žensko, jo je izgubil v človeštvo sploh, STRAN 172. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. Tudi Ana mu ni bila izjema, tako je morala biti njuna ljubezen žc od začetka nenaravno spačena, nezaupljiva, napeta, nesrečna. Prvič, ko jo stopil k njeni materi, da jo prepriča o svO'jih resnih namenih z Ano, ji je povedal v obraz, da «pač bolj gotovo ve, da je res babica, nego on^ da /> res oče...» To, v tem slučaju samo cinično ljubosumje, je v nekem drugem slučaju postalo brutalno cinično. Ana je pričakovala baš drugega poroda, on pa jo je začel nekega večera na sprehodu sumničiti. To je nanjo tako vplivalo, da so jo začeli viti krči in se je zgrudila. Potem seveda je bil sv'oje sitnosti precej ozdravljen in jo j'e'skušal pomiriti z ljubeznivostmi, toda posledice se niso dale več odvrniti; Ano so poslej prijemali takšni krči in ta bolezen je prestrigla tudi nit njenemu življenju,.. Njegova nesrečna nezatipljivost jima je neprenehoma zagrenjala življenje in onemogočala vsako trezno skupnost, L. 1842, je prišla za hišno k veletrgovcu Recherju, on je postal ljubosumen na nekega njegovega posla in se ni pomiril, dokler ni šla proč. Ob neki priliki ji je zaklical: «A/i misliš, da se me res tako naglo znebiš? Prej bi se bila premislila, sedaj te več ne pustim!» Odvrnila mu je precej robato, če mu je morda ona vzela «mlade-ništvo», pa ga ni bilo nekaj časa k njej, dokler mu ni pisala, naj pride. Njegova sumničenja so bila seveda povsem neosnovana. Ona je hila robata in premalo idealistka, da bi mogla razumeti njegove težnje in ljubezen, «ki se v trpljenju čisti in veča,y> če bi namesto s trmo in strastjo ravnala dobrotno ž njim, bi mogoče tudi nanj vplivala blažilno, toda naj si je imela katerekoli napake, nihče ji ne more očitati, da bi ga ne ljubila ali da bi ga hotela kdaj varati, čeprav bi ji bilo življenje ob drugem možu morda srečnejše nego ž njim. Kaj je imela končno od tega razmerja? Malo, zelo malo dobrot, dosti pa trpljenja in najčmejše revščine. Kmalu po njegovi smrti je prišel dan, ko ni imela dati otrokoma kaj jesti (prva hčerka je umrla kmalu po rojstvu). Ni bila sicer dobra gospodinja, toda pri svojih pičlih dohodkih bi ne imela dostojnega življenja niti ob največji štedljivosti. Ko sta se preselili z Emestino na Dunaj, sfa si zaslužili s težkim delom 60 kr, na dan, v «dobrih» časih, če sta delali od, šestih zjutraj do polnoči in čez, 5 gl. na teden. Ko je on še živel, pa časi tudi niso bili boljši, posebno v zadnjih letih, ko se je zavoljo revščine udal pijači. Nič čudnega ni potem, če je Ernestini pozneje priznala, da ga je sicer ljubila, a da je bila včasih že vsega sita in bi ji ne bilo toliko, če bi jo zapustil, predno je prišla Ernestina na svet. Zgodilo pa se je samo enkrat, da ga je hotela zapustiti. To je bilo 1. 1845,, ko je porodila sina in njega ni bilo zraven, najbrže ker ni imel denarja, da bi ji plačal, kakor je bila sicer vsak mesec njegova navada. Užaljena je dala otroka v rejo in se odpravila v Trst služit. LETNiK IV. ŽENSKI SVET • STRAN 173. «Pred svojim odhodom mu je pisala pismo, polno najtrpkejših očitanj, ter mu tudi naznanila uro, kdaj se odpeije. Baš ko je hotela sesti v poštni voz, ga je zagledala prihajati iz gostilne, bledega in opotekajočega se. Bil je pijan! Takšnega ga je videla prvič. In odpeljala se je brez slovesa. ««Sedaj pa je otroka in mene pustila na cedilu in je šla,»» dejai je tisti večer nekemu znancu.» Za njene odsotnosti je Kastelic prinašal denar njeni materi vsak mesec. V Trstu je bila Ana skoro ves- čas bolna in se je na materino prigovarjanje vrnila 1. 1846. Srečala ste se neke nedelje zjutraj na Poljanskem nasipu, «Cula ga je, ko je zaječal in zavila na Suknarsko stezo. Skrivaj se je ozrla in videla, da je slonel na ograji ter strmel v vodo.» Ta tragična epizoda v njegovem življenju se je poravnala malo pred njegovim odhodom v Kranj, ko jo je sam poklical k sebi. Tistega dne je obiskal pri njenih stariših tudi štiriletno Ernestino. «Vzel me je v naročje » poroča ona sama, «pokazal mi uro, zibal me ter vprašal, če pojdem ž njim, ko pride pome. Predno se je poslovil, me je vprašal, katerega imam rajši, njega ali mater. Odločila sem se zanj. In še sedaj vidim pred seboj to drago obličje s solnčnim smehljajem...» Vsa njena knjiga je napisana pod dojmom tega smehljaja in te odločitve: zanj, ^ ^ Bil je človek, ki je zmogel sploh eno samo ljubezen v njenem najčistejšem in nepomešanem izrazu. Ljubezen do otrok. Ljubil je otroke brez razlike in ko je umrl njegov prijatelj Smole, je vzel njegovega sina k sebi ter skrbel zanj kakor rodni oče. Ko se mu je rodila prva hčerka, je vzkliknil ves srečen: «Včasih sem mislil, da bodo tudi meni veljali Vodnikovi stihi: Ne hčere, ne sina po meni ne bo... Sedaj pa je drugače in tako mi je še bolj všeč.» In ko so mu sporočili Ernestino rojstvo, je prišel nemudoma k Ani, njegove prve besede so bile; «Zopet deklica? Kje je?» Vzel je otroka v roke in rekel: «To bo moja kuharica.» Imenoval jo je «malo damo,» kadar jo je obiskal, jo je vzel na koleno in jo gledal nepopisno ljubeznivo v oči. Ana je pravila, da je najbrž mislil, da je otrok iz stekla, tako rahlo in previdno ga je prijemal, kakor bi se bal, da se mu zdrobi. Kadar ni videl otrok in Ane več dni, se ga je lotila takšna otožnost, da ga je kar šiloma gnalo k njim, kakor je sam povedal. Pravil je, da ima oče pravico otroka obiskati ob vsaki uri. Želel .je, da bi Ana otrok ne dajala v rejo, toda razmere so silile drugače in to je bil tudi vzrok, da si nista ustvarila domačega ognjišča. Kadar se je z Ano spri, je hotel otroke vedno odnesti s seboj, kvečjemu bi ji pustil dečka, ki ga je imel za malenkost manj rad nego deklice, kakor je že v naravi. Zelo žalosten je bil, ko mu je umrla STRAN 174^ _ ^ __ ŽENSKI SVET LETNIK IV. prva hči, tolažila ga je edino misel, da bi bilo slabše, če bi oii umrl in pustil Ano z otrokom samo. Veselilo ga je, da ima potomca tudi zato, ker bo vsaj kdo plakal, ko sam umre. ■.^Tudi ti boš jokala,» je rekel Ani, «spoznaš šele, kaj imaš, ko me že več ne ho, kajti sedaj me ne ameš,» Ana je nato pripomnila, kako ga more veseliti zavest, da bo za njim jokalo dete, ki samo ob sebi ne mere kaj, pa je odvrnil: «Vrag vedi, v vsakem človeku je nekaj egoista. S tem sem hotel le reči, da sem srečen, ker imam bitje, kateremu je moje življenje res potrebno in kateremu je mar moje dejanje in nehanje; to pa je samo pri otroku. In to me dela srečnega in za to srečo se moram zahvaliti tebi. O, ko bi mogel tudi tebe osrečiti!^ ' Hotel je otroke sam vzgajali in je nekoč izvajal: «Suo/o hčer bom sam vzgajal, sam bom pazil nanjo, da je kdo ne zavede tako rano kakor njeno mater. Deklica se mora vzgajati z ljubeznijo, da dobi zaupanje do starišev, ti pa tega nočeš umeti. Toda zapomni si vsaj to, da mi otroka ne boš pretepala.» Ta priporočila bcnio bolje umeli, če slišimo, da Ana sploh ni bila sposobna, občutiti v polni meri veselje z materinskim stanom. Tudi tu je materialna plat vplivala na čustvo in je morala ljubezen seveda marsikaj udušiti. Še ko ga je obiskala z otrokoma na smrtni postelji, ni'mogla zatajiti te svoje poteze. Ko je vstopila v sobo, je rekla jokajoči Ernestini: ''Tinka, le jokaj za svojega dobrega papa, ki tako lepo skrbi zate.» — «Kdo pa skrbi zanjo, če ne jaz?» se je oglasilo s postelje nazaj. In hip pozneje je dejala, da pusti otroka pri njem, ker ju ne more rediti. Ko je bila Ernestina še v reji na kmetih, je vprašal Ano, kako kliče mala svojo dojiljko. «/, kako neki mati ji pravi!» je odgovorila. «In lo je tebi prav?» Toda nje [o ni ganilo. Dečka je ljubila bolj nego deklico, pa je tožila 1, 1857. ob njegovi krsti: '•Zdaj sem zgubila še zadnje, za kar sem se vedno bala. Najprej Prešerna, potem mater in sedaj še dečka! Nikogar nimam več na svetu!» Ernestina je to slišala, pa ni nikoli pozabila, a tudi ne očitala, da bi materi ne bilo mnogo, če bi jo izgubila. Spominja se, da je bila Ana samo dvakrat ljubezniva ž njo, drugače pa kruta in ledena do skrajnosti. Posledica je bila seveda, da je tudi ona ni ljubila, čeprav je vestno izpolnjevala svoje dolžnosti do matere. Vendar pa Ani ni mogoče očitati, da bi za otroke materialno manj skrbela nego zase, kakor tudi Prešernu ne. Anini materi je dejal, da njegovi otroci ne bedo nikomur v nadlego, dokler bo mogel delati. Skušal je vestno in točno vsak mesec prispevati dogovorjeno vsoto za rejo oirck, Ko mu je šlo v Kranju prve čase nekoliko bolje, je poslal večkrat kakšen goldinar več, tudi na obiske je prihajal. Ko so ga 1. 1846. upniki v Ljubljani trdo prijemali, je določil najprvo vsoto za otroke, šele potem so prišli drugi na vrsto, sam pa je živel, dokler ni vsega poplačal, z dvajsetico na dan. Zadnja leta, ki so ena sama muka med bo- LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 175. lezenskimi nadlogami, obupom, zapuščenostjo, neproduktivnostjo in potap-. Ijanjem v pijačo, ga je najbolj grenila misel, da otrokom ne more pomagati, kakor bi hotel, in ga spravila do zgodnje smrti. Skoro neznano je dejstvo, da se je koncem oktobra 1848. skusil obesiti v Maierjevi gostilni v Kranju. Na srečo je prišla o pra^vem času gostilničarka ter ga rešila. Omenjam ta dogodek, ker sem bral še letos govor nekega našega pesniškega prvaka za priliko lanske 125-letnice Prešernovega rojstva, v katerem mu podtika nekakšen tako čudno izkonstruiran življenski pogum, kakor da ga je ta ubranil misli na samomor, ki bi ga vsak drugi v njegovem položaju izvršil. Ne, takšnega filozofskega poguma Prešeren ni imel in ga s svojim značajem tudi ni mogel imeti in je le značilno, kako malo poznajo njegovo življenje celo naši najboljši! Zadnje prispevke za otroke si je bil izposodil, edini tolar, ki mu je ob koncu ostal za kolke, in pcmoč od daru, ki so mu ga poslali prijatelji, pa je Ana sama odklonila, da se bolniku poslednje ure olajšajo, čeprav je bila v najhujših stiskah. Zadnje, kar je mogel storiti za svoje otroke, je bilo to, da jih je priznal za. svoje in jim volil v oporoki nekaj od svoje revščine. Nekoč je izrazil upanje, da bo po njegovi smrti narod skrbel zanje. «Narod» pa je tako skrbel, da so jih uvrstili med mestne reveže in potem nanje pozabili. Povedal sem že, kako sta se Ana in Emestina preselili na Dunaj in kako sta tam živeli. Za Prešernove' sirote ni bilo storjeno niti toliko, kolikor je storil on za berače, ki ni pustil nobenega brez milodara, in kolilcor je storil nekoč neki deklini, ki je prišla za njim in ga nagovarjala, naj gre ž njo, ker je bila lačna. Zavrnil jo je odločno — in ji podaril svojo zadnjo dvajsetico, češ; «To so iibo^e, izgubljene duše in glad boli.» Ko je Ani pripovedoval o tem dogodku, ni mogla umeti, kako se more človeku takšno bitje smilili. Kmalu po njegovi smrti je razumela tudi lo, samo da ni videl nobeden, kako je njo glad bolel. Njiju življenska tragedija je končno vsa obsežena v tem, da se nista umevala, da si nista znala ustvariti onih pcgojev, ki vzdržujejo tako rahločutno zvezo, kakor je ljubezenska, pa sta se navzlic temu postavila ločilnim razlogom po robu in vztrajala. Vse življenje sta hrepenela po tem, da si zgradita domače ognjišče in zaživita mirno življenje. Imela pa sta cba premalo praktičnega duha, da bi si umela svojo zvezo postaviti na materialno trdni temelj, brez katerega je miren zakon nemogoč. On je poznal vrednost denarja šele tedaj, kadar ga ni imel, ona je pri goldinarjih štedila krajcarje, kakor ju s te strani karakterizira njuna hči. On je bil celo tako nialo gospodarja, da je delal brezplačno ljudem, ki so bili manjši reveži od njega, in odklanjal pravno zastopanje v zadevah, ki mu niso bile všeč. Pcsledica je bilo uboštvo, listo uboštvo, ki je grobokop ljubezni, kakor je zapisala Ernestina. Še hujše so bile duševne ločilke, predvsem razlike v STRAN 176. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. značajih. Nista se znala razuraefi v teh razlikah, niti ne v svojih stremljenjih in končno se nista marsikdaj razumela niti toliko, da bi vedela drug o drugem, če se sploh ljubita. Ona se mu ni znala udati s tisto ljubeznijo, ki je kakor žrtvovanje samega sebe ljubljenemu bitju, on ni razumel, da s tiranizmom pri njej ne bo dosegel uspeha. Nista znala drug pri drugem spoštovati niti stvari, ki so imele za enega izmed njiju kakšno ceno. Navedel sem že mnogo primerov, naj povem zanjo še tega; On sam je nekoč dejal,' da nima na vsem božjem svetu nobenega prijalelja in če je bilo to res v času, ko sta se spoznala, je postalo tem bolj resnično potem, ko se je zgrudil nekega večera Andrej Smole, od kapi zadet, v njegovo naročje. Smole je takrat povabil več gospodov na večerjo na zajca, Ves potrt je prihitel Prešeren Smoletovo smrt naznaniti Ani. Lahko si jc misliti, kako ga je zadelo, ko ga je ona vprašala s surovim nesočutjem: «Kdo je potem zajca snedel?» Ljudje so ji pripovedovali, da je Prešeren ne bo nikoli poročil, dokler bo občeval s tem «prostomislecem», pa je Smoleta po krivem črtila; seveda ji takšne brezčutnosti niso gladile poti do altar j a. Prešeren je o cerkveni poroki sodil že itak precej z viška, pozneje je začel dvomiti tudi o Anini materinski ljubezni. Lahko torej rečemo, da bi jima niti zakon ne prinesel zaželjenega miru. Sicer pa je popolnoma odveč, očitati jima kakršnekoli krivde. Za svoje napake sta se pokorila in bila nesrečna bolj, nego sta zaslužila, ona še po njegovi smrti, ko so se ji polagoma odpirale oči o njegovi pravi podobi in nad vso težo njegove tragike. Tisto spoznanje, ki se širi polagoma tudi med nami navzlic temu, da soi nam ga hoteli mnogi ponižati zgolj na stopnjo pesniškega akrobata in romantičnega formalista, drugi pa napraviti iz človeka filozofsko irealno shemo, kakor sem omenil že v uvodu in pozneje. Upam, da ga je ta posnetek po spominih njegove hčere pokazal bolj takšnega, kakor je bil po krvi in mesu. Tisti pa, ki bi mi hoteli očitati, da sem donesel k 125-letnici njegovega rojstva preveč senc in da sem premalo gledal na svetlobo, naj ve, da nisem nameraval puhlega proslavljanja, niti da nisem hotel govoriti o geniju, temveč da mi je bilo res samo do človeka in da se človek kaže najbolj očitno v svojem razmerju do drugega človeka, v tem slučaju v razmerju moža do žene, in da sence bolj odločajo človeško življenje nego njegove svetlobe, ®®®e®® Križ življenja. (Mari)a Lamutova.) Hrepenenje Hrepenenje in stremljenje je odpoved naše mlado in stremljenje je življenje. je bolest; Bol, odpoved, Ko smo blizu svojih ciljev, sestri dve — se usoda zla prikrade vmes sred življenja in potegne črto čez in čez.,, mračnih cest,,. LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 177. Iz kitajske lirike. (Alojz Gradnik.) I žena pred ogledalom. (Čan-Fo-Su) Z razpuščenimi, težkimi lasini sLoji pred ogledalom in strmi ven v mesec. Skozi svilene zavese luč bela lije in se plaha trese, l na čast kronanja kralja Petra Velikega v «Narodnem pozorištu» v Beogradu, 6. IX. 1904. leta. Kralj sam mi je po koncertu čestital in podal roko. Toliko slave in toliko lepih dni! Skoraj bi bila ostala kar u Beogradu.» «Slovenski narodi) je prinesel dne 29. septembra 1904. leta obširno poročilo o «Jugoslovanskem umetniškem večeru-« v Beogradu, o gdč. Miri Devovi pa je poročal: «Nastopila je v drugem delu koncerta... Prisostvoval je med vsem časom, kar je bila gdč. Devova na odru, kralj Petar I. s svojim dvorom, ter se tudi med presledkom ni oddaljil. Gdč. Devova je pela naravnost nedosežno, kakor je v Ljubljani še nismo čuli. /zborna šola prof. Hubada - to pot je proslavila «Glasbeno Matico» in njenega vodja, prva njena solistka — obudila je občudovanje strokovnjakov, ki niso mogli verjeti, da se je gospica Devova šolala v Ljubljani. Gradacija in vokal'iazcija je bila dovršena, koloratura tako izborna, da si boljše ni bilo želeti. Gdč. Devova je pela šest točk, dasi so bile na programu samo tri, dve točki je pela namreč mesto baritonista Betetta, ki ni mogel vsled prehtajenja nastopiti... Njen srebrnočisti glas, ki je podoben po svoji mehkobi glasu slavca, ki poje v tihem mraku, se je razvil osobito v čista lirskih partih do tolike svežosti in boje, da smo se čudili. Glavna poteza umetnosti gdč. koncertne pevke pa je iskrenost prednašanja. Culi smo umetnice, ki stoje na višini svoje stroke, a toliko liiskega čustva nismo našii zlepa. Vsled tega pa je lascinirala občinstvo, in to ni bila lahka stvar, ker v avditoriju je bila elita belgrajska in jugoslovanska, ki se ne vdaja rada iluzijam.-« Tudi beograjski listi so prinašali zelo laskave ocene. «Večerne Novosti« so pisale: Ona svojim pianom zadivljava slušaoce, preobražava ih, uzvišava i privlači sebi... Slobodna Reč» je pisala: «Junakinja bila je g.djica Devova, slovenačka: koncertna pevačica. Njen pianissimo, njena koloratura je nešto, što se davno nije čulo u Beogradu. Ona peva, kao sto bi trebalo, da se govori, toplo, iskreno, glas njen dira srce.« Tudi «Politika« in prva srbska revija «Srbski književni glasnik» sta prinesla pre-laskavi oceni, da, ponuditi so ji v Beogradu takoj laskav angaima kot koncertni in ooerni pevki. Leto nato si je Mira Devova «pripela« na koncertu v Gorici svojega življen-skega druga, Hrvata arhitekta Josipa Costaperario: preselila sc je z njim v Trst in delovala z njim skupno na slovanskem kulturnem polju. Njen mož je zidai STRAN 184. ŽENSKI SVET i.ETNIK IV. Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakoba v Trstu, Mira pa je pela v prid Ciril-Meiodove šole leto za letom pri koncertih. Tržačani so poznafi Miro Costaperaria-Devovo že preje, leta 1904., ko je prišla z Ljubljansko Glasbeno Matico v Trst in je pela ob priliki otvoritve Narodnega doma. Pozneje je nastopala pri vseh koncertih Tržaške Glasbene Matice, nikdar ni odrekla sodelovanja, vedno je z veseljem zapela. «Vofeče smo v Trstu vsi, kar nas je bilo za lepo umetnost, z veliko vnemo delali za napredek slovenstva in za kulturo našega naroda», pripoveduje ga. Co-staperaria. Tržaška •^Edinost» je prinašala vedno zelo laskave kritike, hvalile, so njen mili, srebrnočisti glas, hvalile zlasti njene pianissime, njene kolorature in pa irtjen simpatični nastop, prost vseh, pri nekaterih umetnikih tako priljubljenih pompoznih kretenj.v, Za časa balkanske vojne je s slavnim pianistom Trostom in s prerano umrlim Waschtetom priredila zelo dobro uspeli koncert za «Jugoslovanski rdeči križ»; v Zagrebu je pela 1910. 1. za Strossmayerjev spomenik v Mariboru pri raznih koncertih, tako tudi v proslavo osemdesetletnice skladatelja Antona Foer-sterja. Leta 1921. sta priredili s pianistinjo Mimi Schweigerjevo koncertno turnejo po Jugoslaviji, kjer sta želi obilo uspeha in navdušenja. Zadnji koncert sta priredila z mhadim virtuozom Ivanom Nočem v Rogaški Slatini, v avgustu 1. 1922. Ga. Mira Costaperaria Dev-ova poje s svojim srebrnim glasorn še vedno vesele in žalostne v svojem zadovoljnem in srečnem domu. Upamo in želimo, da. tudi za občudovatelje njene izredne umetnosti njen glas še ni izzvenel. P. Ks. ®®®®®® ■ Estetično čustvovanje. (oizeiaF.) ^olnce zahaja. Zadnje zlate žarke pošilja maleri zemlji kot v pozdrav in kliče: na svidenje! Oko mi obvisi z občudovanjem na zatonu, oranžno zlat in rožnat odsev oblakov bi rado zadržalo, a ta daljna lepota izgine in, odseva kot občutena vizija v duši. Noč se bliža dostojanstveno, in v duši vstaja nova slika, vzbujajoča nova čustva, ki se prelivajo v eno in isto misel; «Narava, kako te ljubim!» Dalje gre korak. Ustavi se pod oknom. Akordi! Mehko otožna melodija zadoni in sega do srca. Nehote se vprašam: «Kdo je ubral te glasove v lepo harmonijo? Kakšna je bila duša človeka, ki je dala iz sebe toliko razodevajoče se lepote?» In «čigave so roke, ki z razumevanjem sledijo mrtvim notam in jim dajejo življenja?» In zopet vstaja V duši čustvo, ki šepeta: «Umetnost, kako te ljubim!» Lahek korak me nese dalje, oko se ozira in v naglici išče lepote. Obvisi na izrazitem obrazu, na lepi postavi, na lepi sliki v izložbi, na lepi stavbi... Kako žejno je človeško oko, še bolj žejna "je duša, ki išče in išče.., Kolikokrat zaman? Kolikokrat je varana? Ne, nikar, le nikakega razočaranja! Lahkokrila hiti, beži, se ustavi, posluhne. Lepoto išče v naravi, na cesti, doma, v hiši božji, v gledališču, v knjigi, v sebi, v možu, v otrocih... In duša ponavlja — celo v razočaranju — vedno isti refren: «Lepota, kako te ljubim!» letnik iv. ŽENSKI SVET • STRAN 185. Ne bilo bi prijetno živeti, ako bi nas ne obdajala lepota narave, in pust bi bil človek, ako bi ne bil prežet estetičnega čustvovanja. Narava ne skriva svoje lepote, vse, kar je v njej in na njej, nas spominja na največjega, nedosegljivega umetnika — Boga, Človeškim očem se razodeva vsa božanstvena umetnost v zunanjosti vse narave, v lastni telesni lepoti — to je viden svet — a iz človeške duše nevidna lepota, ki je višek stvarstva, atom nevidne a le občutene in nedosegljive božje popolnosti AH je v vsakem človeku lepota? Ali ljubi sleherni človek lepoto? Narava sama nas uči, da je z lepim vedno združeno neprijetno, grdo, neokusno, in prav je, da doživljamo kontraste in jih občutimo, kajti enoličnost bi nam presedala, privadili bi se večne lepote in ne znali bi. je ceniti. V človeku bi ne bilo več hrepenenja — njegova duša bi otopela. In vendar je dana slehernemu človeku možnost, da dvigne svoj notranji svet, svojo duševnost, potom estetičnega čustvovanja in da reši lepoto telesa prezgodnje propasti. Navdabnjenje, umetnost, ljubezen do lepega ga spremljaj ob srčni strani življenske poti. Skrb za zdravje, narava sama, solnce, voda in zrak vlivaj v telo življenske energije, prepotrebne njegovemu cbstoju. Kar ni dana človeku že ob rojstvu, naj mu vlije v duševnost vzgoja in samovzgoja. Verjeti mora pač človek v lastno moč, da doseže svoj cilj, Z dobro voljo in vztrajnostjo doseže mnogo, tudi visoko stopnjo finese, ki se izraža v telesni zunanjosti in v notranjem estetičnem čustvovanju. Z dijamantom se brusi dijamant, tudi lepota se privzgoji le potom lepote, zato blagor otroku, ki je postavljen V okolico, ki je lepota sama, to je med očetom in materjo, ki sta združena v harmoniji medsebojne izpopolnjenosti. Kako se udejstvuje estelično čustvovanje v posameznem človeku? V skupnem učinku. Le v harmoniji duše in jelesa je prava lepota. Postava, obleka, način nastopa, govorica, a v prvi vrsti izraz obraza, ki je zrcalo duše, to so značilni znaki, ki družijo in dvigajo v človeku estetiko," Nič ne sme biti na njem, kar bi motilo harmonijo notranje in zunanje lepote. V tej harmoniji je udejstvena prava vrednost človeškega bistva, v njej je moč, je sreča, je bogastvo. Tedaj govcrimo lahko o idealni lepoti. Glavni znak idealne lepote je lepa duša. Dve sta poti, ki vodita človeka do tega zaklada. Ena je združena z žrtvijo, to je trpljenje, ki utrdi in dviga človeka, ako ima dovolj moči v sebi, ki ga pa more tudi upropastiti in vzbuditi v njem nasproten učinek, to je, mesto velikosti duše le plitvost podlost in sovraštva Druga pot zahteva tudi močne volje in vztrajnosti: sam sebe mora človek izklesati in se boo-iii z zunanjim svetom; a doseči mora pravo razmerje med duševnim in naravnim življenjem. Lepa duša ne vzraste brez bojev. Njena pot pelje skozi prevare, razočaranja, skušnjave, ona pozna dolžnost in vestnost, a pozna tudi greh in kesanje. Iz teh bojev zraste k zrelosti, doseže pravo harmonijo čustvenosti in duševnega življenja. STRAN 186. ■ ŽENSKI SVET LETNIK IV. Takšen tip je človek, ki kaže notranji mir, ki ga ne uničujejo življenja viharji, bolest in trpljenje. Ker spoštuje, kar je božjega v njem, ne tepta človečanstva v bližnjem: dolžnost, poštenje, dobra volja, morala, prostodušnost in miloba, to so stebri, ki podpirajo njegovo duševnost. V ženski duši so ugodna tla, da se izvije iz njih lepota, Njena nežna narava teži k estetičnemu,- lepemu in dobremu, s prirojenim instinktom išče ravnotežja med duše-vnostjo in nravnostjo. Zunanjost in notranjost, dolžnost in udanost, ljubezen in odrekanje se druži v lepo harmonijo estetike. I njena gracija mera biti naravna, estetiki je vsaka pretiranost tuja. Ako nalelimo v ženskem tipu le enostranski razvoj, tedaj nas njena osebnost odbija. Zdi se nam kot zvezda, ki ji3 zgrešila svojo pot. Žena mora stremeti navzgor, živeti mora višjemu svetu miselnosti, a ne sme obtičati v višavi. Živeti mora svetu, odpreti avojo dušo, približati se človeku v nežnosti svoje ljubezni, — majhne človeške šibkosti in zmote je ne nadlegujejo — a ona ne sme obtičati v blatu. Tak tip ženske odpira vrata možu v zemeljski raj, se ga oklene z vso ljubeznijo, a dviga njegovo dušo in ji ne dovoli, da bi se potopila v polte-nosti. Dobrote zunanjega sveta so ji dobrodošle, nikdar pa je ne potegnejo v valove materijalizma. Veseli se lepote lastne duše, njeni gibi, njen nastop, njena preprosta eleganca, njeno govorjenje in dejanje razodeva samozavest, ki pa nikakor ne ubija prave harmonije naravnih nagonov in višje duševnosti, Z vnemo in navdušenjem živi estetično navdahnjena žena zunanjemu svetu, a lastni notranji svet ohrani zase, ker ji je nekaj sveteg,a, lastni zunanji svet — dom in vse, kar spada v to okrožje — je pa izraz njene osebne estetičnosti, V delu, v govoru, nastopu, v spretnosti njenih rok, v njeni obleki, na obedni mizi, na zidovih, v omarah, povsod stoji napisano, koliko estetičnega čustvovanja je v njej. Način, kako postopa z možem, kako vzgaja otroke, kako sprejema znance, kako postopa z bolnikom, z revežem, s služkinjo, razodeva nehote njeno pojmovanje o lepem. Po naravi estetično obdarovana žena sledi nehote notranjemu impulzu, iz ljubezni do lepega udejstvuje svoje estetično čusfvovanje, a gorje, ako se neobdarovana žena ne zaveda te pomanjkljivosti in si je ne privzgoji. Tedaj je kot cvetica brez duha in značilne barve. Človek brez estetičnega čustvo'vanja živi nelepo življenje, on sam je podoben pustinji disharmonije, ki ne osrečuje ne sebe, še manj druge ljudi. Kje najdemo lepoto izven človeške duše? V vsakem predmetu, v delu, v naravi, v umetnosti. Vse, kar je v tesni zvezi s človekom, ima svoj pomen. Ceniti mora vsak predmet ne le radi njegove stvarne vrednosti, pač pa radi njegove lastne vrednosti. Dekle, LETNIK IV. ŽENSKI SVET __________STRAN 187. ki povalja in onesnaži obleko, je ne ceni; gospodinja, ki ne očedi skrbno stanovanja, ker ne ljubi lastnega doma — in ne skuha kosila skrbno, ni le površna, ona ne ljubi lepote, v njej ni pravega čutnega okusa, še manj pa estetićnos'i. Kjer ni veliko ljubezni, tam tudi ne iščimo lepote. Isto velja o možu, ki bolj ceni razbrzdano, neredno življenje, gostilno, ceito in kletvino kot lastno zdravje, vestnost, lasino izpopolnjevanje, družino, zmerno zabavo in umetnost. Nepopisno lepoto nam nudi narava sama, v naši duši vstaja čustvo občudovanja, navdušenja in spoštovanja ob pogledu na njene krasote, a strah in groza nas prevzame, ko nam pretijo njeni nepojmljivi, skrivnostni elementi. Človek, ki ljubi naravo, je na poti, ki ga vodi od naravnih nagonov do duševnega udejsisvovanja in še viije do doživetja resnične božanstvenosti. Veliko estetičnega užitka nam nudi umetnost, ki se preliva iz duše genija potom duševnega doživetja v književni proizvod, v lepo skladbo, v srce segajočoi melodijo narodne in umetne pesmi, v posrečeno sliko ali v kup. Umetnost se porodi v najsvetejšem, kar je v človeku, zato je izključno osebno in le enkratno doživetje. Umotvor, porojen v duševnosti genija, je istočasno skupna last človeštva, kajti navdahnjenje je v tesni zvezi z naravo, s človekom ali z doživetjem popolnoma pristranske osebnosti. V umotvoru samem se srečata osebnost umetnikova in zunanji učinek. Kar nudijo umetniki žejni človeški duši, je mnogo, mogoče se sami tega ne zavedajo. S svojo neizčrpljivo, izpopolnjujoče se duševnostjo budijo v posamezniku veselje do življenja in odpirajo pot k sreči. Ali je vsak umetnik estetik? Ni prav lahko odgovorili na to vprašanje, a resnično je, da lepa skladba, dobra pesnitev in umetniški umotv&r povzdiguje naše čustvovanjje. Za nizkotne misli ni tedaj prostora naši duši. Toda literarna vsebina zamore ob razkritju raznih nesreč, hudobij, človeške podlosti in bede vplivati na našoi dušo popolnoma nasprotno. V takem slučaju prideta dva momenta v poštev; duševna zrelost ali nezrelost čitatelja in namen pisateljev. Ako razkriva pisatelj človeško nemoč in nizkotnost, bomo li radi tega zasovražili svet in se mu odtujili? Namen pisatelja ni vzbujati nizkotnost duši čitatelja, ako razkrinkuje nizkotnost v vsej goloti, on, hoče le dvigniti človeštvo. Zato je njegovo razkrivanje opravičeno in hvalevredno. On je Gstelik, je pravi umetnik. Če pa piše nemoralne spise le zato, da vzbudi poltenost in napeljuje k raznim grehom, zamorejo biti njegovi spisi še vedno umetniški, a nehajo biti estetični. Umetniki, ki nehajo ali ne znajo biti estetiki, ne izpolnjujejo^ pravega namena in so človeštvu le v kvar. Isto velja o umetniško slabi sliki in čtivu brez literarne vrednosti. Namen umetnosti naj bi bil povsem ta, da seje in nosi čimveč lepote med človeštvo. v STRAN 210. ŽENSKI SVET lFtnik IV. PO ŽEnSKEM SVETU. ■"^o™" oskrbovani pod nadzorstvom učiteljctva. Kolo je delilo Ludi od Deseti kongres Mednarodne ženske zveze seje do seje podpore v denarju in oblačilih za volivno pravico bo letos v Parizu, in nmogim revnim in potrebnim. Da zmore vse sicer od 30. maja do 6, junija, Pričakujejo še te številne denarne žrtve, ima poleg ćlana- većje udeležbe, kakor je bila pred 3 leti na rine že nekaj stalnih dohodkov, kakor pro- riraskem zboro^vanju, dajo cvetja pred velesejmom in prodajo oljk Na programu so po večini iste točke kot ves cvetni teden. Društvo ima tudi učiteljico pri prejšnjih kongresih: enakost delovnih gospodinjskih šol, ki jo pošilja po svojih pogojev žensk in moških, državljanstvo po- podružnicah, kjer se vrše 10-tedenski goir.po- ročene žene, položaj neporočene žene in dinjski tečaji. Podružnic ima Kolo v Slove- njenega otroka, žene v diplomaciji, žene v niji že 26, po manjših krajih pa ima ppver- policijski službi, smernice in delovanje žen jeništva. Vseh članic je sedaj 7028, V teko- V državah, ki imajo že volivno pravico, in čem društvenem letu so bile ustanovljene tudi tam, kjer je še nimajo, žene in Društvo podružnice v Metliki, Zagorju in Kamniku, narodov itd. Dasi je bila podružnica v Metliki ustanov- Pariz bo sijajno sprejel zborovalke, ki Ijena šele 15. novembra, vendar so imele bodo prišle z vseh strani sveta. Glavno zbo- s®stre kolašice že ■ Miklavževo obdaritev, rovanje bo na Sorboni, Gtaroslavnem vse- Obleko, perilo in obutev je dobilo 33 otrok, učilišču. Mestna uprava jim bo priredila 60 pa pecivo in šobke potrebščine. Sestre slavnosten obed v veličastni zgodovinski ^ Zagorju imajo svojo podružnico šele od palači Trokadero 29. novembra, a so priredile že gospodinjski V Rimu je zborovalo koncem maja Med- P" narodno društvo za zaščito dece. Na dnev- požrtvovalnem delu od 3. decembra do nem redu so bile zanimive razprave, o 14. marca. Izvzemsi praznike m nedelje so katerih bomo o priliki natančneje poročale, POPoWne, dan za dnem .0 r,. , deklet v kunan]u, gospodinjstvu m šivanju. «Piccole mamme» (Male mame) je ime 14, marca je bila zaključena razstava, društvom, katera so začele uslanavljati Ita- J^; j;, marluve prirediteluce prav okusro lijanke. Namen teh ustanov je:, ščititi malo aranžirale v" obliki naših praznikov. Velika-deco v prvi njem živ jenski dobi in poučiti „oč je imela svoj običajni želen s kolačem matere, kako ,e treba negovati deco po in ^semi pripadajočimi dobrotami; Božič pravih higijenskih načebh m ne po starih božično pecivo, pust pa krofe in ilancate, praznovernih načinih m predsodkih. Društvo Na koncu dvorane je bila tudi prav okusno pošilja po_ hišah svoje zastopnice, izučene servirana modema čajanka. Ker si dekleta decje strežnice m izkušene matere, ki nad- k^r misliti niso mogla, da je sedaj konec zorujejo matere m jim dajejo navodila, Če onih lepih dni, ko so slišale toliko korii t-se bo ta ustanova razširila po vseh ita ijan- „ega, zato so požrtvovalne gospodične ob-skih deželah zlasti po mes ih, si bo Italijan- ljubile, Ja bodo takoj po Veliki noči nada-skazena pridobila reis lepih zaslug na polju 5 šivanjem in ročnimi deli po dva-decje higijene. . ^ j^j^u. V tem tečaju bo vsaka ude-Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani je leženka izvršila 1 delo za «Kolo», ki bo v imelo 28. marca svoj redni občni zbor. Iz poletju priredilo tombolo z ročnimi deli. S obširnega tajniškega poročila posnemamo tem si zasigura društvo tudi denarni uspeh, najvažnejše. Kolo je bilo ustanovljeno pred zaka.j moralni uspeh imajo kolašice v Zapetimi leti. Zasnovano je na najširši demo- gorju že. Podružnica v Kamniku je bila kratični podlagi, ki ne pozna razlike niti ustanovljena šele 21. marca, a šteje že 127 v prepričanju, niti v veri, niti v istanu in članic in scistre s.o že ves cvelni teden propagira vselej strpnost in človekoljubje, pridno prodajale oljko, V svojem, programu ima zlasti dobrodel- Sestre v Celju so odposlale v poletju 15 nost. Zato je društvo priredilo v minolem bolehnih ubožnih deklic v Ladislavov dsčji poslovnem letu božićnico, kjer je bilo 380 dom v Crikvenici, da se navžijejo tam do-obdarovancev z obleko in čevlji iz vrst brodejnih morskih kopelij. V jeseni so pri-osnovnošolske in srednješolske mladine. Po- redile bonbončkov dan, v maju pa bodo sebno pažnjo je posvečalo v poletju vpra- zgradile ob Savinji kopalno uto za deco, ki šanju ferijalnih kolonij. Poslalo je za mesec se bo v poletnih mesecih kopala in solnčila dni 42 bolehnih, slabotnih sirot v Metliko, poid nadzorstvom sestre iz dispanzerja. Ju-45 pa v Omišalj na otoku Krku, da jih tam žino bo ubožni deci preskrbelo «Kolo», osveži tečna hrana, toplo soince in morska Tudi celjske sestre dele stalno podpore kopelj. Otroci obeh kolonij so stanovali v ubožnim družinam in dijakom. letnik iv. ŽENSKI SVET STRAN 189. Sestre v Črni v Mežiški dolini so imele jesensko veselico, srečolov, Miklavžev večer za mladino, božično obdaritev obHüske uboge in pustni venček. Sestre v Dravogradu so napravile o oktobru trgatev. Na Miklavževem večeru je bilo obdarovanih 40 šolarjev z oblekami. Cvetni teden prodajajo oljke. Sestre v Kranju so priredile loterijo ročnih izdelkov. Vse izdelke so podarile od-bornice. Šolarski knjižnici v Ižakovcih v Prekmurju so dale različne knjige leposlovne vsebine in denarno podporo. Pod njihovim pokroviteljstvom je vprizorila meščanska šola iz Tržiča v Kranju pravljično igro. V stalni oskrbi imajo grobove naših pesnikov Prešerna in Jenka in priredile so lepo uspelo Prešernovo prosltvo ob 125 letnici njegovega rojstva. Za božič so obdarovale 56 otrok osnovne šole in 22 srednješolskih dijakov z obleko, čevlji in perilom, 33 mestnih revežev in vdov pa je dobilo živila. Uvedle so tudi pravljične popoldneve za mladino, ki so bili dobro obiskani. (Konec prih.) t ELLEN KEY. Umrla je 26, aprila t. L v ŠtoUholmu. Ob njenem grobu se }i spoštljivo klanjajo icministke vsega sveta; žena in dete pa jo objokujeti s čustvi globoke hvaležnosti. Pokojnica je bila namreč svetovno znana pisateljica, ki je v svojih spisih orala ledino socijalno-ženskega, zakonskega in dečjega vprašanja. O priliki priobčimo o njej obširnejše «obraz in dušo». «Slovenska žena». Slovenske ženske organizacije, na čelu jim «Splošno žensko društvo», prirede v Ljubljani od 26. junija do 6. julija t, 1. na velesejniskem prostoru veliko razstavo z naslovom «Slovenska žena». Slovenske (slikarice in kiparice razstavijo svoje slike in kipe, a društvo zbere tudi ženska umetniška dela starejše dobe. Pisateljice in pesnikinje pokažejo svoje knjij^e in spise, žurnalistke isvoje liste, samostojne obrtnice in trgovke pa sistematično sestavljene vzorce iz svojih trgovin in obrtovalnic, — Lepo in praktično urejeno stanovanje, predvsem pravilna kuhinja, shramba, kopalnica in pralnica bodo za udeleženke razstave gotovo velike praktične vrednosti. Razstavljalke hočejo namreč pokazati gospodinjam v prvi vrsti one predmete, ki so najbolj uporabni in ki čim najbolj zlajšajo in poenostavijo delo v gospodinjstvu. Kajpada bodo na razstavi tudi bogate zbirke narodnih vezenin, peč, avb, različnih noŠ ter drugega narodnega blaga. Dalje seveda še naše čipke in druga lepa ročna dela, ki jih izdeluje roka Slotvenke. Ker je marsikaj, kar je vredno razstavljanja, težko pregledno predočiti, izda Splošno žensko društvo kot bistven del razstave istočasno lep ilustrovan ženski zbornik. Ta zbornik bo obsegal kratke poljudne razprave o ženskem delu v davni preteklosti, v paganski, turški, reformacijski in protire-formacijski dobi, o koristnih in lepih ustanovah Slovenk in Slovencem prijaznih Kra-njic, o organizatorkah, pisateljicah, pesnicah, umetnicah preteklega in sedanjega časa. Dalje priobči kratek pregled ženskega obrambnega dela, poročila o delovanju ženskih društev, razpravice o našem narodopisnem blagu, o razvoju čipkarstva in drugih umetnih obrti. Vmes pa bodo životopisi naših zaslužnih žen z njihovimi portreti. Razstava «Slovenska žena» ter zbornik enakega naslova boista s praktičnega, idejnega in instruktivnega stališča največjega pomena in si mora pač sleherna Slovenka ogledati to razstavo. ŽENSKO ĐOBRODELHO UDRUŽ. V TRSTU se ponovuo obrača do naših družin po deželi in jih iskreno prosi, da bi sprejele kakega tržaškega otroka v počitniško oslirbo. Beda sicer ni več tako velika kakor prva povojna leta, toda med našimi revnimi sloji je še vedno precej otrok, katerih življenje in zdravje je v 'nevarnosti vsled nezadostne hrane, še bolj pa vsled slabega mestnega zraka in zaduhiega stanovanja. Marsikateremu bi dalo partedensko bivanje na deželi ono življenjsko moč, katera bi ga ohranila pri zdravju, ko se bo zopet povrnil med mestno zidovje. Družine, ki bi mogle sprejeti kakega otroka za par tednov, naj blagovolijo sporočiti na naslov; Trieste, cenfro, casella postale 384, __ MATERINSTVO. Pustimo otroka samega, kadar ni v nevarnosti, da se mu kaj pripeti. Marsikdo ne more mirno gledati otroka, ko se igra. Neprestano mu popravlja, pomaga, svetuje, da, celo iz rok mu jemlje igračo in hoče, naj sc igra tako, kakor se zdi njemu, odraslemu, prav. S tem pa otroka le motimo. Pomisliti moramo tudi, da ne more biti otrok tako spreten kakor odrasli človek, in da si pridobi ročnost le z vajo. Tudi mu moramo pu-stiti, da se sam kaj izmisli; ni treba, da samo druge posnema. Taki otroci bodo vse življenje nesamostojni, boječi in navezani na druge. Svet pa jih bo zato izkoriščal. Zalo moramo že pri igri priučiti otroka, da se bo znal sam igrati in da si bo tudi sam iskal novih iger. Seveda le takih, ki niso njemu ali drugim v škodo. Sleherna izmed nas pozna človeka, ki ne more sam izvrševati niti najenostavnejših vsakdanjih dolžnosti. Dotična oseba je popolnoma odvisna od starišev, od žene aH od moža ali od posla. Neprestano mora imeti koga, ki misli zanjo in ji svetuje. Pred kratkim mi je pripovedovala znanka, kako je nenadoma zaslišala- iz sosednega stanovanja obupno kričanje. Tam je namreč STRAN 190. ŽENSKI SVET_i.ETNIK IV. obolel otrok in je zdravnik dognal ncvar- Upošlevaj snago 'pri molzenju! Ako nima nost za neko nalezljivo bolezen ter dal po- mleko prijetnega duha in dobrega okusa, trebna navodila. Mati je bila sama, oče na ako ni trpežno, če ne dobimo iz mleka do-potovanju. Ker je bila vajena, da je vpra- brega in okusnega masla in sira, je temu šala moža za vsak korak v vsakdan;em največkrat kriva — nesnažnost. Nikjer pa ni življenju, in jo je ta slučaj doletel samo, je takšne prilike, da se mleko onesnaži, kakor bila popolnoma obupana. Hodila je od vrat prav pri molženju. Z nesnago pa pridejo v do okna, vila roko in vzdihovala, kaj bo, ko mleko razne škodljive bakterije, kvasi, pleni moža. In v tem obupu ni imela moči ne sen itd. Ti škodljivci ,30 krivi, da se nam razsodnosti, kaj bi napravila otroku ter ni mleko skisa ali drugače skvari, ko dobimo mogla izpolniti niti zdravnikovih navodil, maslo slabega ali neprijetnega okusa, ko se «Kaj bom sama, kaj bom brez moža, kaj bo, sir napihuje ali kažo druge napake pri svojem če otrok umre, kaj bo rekel mož?..... In to zorenju v kleti. je žena, katero so nosili po rokah od roj- Treba jo, da preprečimo kolikor mogoče siva do danes. Najskrbnejša vzgoja pri sta- vsako onesnaženje mleka med molzenjem, riših, največja pazljivost od strani moža je Zato pa moramo pred vsem skrbeti za svet- ženo tako o,3labila, da ni imela prav nič sa- le, zračne in snažne hleve, v katerih in,a mostojnosti. Ko bi ji v omenjenem slučaji! mlečna živma suho m čedno ležišče ali stajo, ne bile pomagale sosede z nasveti, b: bil Snažimo mlečno živino redno vsak dan. Ne otrok umrl, žrtev «dobre, udane» mamice! puščajmo pod njo gnoja in nastiljajn'O ji do- Čim bolj otroku pomagamo, tem več moči bro. Pred vsakim molženjem osnažimo vime, ga oropamo. Mali ne bo mogla biti poleg -Molzimo vedno s čednimi rokami v snažno hčere ali sina vse življenje; kam se bo obr- mlečno poi;odo. nil tak človek, ko ne bo imel pri sebi ma- Pred molženjem prezračimo vsakokrat do-tere, one matere, ki ise je vedno igrala zanj, bro hlev. Tako odide iz hleva zrak, v kate-vedno delala in mislila mesto njega! rem je polno plinov (amonjaka itd.), ki so --------------------škodljivi za živino in mleko. Če je vime za- GospoDiNisTvo. izSj^^^ Posoda se mora pomivati v dveh vodah: dobro posušimo s čisto slamo ali brisačo, v sodi in milnici, potem še v čisti vodi. Na Nezamazano ali na zunaj čedno vime m rav-kmelih tudi pri pomivanju posode niso nič no treba zmjvati z mlačno vodo, pač pa ga kaj natančni. Vso posodo zložijo v škat, v treba dobro obrraaii pred molzenjem s katerem je topla voda, lako da splava visa ««to slamo ali brisačo. Snažno vime le prvi mast in ostanki jedi po vrhu. In ta voda POgo| za dosego zdravega m dobrega mleka, zadostuje za vso posodo! Tako delajo radi Kdor molze, naj strogo pazi, da je sam pomij, katere dajejo' prašičem. To je prav, da povsem snažen. Pred začetkom molžnje naj se nič ne zavrže, a imeti bi morali še drugi si umije roke v čisti mlačni vodi in naj jih na škaf z vodo in sodo, da bi še le v tej do to po,3Uši in obriše s čedno brisačo. Pri več-čistega vse pomili, kajti v prvi se samo iz- jem številu krav pa naj si molzec (molzilja) perejo le ostanki in mast za prašiče. Ni čuda, umije roke po molženju vsake krave. Za če se po takem pomivanju še drži krožnikov vsako umivanje rok in za vsako morebitno razna nesnaga. Spominjam se neke moje umivanje je treba vedno menjati in rabiti znanke, ki je imela na ustnicah iniekcijo in popolnoma čisto vodo. Ne pa, da izmivamo zdravnik je konstatirah da je to dobila od vsem kravam vimena z eno in isto vodo, ka-umazanega kozarca ali od kake umazane kor je pri nas skoraj splošno v navadi. S ta-posode sploh. Posebno po gostilnah se na kim ravnanjem naravnost delujemo na to, da čistoto jako malo pazi, kar zasluži vso grajo, preide še več nesnage v mleko. Ne smemo «Snaga in red vzdržujeta svet», to naj bo pozabiti tudi na dobro snaženje stola, na ka-geslo vsake pridne gospodinje. Naj si bo v terega navadno sedajo med molženjem. Mol-hiši oprava še tako priprosta, naj bo stano- zimo v čisto golido, katero, uporabljajmo vanje še tako skromno, če je vsaka stvar na samo za molzenje in prav za nič drugega, svojem mestu, če je vse pometeno in brez Molsti moramo točno ob določeni uri, na prahu, bo dom ravno tako lep kot najraz- lahko hitro in zdržema, ter popolnoma čisto, košnejše urejeno stanovanje v veliki palači. V vimenu ne sme ostati niti kapljica mleka. Ravno tako je s perilom. Da je le čisto, za- Ako zastaja vsled slabega molzenja še mleko krpano in zlikano, pa ravno tako odpravi v vimenu, trpi vsled tega mlečnost, lahko kot ono, ki je vse prepleteno z vezenino. — nastanejo tudi mlečne napake in se pojavijo Nobene zasluge nima ona, ki gre v trgovino bolezni v vimenu. Vsled nepopolnega ali sla-s polnim mošnjičkom in si nakupi vse samo bega molženja dobimo tudi manj gosto mle-lepo in drago — zaslugo ima ona žena, ki si ko, ker je znano, da je zadnje pomalženo zna iz malenkosti pripraviti lepo in okusno mleko najbolj goslo ali tolsto. Pomolženo stanovanje, ki skrbi, da s svojimi skromnimi mleko je treba takoj po molženju nesti ven sredstvi vzdržuje red in snago v hiši. iz hleva in ga precaditi skozi cedilo v čedno LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 191. posodo ali mlečne vrče. Le v sirarne je tre- . Lahko narediš isto z ruskim čajem. Posodo ba odpraviti mleko neprecejeno, Ko odvza- moraš pogreti, preden nalivaš na čaj vrel memo za domače gospodinjstvo potrebno krop. Najprvo nalij le nekoliko kropa, da mleko dobro shladiti in natoi spraviti do od- đe listje odmoči in razvije. Stoji naj le 4 mi-Ako pa moramo morda počakati z odpravo nute, potem odlij čaj in napravi šato po mleka v bolj oddaljeno mlekarno, moramo zgornjem navodilu brez dišave ali kvečjemu mleko dobro shladiti in nato hraniti do od- deni malo limone. daje v hladnem prostoru. Na tretji način narediš šato, če v mleko za- Z vsestran-skim upoštevanjem snage in pra- l^uhaš fme kave, a ne vodene, ampak samo vilnim ravnanjem-mleka pri molzenju dose- ^^aleU brez cikoriie. Odeedl m daj sIadkor|a žemo, da postane-' mleko bolj trajno ali Ir- m )a)ea ter dela, dalje kakor vmskl sato. A pežno. Ne bo se" tako lahko skisalo med 'o je zelo močno, skoro preveč potjo v oddaljeno mlekarno. Če pa ne pazimo Čokolada, kakao se tudi lahko prabljata na snago., ko molzemo, in ne hladimo dobro šato. Le na dobrem mleku skuhal, da se mleka takoj po molžnji, se le prerado zgodi, '«osti. Razni soki, kot rlbizl|ey, mallnov, da se mleko ßkisa posebno v toplem polet- pomarančni so; tudi dobri za sato, posebno nem času že črez nekaj ur, ker so kwla-sti. To so sicer nekake kreme, ,n i -i \ a se pripravno v.Je kot sato. iNa eno lajce jP^Gosp. Vestniku»), ^^^^^ sladkorja in toliko tekočine, T.'rilJiKnA kolikor jo naliješ v vso lunino celega jajca, KUnllNjA. pa bo vedno prav. Rezine z jagodami, 10 dkg masla nareži na ^ drobne koščke ter zmešaj z 20 dkg prese- J2 NASE SKRINJE, jane moke. Oboje razvaljaj z valjarjem ter nato drobno zdrobi. Vse delaj brzo. Temu Makedonci. (Nadaljevanje.) primešaj 2 rumenjaka, sok in lupino K- ci- večinoma poturčeni Makedonci, so rone 10 dkg sladkorja m prav malo soli. ^ ^^ najgloblje in najmočneje Vse skupa, kolikor mogoče brzo tigneta, na brezpravno rajo. Zato so turški hladnem kram, da se maslo ne raztopi. Nato „„g'^tci kradli dekleta in žene, onečastili razval,a, testo istotako hi^o m sicer to- f izpostavili zasramovanju in hko, da bo za prsta debelo, Val|ar m ^^^^^^ mizo moras posuti z moko da se Sa >i<= Pri- planinskih gorskih vojvod, kateri so ,eml,e esto Tes o izobhku, v podolgovat P turško, cetverokotmk, položi ga v pekač, speci v P ; ^^ j.,^ ^^^ ^^ neprevroci peci ter pazi, da se ne .speee sestre 3 častjo se- premocno, ker se ti bo pn rezanju drobilo nasprotnika, A to Se ni bilo m lomilo, Peci K do n e ^^ p^^^l^ Medtem pnpravi iz 2 beljakov sneg, pn- ^[ave mešaj mu 2 žlici sladkorne sipe. Ko je pe- ^ j^. ^^ preziranjem svo- civo pečeno, vzemi ga ven ter enakomerno „p razmazi po n,em ta osla,eni sneg. Nato raz- rojakom, kateri so trpeU rezi pecivo s tankim, nekoliko pogretim no- ^ j.^; ^„bstvo, zem na kvadratne 5-6 cm široke rezine, ka- g ' , ' j ^ ^^ branili, tere razvrstiš na primeren podstavek ter ' , , , , poravnaš nadev, ako se je pri rezanju kaj , Smrt. Kadar kdo v hisi umre, ga po-pokvaril. Vzemi nekaj očiščenih jagod ter '^^že na mrtvaško posteljo, lu po vaseh ne jih lepo razvrsti po rezinah, nato pa še vse pozna,o postel,e na štirih nogah. Lezlsce ,e skupaj posuj s sladkorno sipo. napravl,eno iz dveh cihmov (preprog , ne- f, ^ , , , . . . , . , ,,. koliko volnenih ode, in iz dracja spletene Snegu lahko primešaš neka: kapl,ic ruma ^ . j^^tera pride na desko, Mriiča zaradi bolisega okusa, ^^ ^^^^^ j^ig^ j^^be, v kateri je na- Šato na razne načine. Bolniki čestokrat ne vadno vsa družina in po večini tudi vsi spe morejo vživati mehko kuhanih jajec, a so jim v njej,) Pod mrliča denejo dve rjuhi, pod za okrepilo potrebna. Zato moramo jajca v glavo blazino, v kateri mora biti vedno ne-drugi obliki pripraviti. Šato je najboljši. Ni koliko ,sveže zemlje. Mrliča okopljejo, obri-treba, da začneš mešati ali šprudljati mrzlo jejo in oblečejo v novo oblačilo, V žep mu vino, bolj hitro narediš, če vino in sladkor dajo po eno srebrno paro (novec). Denar nekoliko ogreješ in nazadnje šele [a ne v dajejo mrliču zato, ker Makedonci mislijo, vroče vino) jajca vžvrkljaš. Vzemi na pol da se niti v raj ne more brez denarja. Ako kozarca belega vina približno 17 kosov slad- je mrlič star, ga čuvajo stare žene in mnžje. korja, dve celi jajci in en rumenjak ter limo- Paziti je treba, da bi mrliča kaj ne presko-nove lupine in soka, ali vanilije, ali malo čilo (mačka ali kaka druga žival). Pravijo, vina maraskino, Vreti ne srae, Žvrkljai ne- da je to slab znak za pokojnika, zakaj imel prestane. Ko je gosto penasto, je gotovo. bi razne neprilike na poti v večnost. Takoj stran 192.____ženski svet i.etnik iv. ko je mrlič položen na pare, pridB žena, ka- Sprevod se uvrsti tako le; pokojnikova tera ga ob)okule| v imenu vse rodbine pe- žena, stariši, bratje in sestre, kumi in de-vaioc našteva njegove vrline. Zato se veri, bližji in daljni sorodniki, za njimi so-povsod dobe zene, ki so dobro izvežbane sedje in vaščani. Na čelu povorke stopa v loku m takih ceremonijah. Skoro v vsaki pred križem otrok star 7—8 let z veliko vasi le taka žena, katera je obenem tudi ba- laso, na kateri je krožnik z orehi in s slad-blca, zdravnica m vedeževalka. Pod večer korjem zmešana pšenica. Na mrtvaški po-prihajajo zene m sosedje kropit pokojnika, stelji puste polovico pogače, katero je po-Vsak prinese s .seboj šopek svežih rož, da kojnik poslednjič delil med svoje. (Znači' Jih da v roke mrliču obenem z naročilom in pustil sem vam kruha, da vam ga deli oni pozdravom za nekoga od umrlih svojcev, kateri pride na moje meisto). Vso pot od lii-Zena katera ga objokuje, mu naroča to v še do pokopališča žena na glas objokuje in žalostni pesmi «sozalki». hv^li pokojnika. Na pokopališču vzame vsak «hvo, Katarina je prinesla ta šopek rož, izmed pogrebcev po eno žličko kuhane da ga izročiš njenemu možu na onem svetu; sladke pšenice za pokoj duše. da ga od njene strani lepo pozdraviš, da mu vi u poveš, kako ga ona pogrešćii kako ga ne more pozabiti, da je njegova ljuba zvesta do P""'^ groba» itd. itd. v v Ko je žena mrliču v pesmi v,5e naročila, KNJIZEVDA POROČILA. rožam prinesejo Se po eno jabolko tli po- jLji ? J T "" f i marančo, včasih vse troje. Tako prihaja o ,°o I - ^ • redu dva dni. dokler je mrlič na odru Več- Z, fveč o te, knjig , o krat se krsta prenapolni z jabolki in cvet (''eto ^ Sakulc " jem, mnogokrat je tako zvrhana, da jo je P"oaku,c. težko zapreti. Predno se krsta zabije, umesi «Polžja hišica». Cena Din. 12, vezana hišna gospodinja pšenično pogačo, v katero V založbi Minke Modičcve v Ljub- umeisi malo peska in pepela (mrtvaška po- 'iani- gača). Ako je mrlič hišni gospodar, razlo- V to lično knjižico je zbral Karel Širok imjo pogačo nad mrličem še vročo in mu nekatere svojih najbolj posrečenih pesmic, ''".I" I koscek. Najprvo pristopi sla- vzetih iz življenja in doživljanja v naravi, rejsi clan družine, poljubi pokojnikovo roko, Polžek, neznatna in zaničevana živalca vzame IZ nje pogačo in jo poije. Tako vsi predstavlja nedolžnemu in zvedavemu otro-J , poslednji ku pester in naiven svet skrivnosti, hudo- nsiv^i ^^ r 'fl ^ mušnosti, uživanja in pehanja za kruhom. In boko ^.nnh ° f ^ POV'^dano s tako pristno otroško Doko resnobo, pretrgano tu pa lam z vzdi- besedo, da vidi dete v polžku re.3 pravo nom ali lirikom šiloma zadrževanega joka. oduševljeno bitje, ki hrani del njegovega Krsta je večinoma navaden podolgovat notranjega in zunanjega sveta, zaboj, zbit iz nepobarvanih hrastovih ali je- «Za nažo deco». Mal zvezek na osmih lovih desk. Ako je mrlič neoženjen, ga oble- straneh, izhaja kot priloga «Edinosti» in se ^flo v inomačko rnho (dekliško ali fantovsko kupuje skupno s čaisopisom. Prinaša kratke oblačilo). Dekle ima na glavi venec iz sve- sestavke in pesmice za otroke, poleg tega zih poljskih in domačih rož. Pri seljakih ne P^ abecednik za one, ki se šele uče sme v takem vencu manjkati pšeničeu, ržen, "'^ti in pisati. Sedaj, ko se po naših šolah m ječmenov klas. Ako ni svežega, pa vpleto smejo otroci učiti materinega jezika in suhe klase, fovarišice in tovariši mu za vsak mmamo olovenskih začetnic, je ta priloga paset prinesejo svežega cvetja kot zadnji posebno dobrodošla. V njej najde pozdrav polja in vrta, pa tudi njih samih, "ati navodilo, kako naj uči svojega olroka Neoženjene nosijo k pogrebu samo fantje. tn pisati, kako naj mu pojasni gla- K.O duhovnik mriiča opeva (poje pogrebne sove m črke in kakšne naloge naj da, da molitve) pristopijo še enkrat po vrsti vsi se bo domači učenček privadil čitanju in clani rodbine, poljubijo' mu poslednjič roko Pisanju. Pod naslovom «Razgovori» je v in lice, (otroci samo roko), to je poslednje «bliki dvogovora priprosto pojaisnjeno učno Slovo, zadnji zbogom in zadnji izraz spošto- postopanje, vanja. d ■ - Nato se krsti yanr» ■ l^"POrocamo materam, naj skrbno zbirajo med se na roke P"'"«^' dale lahko ve- Paziti ia teb 1« "t "°si,o). zati, kadar bodo končane vse. črke Tako korlčitL prä ž des^L;' " 1''°''° P"'^«"""» - ^ č ei n c o, ranjlega Te bilo dobro ? ? i s« 110 Uiiu auoro, domače materine besede. "OTROŠKO PERILO" krojenje, šivanje vezenje, vsakovrstnega penJa, za otroke od dojenčka do 14. leta. za p.ri.o odraslih, ^a postelj^oird^ugöÄ'' lud! Cevljaraica Forcessin Odlikovana ns meifinrarini ra>trf>»t « ________ . " bogaänu - TRST ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo — ubožcu al'_______ najboljše ževljc daja Miizaieio L48' □ a o o o o B O Vellha zaloga lina, iganja !n likeriE« Poš.tnlna plačana v gotovini. ■♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦«•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J « o ♦ ustanavllena leta lUB « Trst, t/ia Kidiaj G. Teief. 2-36 | - ^ Vedno v zalogi in po cenah izven vsake koa- ♦ karence : pristen iairski tropi no tec. krnski bri- ^ ojcvee, ill kramski slivovcc. — l^astni ižjelki: šumeča vina, šampanjec, sumeči istrski retojk, Lacritna Crisii iti druga. — Specialitcta; Jaičii konfsk in Cruma maršala ter raznoTrsini If^erii. PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki liišl. N<^jbolj5i spremljevalec iia potovanju, zdo praktičen v vlaku in na Jiarniku. Opremljen s tipkami za slovensko pisavo. Tehla četrtino In stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko 12-vršuie isto delo.— Zaktevajte ponudbi) s ceniki. Plačilne olajšive. C Trst via MAZZIN9 17 aospGdinle! l^toleS^kJ lonijal, vin likerjev V ULICI GlUlIA 29. Postrežba ločna. — Priporoča se udani VEKOSLAV 3>LESN|£AR. Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slamnike ter vse'potrebščine za modistke modistka, LJUBLJANA, Dalmatinova uiica 10/11. UMETNIŠKI ZAVOD ZA ROČNO VEZENjE ENAZOR-JEŽEK LlUBLjANA, STRITARIEVA ULICA 7/III. VSE VRSTE BELO IN PISANO VEZENJE. FILET - KLEPTANJE, MONOGRAMI, AŽURIRANJE. - ZASTORI POSTEUNI PRTI. — LASTNI ATELJE ZA RISANJE ŠABLON. CENE ZMERNE. - POSTREŽBA TOČNA. ZOBOZDRAVNIK ^ Di D. SARDOC Specijalist xa pslne in xohne bolezni. perEekc. na dimajski Wlniki ima svoj ambulatorij v TRSTU, Via M. R. Imbriani št 16/1 [Prej via S. Giovumi]