Poštnina plačana v gotovim, Posamezna ttev. Din Štev« 47. V Ljubljani, dne 22. novembra 1928. Leto XL Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak ietrtek H«r»f«lB« il taieatt?*: fetrtletno l'M Dla, polletno II 01», celoleta. M Dla; u laozetastni četrtletno II Dd, polletno U 01«, ttlolett« «8 Dla. — Račoa poštne taranlliice. podrainlee • Ljabljul. it 10.711. Lepe knjige Vodnikove družbe Dobili jih bomo v «So že tu!> bomo vkliknili veselo, ko nam bo poverjenik prihodnja dni položil na mizo četvero ličnih knjig Marsikdo, ki je odlašal s plačilom tistih borih 20 Din in zašel med zamudnike, se bo pokesal, da se je toliko ča^a obotavljal. Kaj je lepšega kakor prihod lepj zabavne knjige v našo hišo. Mi vsi vemo, da brez knjig ne moremo živeti ne mi, še manj naši otroci. Življenje zahteva danes od vsakega človeka širše izobrazbe. To nalogo vrši Vodnikova družba, ki nudi za 20 Din primernega pouka in zabave. Pa poglejmo letošnji njen dar. Gospodarji in gospodinje bodo najprej vzeli v roke pratiko. Vodnikova pratika! Ze na zunaj nekaj lepega in vabljivega. Ze pri pr^ih mesecih boste obstali. Saj je to res prava pratika, delana po vzoru starih kranjskih pratik. Zato se nam bo zdela tako domača. Te sbKe in svetnike smo že videli, a tu so podani v lepši, popolnejši obliki. Vsak mesec zase zasluži, da si ga debro ogledamo. Naš narodni slikar Gaspari — saj ga vsi poznate — je izvršil lepo delo: pratiko v pravem narodnem slogu. Mislimo, da zasluži priznanje. Koliko lepega in zanimivega je zbral urednik v zabavnem delu. Vsakdo bo našel kaj posebnega, ta v spisih oni v slikah. Saj pratika se čita vso zimo in se spravi potem za spomin. To je prava hišna knjiga in urednik ima mnogo truda, preden leži tako vsa praznična in lepa pred nami. Morali bi enkrat pogledati v pisarno iu tiskarno, začetku decembra da bi videli, koliko pridnih rok je na delu, preden gredo knjige po svetu. Mlajši svet bo planil na pripovedni knjigi. «01ga> in terjavajo davčni zaostanki.« TI stavki naj bi tvorili oregrešek proti paragrafu 47. tiskovnega zakona (pisanje proti državi kot celoti in ščuvanje na plemenski razdor.) Obtoženi urednik je nastopil po svojem zastopniku dokaz resnice, če bi bil potreben, in je za resničnost gornjih trditev navedel dokaze. Obenem je poudaril, da v tem članku ni govora o pisavi proti državi in ne na olemenski razdor, nego samo mirna kritika nesposobnega in za vso državo škodHivega klero-radikalskega režima. V odgovoru na tožbo je navedena tudi interpelacija. katero je pred dvema letoma vložil v skupščini dr. Korošec, takrat še opozicijski poslanec. Ta interpelacija govori o organiziranem odporu preobremenjenih slovenskih davkoplačevalcev ter navaja, da nas Srbi drže v svojih krempljih in da ie ta država samo srbska. Takih besed še ni nihče V «Domovini» in vendar ie bila «Domovina»-tožena pod vlado moža, ki sam ni preveč izbiral besed. Minuli torek se 'e vršila pred liublianskim deželnim sodiščem o tej obtožbi razprava, ki je dovedla do popolne oprostitve iz razlogov, da je iz celotnega članka, ki ie bil pri razpravi prečitan. razvidna le kritika stranke in režima ter da ni govora ne o plemenskem razdoru ne o napadu na državo. Ta razsodba pomeni osramočenje režima, ti bi rad s svojim napačnim tolmačenjem tiskovnega zakona onemogočil časopisom stvarno kritiko za vso državo škodljivega in nesposobnega režima, pod katerim trpi vse jugoslovensko prebivalstvo od Triglava do Vardarja. Strašno boli naše klerikalce • • • Dolnja Lendava, v novembru, Strašno je razburjenje v klerikalnih vrstah, nevi: saj je to za naše bralce tudi dobro. Ubogi bralci «Novin», ki morajo nedeljo za nedeljo posebno v vodilnih, kadar pride v svet kaka za požirati tako zeleno hrano, kakor jim jo nudijo ' cNovine>. Seveda, klerikalci se drže pobožno in sveto in se smatrajo za najboljše ljudi na svetu. Pa ni nje neprijetna novica, kakor ona iz Mehike, kjer je nima, prednica ženskega samostana, nagovorila nekega mladeniča, da je ustrelil komaj izvoljenega predsednika Mehike Obregona. Ali pa ona o patru Markoviču, voditelju hrvaških Orlov, ki je ponarejal čeke in tako osleparil ljudi ca težke tisočake. Mehika! Da, to je nekaj za naše klerikalce. Tam se preganjajo vera, duhovniki; tam trpijo katoliki smrtne muke. Takih novic so polni klerikalni listi. Take strašne novice o preganjanju katoličanstva grme raz prižnic ob nedeljah in praznikih in nikdar ne pozabijo pristaviti: cglejte, da tudi pri nas ne zavladajo brezverci; potem bo pri nas tudi tako.> Vse povedo mnogi duhovniki ljudem, da bi jih zapeljali. Kaj pa Je resnica o Mehiki? Tam se ljudje, nahujskani od klerikalnih voditeljev, duhovnikov, aoperstavljajo oblastvom, se poslužujejo orožja in se z orožjem bore proti vladi. Jasno [e: kdor se bori g orožjem, je kaznovan z orožjem. Vlada seveda ne gleda mirno pnntarjev, ki ogrožajo mir in red v državi, zato jih kaznuje, kakor zadužijo. V tem obstoja lorej preganjanje katolikov y Mehiki, kakor to tako rade pišejo in pri tem tako lepo hujskajo proti našim listom, ki pišejo resnico. Novoizvoljeni predsednik Obregon je padel kot žrtev klerikalne zarote. Ustrelil ga je nahujskani in zapeljani mladenič, ki je bil zaradi tega te dni obsojen na smrt. Na nmor ga je nagovorila nuna, Id Je obsojena zaradi soudeležbe pri aločinu na 20 let jefe. To je resnica, ki bi jo naj napisale klerikalne «Novlne>, ne pa, da namenoma pišejo neresnico In blatijo naše liste in «Domovino>! Mi grmo že neštetokrat poudarili, da se iz svojih bralcev brijejo norce s tem, da jim napišejo vse napačno v dom- takol Lep zgled klerikalne poštenosti imamo prav ▼ Mehiki, kjer je komaj izvoljeni predsednik republike padel zadet od morilske krogle nahujskanega klerikalnega mladeniča. Kakor rečeno, to zgodbo naj bi napisale . Ali pa tudi ono o patru 8 ponarejenimi čeki! Priporočali bi «Novinam> pri tej priliki še nekaj: Zelo bi jim bili hvaležni vai Prekmurci, ako bi poročale kaj o svojih ljudeh, ki se nad njihovim obnašanjem zgraža vsa okolica. To bi bilo nekaj za cNovine>. Ce pa o tem nočejo pisati^ ampak jim je ljubša laž in blatenje naprednih časopisov, bo pa o tem kmalu pisala . Vedno novi davki Mislili smo že, da smo prišli z davki do vrhunca m da se ne bodo več zviševali in nakladali novi. Kakor pa beremo, smo se zelo motili. Oblastna skupščina naklada zopet nove, velike davke tudi na take stvari, ki jih nujno potrebujejo kmet, delavec, obrtnik in največji revež. Koliko so govorili klerikalci nekdaj in še danes govore na shodih o velikih davkih, ki jih ni mogoče več prenašati Govorili so, da se morajo davki znižati in zapravljanje odpraviti. To so bile pač lepe in vabljive besede, ki so marsikaterega nevedneža na deželi zaslepile, da je res stavil vse upanje na te ljudi. Kakor pa se vidi zdaj pri oblastni skupščini, je njihovo delo prav nasprotno njihovim obljubam. Novi davki In nič drugega kakor novi davki in naklade na vseh koncih in krajih. Se pač izgovarjajo, da pride ta denar zopet v prid davkoplačevalcu nazaj v drugi obliki. Ze res, marsikaj je potrebno in se ne da drugače napraviti kakor s skupno močjo. In podpore? Kakor nekdaj tako jih bodo tudi sedaj deležni predvsem največji in najvnetejši klerikalni agitatorji, če so potem že potrebni ali ne. Tako je bilo in tako bo tudi zdaj. Kolikor vemo, imajo vsi oblastni odborniki že svoje dohodke in to prav lepe. Če bi jim res bilo za blagor ljudstva, bi pač tu zahtevali mnogo (Dopis z dežele.) dah in obljubah, a brez srca ko pridejo do moči. Od klerikalnih ljudi ne pričakujmo rešitve! Komaj smo pospravili pridelke, že je bilo treba oddati bero duhovnim gospodom. O tem pa se nič ne sliši, da bi klerikalci odprli usta, naj se ta za kmeta krivični davek v dajatvah odpravi. Tega ne store, pač pa znajo nalagati nove davščine, kakor so nam baš naložili nove oblastne davščine za prihodnje leto. VIČ. Podružnica Narodne strokovne zveze v naši občini deluje že nad tri leta z vso energijo. Posebno pozornost posveča vajencem v občini. Tamburaški odsek bo pričel jutri, v petek 23. t. m. ob %9. uri izvečer na Strelišču (Pod-rožnik) z rednimi vajami. Vsi, ki bi želeli sodelovati, naj se zglase v petek 23. t. m. ob Podružnica bo otvorila v kratkem tudi svojo lastno knjižnico, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo. Predavanja, ki so bila prejšnja leta zelo dobro obiskovana, se bodo pričela v decembru. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Te dni so pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani gdč. Dragico Rostoharjevo, učiteljico v Radečah pri Zidanem nižje plače za svoje delo.' Mnogo denarja bi se mostu, rodom iz ugledne rodbine Ros to ha rje ve lahko tu prihranilo. Klerikalci so veliki v bese-1 iz Pijavškega pri Krškem. Pokojnico, ki je bila Soteščan: Maščevanje pravice Povest. (Dalje.) »Težko je ranjen, kmalu bo izdihal«, je omenil tovarišu. »Teci po bolničarje!* Vojak je odhitel po grapi v votlino, kjer so taborili bolničarji in zdravniki. Narednik je ostal pri ranjencu, ki je polagoma odprl oči in pogledal okrog sebe. »Mavzar!* ga je narednik nenadoma spona! »Skoda mladega življenja!* »Narednik Slevar!* je izrekel ranjenec s slabotnim glasom. »Tako nekam megleno se vas spominjam.* »Prepirala sva se zavoljo denarja, tega menda nisi pozabil...» »Zdaj ga ne bom več potreboval, pa tudi tebi ne bo koristil...* se mu je trgala beseda. »Kdaj sem ga že zapravil! Prav je, da m! odpuščaš, tako mi ne bo ležal na vesti. Imaš li kako posebno željo?* »V listnici hranim njeno sliko — pokaži mi jo — naj jo vidim — preden umrjem .. Narednik mu je odprl listnico, razvil mu je sliko mladenke ter jo položil na njegove prsi. Ranjenec jo je milo pogledal, debela solza mu je spolzela po bledem licu. »Kdo je ta deklica?* ga je vprašal narednik. »Olga, moja nekdanja zaročenka. V listnici je tudi njen naslov, sporoči ji, kakšna usoda me je dohitela. Sliko mi denite v grob, pokopljite me zraven tovariša, ki leži mrtev tamkaj pod skalo ...» »Ali ga poznaš? Morda je tvoj prijatelj?* »Izidor Palaron — sorodnik moje zaročenke. Izpozabil se je in umoril svojo nevesto, na kar je pobegnil v tujino. Oblastva so iskala morilca, a jaz sem molčal, ker sem bil podkuoljen. Ušel je zasluženi kazni v naročje neizbežne usode ...» Ranjenec se je bolestno skrčil in mahnil z rokami. Težko je sopel, okrog usten so se mu nabirale pene. ' «Zbogom, Olgal® Še enkrat je pogledal njeno sliko, na kar je umolknil in izdihnil. Bolničarji so našli na mestu dva mrliča, pokopali so ju v skupen grob in postavili skromen spomenik. Narednik je sedel na gomilo in napisal pismo nevesti padlega junaka. 18. Pravijo, da je dolga ljubezen kakor žerjavica, ki tli pod pepelom in išče pripravnega stika, da bi vnovič zagorela. Tako se je godilo tudi Olgi po zadnjem sestankom z Milanom, njenim zaročencem. Navidezno se je radovala izvojevane zmage, na tihem pa se je kesala, ker ga je tako brezsrčno odklonila. Vedela je, da se mu je zamerila, ni pa verjela, da bi jo mogel vzlic temu popolnoma pozabiti. Dan na dan ie pričakovala, odkod se bo oglasil, toda upanje se ji ni hotelo izpolniti. Odkar je izbruhnila vojna, ni imela Olga ne miru ne obstanka. Izvedela je, da je šel Milan prostovoljno k vojakom in odtod na bojišče, odkoder se ne bo več povrnil. Čim bolj se je otresala takih misli, tem bolj so se ji usiljevale. Nekoč je odšla teta z doma po opravkih in Olgi se je nudila priložnost, kakršno si je želela. Preiskala je shrambe in po dolgem iskanju je našla nekaj pisem, ki so bila nanjo naslovljena. Odprla je drugo za drugim, i 1 vsakega so se usipali grenki očitki In mile prošnje, naj se zagrne v njegovo naročje. Odločila se je, da mu bo odpisala, kar jI je onemogočilo njegovo zadnje pismo, pisano pred odhodom na bojišče. »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo...» so se glasile uvodne vrstice. »Kadar boš čula, da sem ostal na bojišču, tedaj vedi, kam si me poslala ... Povsod naj te spremljajo občutki moje bolečine. Podrla si mi mogočno zgradbo načrtov, globoko zamišljenih in resno osnovanih. Ubila si mi srce, moje življenje si razsula v razvaline. Vendar pa te ne preklinjam in ne kličem maščevanja: zaradi mene hodi po klancih ali po ravninah življenja in uživaj srečo ali grenkobo, kakor ti je usojeno.* Globoko so zadele mladenko te poslovilne vrstice, vsaka besedica jo je občutro ranila. Oglasila se ji je nejevolja na teto, ki je vedno razdirala njeno ljubezen, dokler jo ni popolnoma razdejala. Sklenila se .ie znositi n*d nio. čim bo dospela domov, a nekaj jo je svarilo, naj se ne prenagli. »Stari ljudje so izkušeni in poznajo prevare življenja*, ji je skrivnostno šepetalo. nad vse skrbna učiteljica in je poučevala skoro ves čas v Zasavju in pri Št. Juriju pod Kumom, so spremili na njeni zadnji poti poleg užaloščene rodbine tudi tovariši in tovarišice iz Litije, Radeč, Zidanega mostu. Ljubljane in drugih krajev, kjer je bila pokojnica zelo čislana. Lepa udeležba je pričala, kako odlično tovarišico je izgubilo učiteljstvo s pokojno Dragico. Pogreba blage pokojnice se je udeležilo tudi okrog 80 šolskih otrok iz Litije. Blag ji spomin! ČRNOMELJ. (Zofija Haringova t). V visoki starosti 86 let je umrla v Črnomlju gospa Haringova. Z njo je legel v grob tudi lep del belokranjske zgodovine. Pokojnica je bila rojena Janežičeva iz rodbine plemenitih Janežičev. Stari oče je bil črnomaljski mestni sodnik, ki je slovel po svoji pravičnosti. Kot plemič je imel več podložnih vasi, kakor Zapudje in Nerajce. Pokojna gospa je imela interesantno zbirko belokranjskih vezenin, nakita in drugih zanimivosti, ki jih je rada pokazala obiskovalcem. Pri raznih društvih je bila agilna članica. Kako 'e bila priljubljena in popularna, je pokazala njena osemdesetletnica, ki jo je obhajala pokojnica pri najboljšem zdravju. Ves Črnomelj je bil zbran takrat okoli njenega dvorca. Lani je pa začela skrb glodati na njej. Obolela je njena hči na očeh in letos je sirota oslepela. Lahko si mislimo, kako bridek je bil ta udarec na stara leta in koliko skrbi je povzročila nesreča ljubečemu materinemu srcu. Naj bo ohranjen plemeniti gospe najlepši spomin! LAŠKO. Kakor čujemo, se gerentu našega okrajnega zastopa, dr. Godniču, maje njegov položaj. Razumljivo je, da so postali prvaki SLS v okraju z njim nezadovoljni, saj se vendar lahko dobi med prebivalci okraja človek, ki bi znal bolje ceniti in upoštevati gospodarske razmere v okraju kakor tujec. Bivši gerent g. Hrastnik po mnenju klerikalne gospode v Laškem ni imel sposobnosti za vodstvo gerentskih poslov, ker je kmet in ne doktor. Kakor smo pa informirani, je njegovo gerentovanje stalo mnogo manj denarja nego dr. Godničevo. Pri klerikalcih je pač tako: prva je gospoda, potem šele drugi stanovi. Prav zaradi tega so gospodje SLS proti demokraciji, ki zahteva enake pravice za vse stanove. SV. JEDERT NAD LAŠKEM. , ki nam je o vsem tem prerokovala že pred volitvami, naj ne manjka v bodoče v nobeni hiši. MALA NEDELJA. V nedeljo 25. t. m. točno ob y24. se bo v Društvenem domu ponovila kra-. sna narodna igra s petjem in godbo . Ker je to zadnja letošnja igra, vabljeni so vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi. Ne zamudite I ROGINSKA GORCA. Vodstvo našega okrajnega zastopa mora biti zelo v škripcih, da tolaži in prosi našo občino za denarno podporo. Za plačilo zemlje, ki bi se vzela za gradbo nove okrajne ceste skozi našo občino, hoče naše posestnike obdarovati z občinsko cesto, ki bi se opustila, kadar bo nova okrajna cesta dogotovljena in izročena prometu. Nadalje zahteva okrajni zastop v Šmarju od našega občinskega urada denarne prispevke za zgradbo nove ceste. Poprej pa niso vedeli za našo občino, da bi nas vprašali, ko se je delal načrt te ceste, za nasvet, kod bi bila boljša izvedba. Sedaj, ko so v škripcih za denarna sredstva, so se nas spomnili. Od te nove okrajne ceste ne bomo Roginčani imeli nobene koristi in Roginska gorca bo ostala v blatu, kakor je bila do sedaj. Kdor se je za njo potegoval po sedanjem načrtu, tisti naj plačuje. Vi ste naa pri načrtih pustili pri miru, mi Vas pa pustimo pri plačilih. Saj ste imeli obljubljene baje ogromne vsote denarja za zgradbo ceste Belo-Zibika, kakor se je poslanec Turk hvalil po shodih. Kje pa je zdaj denar? Kakor gospodarite, gospodje okrog SLS, tako gospodarstvo imejte. Samo pri plačilih bi bili naprednjaki dobri, drugo pa bi nas naj ne brigalo. ji KUPŠINCI. Vaščani iz Borejcev, Kupšincev ter ostalih sosednjih krajev so se pritoževali, da jim je v poslednjem času bilo opetovano pokradeno mnogo perutnine. Orožniki so stvar skrbno zasledovali in se jim je pred par dnevi končno posrečilo dobiti kurje tavove v roke, ki obstoje Urno je spravila pisma pod predpasnik, zakaj nekdo je stopil v vežo in potrkal na vrata. Vstopil je Krohar, policijski nadzornik, sladak in priliznjen kakor vselej, kadar je zbiral važne podatke. »Sama sem doma«, mu je plaho omenila. »Tem laže se bova pomenila«, ji je odvrnil, pripravljaje svinčnik in papir. «Kaj neki?» se je ustrašila opravka s policijo. «Nič ne bo hudega, Olga. Prišel sem te po-kratkočasit — sama si doma in potrebuješ razvedrila.« «Odkdaj ste tako postrežljivi?« ga je gledala nezaupno. »Vem, da ti je samota mučna in neprijetna. Mladina hiti na zabavo, vsakdo naj ima svojo merico veselja. Pri vas je seveda nerodno — zaradi tete ...« (i «Stara je in bolehna. Kdo bi ji zameril!« »Takšni ljudje imajo vedno svoje nazore. Kajne, kako radi vidijo greh tam, kjer je ljubezen ...» . .„ «Mhm«, je rahlo pritrdila. »Tvojega zaročenca seveda ni mogla trpeti«, je prišel po ovinkih do smotra. »Tako dolgo je revskala. dokler ga ni odgnala...» «Šel je prostovoljno k vojakom«, se ni hotela izraziti proti teti. «Prej tako ni mo^el misliti na ženitev.« «Ali se ni izučil kakega rokodelstva?« r «Delal je pri zidarjih. Bil pa je jako na-3arjen ter se čudim, zakaj si ni izbral drugačnega poklica.« »Zidarji mnogo zaslužijo«, je Awnnil in nekaj zapisal. > «Delo pa je težavno in nevarno«, je ugovarjala. «Fant je bil korenjak. Milan Mavzar se menda imenuje. Dekle je potrdilo in stražnik je zapisal. «Pravijo, da zadnje tedne ni bil stalno pri delu«, je nadaljeval. «Kljub temu pa je imel dovolj denarja...« «2ivel je s prihranki in po teti je nekaj podedoval. Delati pa ni mogel zaradi bolezni ...» »Hm. Ali ni pripravljal stavko in ščuval zoper podjetnike? Baje je bil neprestano v stiku s tujo družbo.« «Tega mi ni povedal«, je Olga vztrepe-tala. «Ali si videla pri njem mnogo denarja?« «Nikoli mi ga ni pokazal. Tožil pa mi je, da ima komaj za potrebo in da bo moral kmalu prijeti za delo.« «Pa novo obleko si je napravil...» «Dal mu jo je tovarnar Palaron, ker mu je ustavil konja, ki sta, vprežena v kočijo, zdivjala po mestu.« «Z bogatinom sta bila menda dobra prijatelja, k njemu je pogostoma zahajal na obiske. »Nič ml ni znano o njunem prijateljstvu. O tem sploh nisva govorila.« Stražnik je hotel nekaj zapisati, premislil pa si je in vprašal: «Ali ni bil Mavzar zadnji čas nekam potrt in zamišljen?« «Razen bolezni ne vem, kaj bi ga bilo težilo...» »Teta je morala nekaj vedeti, zato je razdirala vajino ljubezen...« «Samo zaradi postopanja ga je črtila. Sicer pa ni nikomur posebno naklonjena.« Nadzornik jo je še dolgo obsipal z vprašanji, katera mu je Olga deloma zanikala, preslišala ali nepravilno odgovorila. Pazila je na sleherno besedo, ker ni znala presoditi, katera bi mu škodovala. _ 'I «Kakor vidim, mi ne moreš dati potrcti-nih podatkov«, je končal zasliševanje. Zadovoljil se je s tem, kar je izvedel, in odšel v gostilno, kamor je Mavzar pogosto zahajal. Nabral je nekaj obtežilnega materijala in sestavil zapisnik, katerega je predložil višjemu oblastvu. i Olga je po nadzornikovem obisku preživela nemirno noč. Teti ni črhnila besedice o svojem doživljaju, sama je skušala izlečitl skrito rano. našla pa ni uspešnega zdravila. Vso noč je ugibala, kaj je Milan prav za prav. zagrešil, da ga zasledujejo oblastva. Morda jo je prav zaradi tega pobrisal k vojakom. Šele proti jutru je nekoliko zadremala. Njeno naporno ugibanje se je spremenilo Vj mučne sanje. Znašla se je na bojišču v hriboviti Bosni med sikanjem krogel in stokanjem ranjencev, videla je divje obraze Turkov, ki so se ji režali med skalovjem. i «01ga!» jo je nekdo poklical v sanjah po imenu. Ozrla se je nizdol v prepad, kjer je ležal ranjeni vojak; po grapi pa je bežala po-, šast s krvavim bodalom. _ 'i »Milan!« ga je spoznala po glasu. «L"eka ti prinašam za pekočo rano.» »Smrt mi bo prinesla zdravila«, je vzdihnil iz globine. «Kmalu bo prestano!« 'Dalje prih.) S iz triperesne ciganske deteljice Franca in Aleksandra Horvata in Jožefa Cenerja, vsi doma iz iiVanče vasi. Upamo, da bodo sedaj naši kokoš-njaki imeli mir pred nezaželjenimi obiski. ČERNELAVCI. Proži i teden sta v gostilni Janeza Titan posestniška sinova Ivan Vogrinec ml. in Josip Soštarec, oba iz Kupšincev, napadla iz rneznanega vzroka Aleksandra Sapača, posestnika v Černelavcih št. 13, ki je zvečer mirno sedel pri svoji merici in se pogovarjal z ostalimi gosti. Začela sta ga s palicama pretepavati po glavi in ostalem telesu, da ga je takoj oblila kri in se zgrudil na tla. Na tleh ležečega sta ga dalje pretepavala, brcala in hodila po njem, da je ob-|ležal nezavesten in so ga navzoči jedva iztrgali iz rok napadalcev, ki sta, ko sta opravila svoje junaško delo, zbežala iz gostilne. Težko poškodovanemu Sapaču je nudil prvo pomoč soboški [zdravnik dr. S. Brandyeu, napadalca pa čaka za-iriuženo plačilo v obliki ričeta. IVANJKOVCI. Tukajšnje gasilno društvo bo .priredilo v tukajšnji restavracijski dvorani v nedeljo 25. t m. drugič veseloigro tridejanko «Stari jgrehi>. Začetek ob VA- uri popoldne. Po predstavi prosta zabava in ples. Uspeh prve pred-i stave, ki se je vršila 11. t. m. je bil zelo povoljen fcv vsakem oziru. Upamo torej tudi sedaj na dober jposet. i CANKOVA. V okolici Cankove so se zadnje Čase ponavljale razne tatvine. Dolgo storilcev ni l)ilo mogoče zasačiti, sedaj po se je orožnikom vendarle posrečilo dobiti krivce v roke in jih aretirati. So to trije cigani, namreč Štefan in Karol Baranja ter Ignac Cener. Baje so imeno vani izvršili razne tatvine tudi po ostalem Prekmurju in celo po Hrvatskem. MOSČANCI. Dne 7. novembra okrog polnoči je nastal pri posestniku Aleksandru Zrinskemu iz Moščancev št 57 ogenj, ki je vpepelil živinski hlev in šupo, v kateri se je nahajalo 25 centov cena in slame ter razno gospodarsko orodje. Živino so k sreči še pravočasno rešili. Skoda je cenjena na 25.000 Din, zavarovan pa je bil Zrin-fiki le za 14.000 Din. Gasilcem iz Dankovcev in Moščancev gre zasluga, da so ogenj lokalizirali, ker je zaradi vetra grozila nevarnost vsej vasi. Podoba je, da je požar nastal iz neprevidnosti. GOSPODARSTVO Priporočite in širile Jomcina"! Kmetijski pouk VEČKRATNA DNEVNA MOLŽA PRVESNIC. Med pripomočke, s katerimi .vplivamo na vzgojo boljše mlečnosti, spada tudi večkratna molža prvesnic. Važno je, da pokladamo tem živalim že pred porodom in po porodu prikladno krmo, važno pa tudi, da jih zlasti v prvem času večkrat pomolzemo. Večkratna molža se priporoča zaradi tega, da se vime bolj razvija, da postane v zvezi z dobrim krmljenjem bolj delovno in bolj sposobno za proizvajanje večjih količin mleka. Prvi čas vpliva sesajoče tele najugodneje na razvoj vimena, pozneje pa večkratna, krepka molža. Važno vlogo igra tudi način molže. Z vsakim obdelovanjem vimena vplivamo na delovnost mlečnih žlez in s tem tudi na bolj ali manj močno izločevanje mleka. Izkušnje nas uče, da se tisti deli telesa najbolj razvijajo, ki najbolj delujejo, dočim zastajajo v rasti in razvoju vsi drugi, ki premalo delujejo. To vidimo tudi pri človeku. Če podpremo in usposobimo to delovnost obenem z dobrim krmljenjem, je ves uspeh toliko očitnejši. Pri prvesnicah se priporoča skraja tudi petkratna mol?a na dan, saj dojimo tudi teleta v pričetku po petkrat na dan. Sele pozneje pridemo na štirikratno in trikratno molžo. To nas stane nekaj več dela, toda zato imamo več uspeha in lahko pripravimo na ta način tudi naše domače manj molzne pasme sčasoma do večje mlečnosti. Ni zadosti, da si pomagamo do boljših molznic samo z odbiranjem plemenskih živali in s priskrbo bolj mlečne pasme, ampak je treba, da to lastnost tudi sami vzgajamo. Današnja mlečnost raznih pasem ni samo prirojena lastnost, ampak je tudi v življenju, t. j. z rejo pridobljena ali vzgojena. In za to vzgajanje dobre mlečnosti moramo posebno kot mali posestniki polagati največjo važnost in skrb po naših hlevih. Premalo imamo prilike in sredstev za nabavo bolj mlečnih živali in za odbiranje, zato se moramo sami lotiti vzgajanja boljše mlečnosti. Največ bomo dosegli z dobrim krmljenjem, veliko pa tudi z dobro molžo. Tudi po drugih krajih so prišli na ta način do današnjih uspehov. Ta pot je vsem odprta. Ne pričakujmo tedaj vsega le od tujih pasem in od odbiranja, tedaj od prirojenih lastnosti, ampak skušajmo boljšo mlečnost vzgojiti in pridobiti tudi z dobro molžo in dobrim krmljenjem. Tako so delali tudi kraji, ki se danes ponašajo s svojo dobro molzno živino. Začnimo pa že pri prvesnicah! Potreba zajčferejskega društva za ljubljansko oblast Na letošnji jubilejni razstavi Kmetijske družbe so bili razstavljeni tudi domači zajci Zastopanih je bilo osem pasem, in sicer: belgijski orjak, modri dunajski čan, chinchila, havana, angora, srebrec, blackandtan in hermtlin. Vse razstavljene živali so po večini vzgojene v ljubljanski oblasti. Izmed 33 pasem je zastopanih v ljubljanski oblasti osem pasem (morda tudi več). Dobro in prav bi bilo, da tudi v ljubljanski oblasti ustanovimo zajčjerejsko društvo, kakor ga imajo v mariborski oblasti. 1.) Društvo bi laže pospeševalo in razširjalo zajčjerejo kakor posameznik. 2.) Potom društva bi se najlaže kontrolirala tako zvana čista reja raznih pasem, ki bi se pospeševala tudi s strokovnimi predavanji in razstavami domačih zajcev ali kuncev. 3.) Mnogo je rejcev in ljubiteljev lepih pasem, pa ne vedo, kam bi se obrnili, da bi dobili plemenske živali. V takem primeru bi društvo lahko posredovalo in označilo rejca dotične pasme, katero želi kupec. To je mogoče samo tedaj, ako je rejec član društva in ako je društvu znana njegova reja. 4.) Isto bi se vršilo tudi pri prodaji kožic. V takih primerih bi društvo opravljalo posle posredovalca. 5.) Glavno in najvažnejše za društvo in še bolj za člane bi bile pa vsakoletne zajčje razstave. Na razstavah pokažejo člani uspehe svoj« reje. rLzne izdelke iz zajčje kožuhovine ali usnja ter tekmujejo za večje ali manjše nagrade in odlikovanja. Poleg tega imajo člani najlepšo priliko, da odprodajo odvisne živali interesentom. Te razstave bi bile nekake tekme za rejce, ki se teknm leta prizadevajo, da vzgoje čim lepše in popolnejše živali. =5 'A. S. Puškin — G. Strniša: Razbojnik Dubrovski \ (Dalje) Na dvoru Kirile Petroviča so navadno vzgajali nekaj medvedov, ki so tvorili eno izmed glavnih zabav Pokrovskega dvora. V svoji prvi mladosti so medvede vedno prignali v obednico, kjer se je Kirila Petrovič z njimi igral po cele ure ter jih ščuval na mačke in pse. Ko so postali jačji, so jih privezali na verigo in jih pripravljali za gonjo na lovu. Včasih so katerega privlekli pred okna gosposkega doma in prikotalili predenj prazen vinski sod, čez in čez obit z žeblji; medved ga je obvohal in previdno skušal povzpeti se nanj in si pri tem ranil šape: razdražen je še bolj udaril po sodu in čutil še večje bolečine. Tedaj je zbesnel in rjoveč skakal na sod, dokler niso bedni zverini odvzeli predmet njegove jeze. Zgodilo se je tudi, da je Kirila Petrovič vpregel medvede v telego, posadil vanjo svoje goste in jih pognal na dobro srečo. Največja šala zanj je bila, zapreti v sobo lačnega medveda in ga privezati z močno-vrvjo na obroč, pritrjen v steni. Vrv ni segala prav do konca sobe, tako da je bil nasprotni kot varen pred napadom zveri. Navadno so novinca privedli k vratom te sobe in ga nemudoma porinili pred medveda, zaprli vrata in pustili nesrečno žrtev s kosmatim pustinjakom samo. Ubogi gost je z opraskanimi rokami kmalu našel varni kot, često pa je bil cele tri ure prisiljen, k steni stisnjen, gledati, kako se razdražena lačna zver korak pred njim postavlja na zadnje noge in s prednjim udarja rjoveč proti njemu. Tako je bilo plemenito za-bavanje ruskega gosp6da. Nekoliko dni po prihodu učitelja mu je prišla ta misel na um in sklenil je, spraviti slednjega v medvedjo sobo. V ta namen ga je velel neko jutro poklicati in ga je vedel hitrih korakov s seboj po temnih hodnikih. Naenkrat so se stranska vrata odprla, Francoza sta zgrabila dve slugi in ga hitro potisnila v sobo ter jo zaklenila. Ko se je učitelj zavedel, je zagledal pred seboj privezanega medveda. Zver je pričela gosti, obvohala je iz dalje svojega gosta in šla nadenj, posta-vivša se na zadnje noge. Francoz se ni ustrašil. mirno je stal in čakal napada, medved se je približal, Deforž je vzel iz žepa malo pištolo, pomeril v uho lačne zveri in ustrelil. Medved se je zvrnil. Odprla so se vrata, vsi so prihiteli, vstopil je Kirila Petrovič, jezen na tak konec svoje šale. Kirila Petrovič je zahteval takoj pojasnilo o celi zadevi. Zakaj je imel v žepu nabasano pištolo? Poslal je po Mašo, ki je prihitela in prevedla Francozu očetova vprašanja. «Nisem čul o medvedu, toda pištolo imam vedno pri sebi,® je odgovoril Deforž, «ker ne trpim, da bi me kdo žalil, za kar v svojem poklicu ne morem zahtevati zadoščenja.® Maša ga je začudeno gledala in prevedla Kirili Petroviču njegove besede. Kirila Petrovič ni ničesar odgovoril, ukazal je odpraviti medveda in potegniti z njega kožo. potem se je obrnil k svojim ljudem in dejal i ffiiV A «Kakšen mladec, ne boji se, pri Bogu da ne!» S tem trenutkom je Deforža vzljubil in ni mu več prišla misel, izkušati ga. Še večji vtis je napravil ta primer na Marijo Kirilovno. Njeno mnenje je bilo poraženo. Videla je mrtvega medveda in Deforža, mirno stoječega nad njim in ž njo govorečega. Spoznala je, da nista hrabrost in ponos izključna last samo ene kaste in od tedaj je jela uvaževati mladega učitelja, kar je kazala vedno očitneje. Ker je imela Maša krasen glas in precej muzikalno sposobnost, je Deforž privolil, dajati ji pevske ure. Po vsem tem ni čitateliu težko ugeniti. da se je Maša vanj zaljubila, česar še sama sebi ni priznala. 9. poglavje. Že dan pred žegnaniem so prihajali gostje. Nekateri so se nastanili v gosposkem domu in stranskih poslopjih, drugi pri upravitelju, tretji pri svečeniku, četrti pri premožnejših kmetih. Konjarne so bile polne potniških konj, dvori natlačeni ekvipaž. Ob devetih zjutraj je bilo sveto opravilo. Vsi so hiteli proti kamniti cerkvi, ki jo je postavil Kirila Petrovič in jo vsako leto okrasil z novimi darili. Nabralo se je tako število ple-mičev molilcev, da kmetje v cerkvi niso dobili prostora in so stali v predzidku in ograji. Obred se ni začel; čakali so Kirili Petroviča. Pripeljal se je v kočiji, v kateri je bilo vpre-ženih šest konj. in šel ponosno na svoje mesto v spremstvu Marije Kirilovne. Oči moških in žensk so se uprle vanjo: prvi so občudovali njeno krasoto, druge presojale njeno obleko. Obračani se zato na vse rejce s predlogom, da bi se združili v močno društvo in da bi potom društva skupno delovali v prospeh domače zajčje-reje. Vabim vse resne rejce, da mi blagovolijo javiti svoje naslove in svoje predloge, kje in kdaj bi se prvič sestali, da bi uredili vse potrebno zaradi ustanovitve društva. Alfonz Inkret, Šenkov turn, p. Vodice. Sejmi 23. novembra: Št. Lovrenc pri Novem mestu, Slovenska Bistrica. 24. novembra: Škofja Loka, Teharje, Šmarjeta ob Pesnici. 25. novembra: Gradac, Domžale, Stičina, Čakovec, Guštanj. 26. novembra: Krško, Dobje, Lemberg. 27. novembra: Tržič (le za blago). 28. novembra: Prosenjakovci. 30. novembra: Zgornja Sušica (za blago), Kočevje, Turjak, Železniki (le za blago), Vače, Planina pri Logateu, Celje, Veržej, Gornja Lendava (le za blago), Št. Andraž v Slovenskih goricah, Rogatec. Kratke vesti = Cene žitu, »vini in hmelju tekom zadnjih dni niso zabeležile znatnejših sprememb. Za nakupovanje žita je nastopilo zopet malo prijaznejše razpoloženje na svetovnih žitnih tržiščih. Živina se v ceni drži, ker se je precej izvaža. Kakor javljajo iz Savinjske doline, hmelja ni več mnogo na razpolago. = Ljubljanska podružnica Državne fiipote-* karne banke sprejema od 30. oktobra 1928. dalje zopet prošnje za hipotekama posojila. Politični pregled Te dni se je vršila in dokončala zelo živahna proračunska razprava v ljubljanski oblastni skupščini. Oblastni poslanci KDK so stvarno kritizirali posamezne proračunske postavke, pokazovali na slabe ceste, prenapolnjene bolnice, premalo skrb za kmetijstvo, obrt in trgovino, zanemarjeno socialno skrbstvo in drugo. SLS, ki je v vladi, ni znala izposlovati od vlade zadostnih prispevkov, ki bi morali biti, ako uvažu-jemo visoko davčno obremenitev v Sloveniji, tako Izdatni, da bi bile potrebne le male oblastne davščine. Če bi bili prispevki od strani države toliki, kolikor lahko zahtevamo, bi bilo ustreženo vsem oblastnim potrebščinam. Zaradi nesposobne klerikalne politike v vladi pa je moral ljubljanski oblastni odbor v proračun vnesti nove davščine in dosedanje povečati. Kljub stvarnim izpreminjevalnim predlogom s strani posameznih opozicijskih poslancev Je bil proračun sprejet in je klerikalna večina odobrila vse od oblastnega odbora predlagane nove davščine. Tako bomo plačevali v novem letu naslednje oblastne davščine: 20odstotno davščino na letno zakupnino občinskih lovišč in 50cdstotno davščino na zakupe ribolovnih okrajev, 6odstotno takso od kinematografskih vstopnic, oblastno takso na gledališke vstopnice, takso za javne plesne in nočne zabave ter za podaljšanje policijske ure, oblastno takso na motorna vozila, trošarino na potrošnjo premoga, 200odstotno do-klado za gostilniške in kavarniške koncesije, 25odstotno doklado na dohodek od nesamostojnega dela in poklica, oblastno naklado na vino, mošt, pivo in žganje. Te dni je bil Narodni skupščini predložen načrt državnega proračuna za leto 1929./30., ki predvideva 12 milijard dinarjev izdatkov. Kljub visokim oblastnim davščinam bomo plačevali tudi državne davke nezmanjšane, saj je finančni minister sam izjavil, da pričakuje ---55T| ŽENIN! IN NEVESTE kadar kupujete balo, oglejte si bogato zalogo »seh Trst manufaktumega, volnenega, srilenega, platnenega blaga pri znani tvrdki A. E. SKABERNE, LJUBLJANA za prihodnje leto enak donos davkov kakor % preteklem letu. Dela v Narodni skupščini nimajo preveč, zakaj __ skupščina je bila v soboto zopet odgodena \ in se bo sestala šele 26. t m. Ker vlada ni pripravila gradiva, mora skupščina počivati in zapravljati dragoceni čas. j * Kralj se vrnil v Beograd. Kralj in kraljica sta se nahajala te dni v Parizu, kjer je kralj 13. t. m. posetil predsednika francoske republike Doumerguea in ostal pri njem eno uro. Predsednik Douinergue je izrazil kralju svoje zadovoljstvo, ker se mu ponovno nudi prilika^ pozdravit: ga v Franciji. Popoldne je predsednik' Doumergue vrnil kralju Aleksandru poset v hotelu «Ritz>. Predsednika je sprejel kralj skupno s kraljico Marijo. Obisk je trajal pol ure. Kralj Aleksander je naslednje dni sprejel še ministrskega predsednika Poincarčja in zunanjega mi-! nistra Brianda, na kar se je pred nekaj dnevi vrnil v Beograd. .'jf * Državni praznik ujedinjenja 1. decembra se bo po vsej državi slavil zelo svečano. Letos bomo slavili že enajstič praznik p j edin jen ja Slovencev^ Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino pod žezlom Karagjorgjevičev. Naj smo doživeli še toliko raz« očaran j v naši mladi državi, vendar je ta praan nik veliki praznik naše narodne svobode. [ * Navodila za proslav« I. decembra v Mariboru. Izkaznice za z n i ž a n o v o ž n j o po železnicah v Maribor. Izkaznice za četrtinsko vožnjo se bodo poslale vsem županstvom in društvom v zahtevanem številu. Kdor jih želi, naj se tam prijavi. Društva, ki bi izkaznic morebiti ne dobila, naj jih takoj zahtevajo od pripravljalnega odbora v Mariboru, Maistrova ulica 17/1. Izkaznice veljajo od vštetega 28. novembra do vštetega 3. decembra 1928. Na vsaki izkaznici mora biti zapisano ime in priimek udeleženca, društva in odhodna železniška postaja. Brez teh podatkov! izkaznica ni veljavna. — Znaki za pro-I slavo 1. decembra v Mariboru. obilo zanimivega štiva. Priporočamo je naslov knjigi, ki opisuje gorje in trpljenje naših rojakov onstran meje. Naprodaj je pri Jugslovenski Matici v Ljubljani. Cena 10 Din. * Renoviranje kolodvora v Hrastniku. Kolodvorsko poslopje v Hrastniku so pričeli zadnje dni popravljati. Ob tej priliki vnovič opozarjamo na potrebo ureditve električne razsvetljave. Ko je dobilo kolodvorsko poslopje v Zagoriu električno razsvetljavo, smo upali, da se bo našel kredit tudi za Hrastnik, kjer je elektrika napeljana že do skladišča na postaji. V koMvorskem poslopju je tudi pošta, ki mora uradovati pri brlečih in smrdljivih petrolejskih svetiljkab. Umestno bi bilo, da rešiia železniška in poštna direkcija to perečo zadevo za sedaj ob priliki renoviranja poslopja. ' Za Miklavža, božič in novo leto je izdala Jugoslovenska Matica nove trobarvne razglednice. Naprodaj so povsod. Cena 1 Din. * Žrtve škrlatinke. V Celju in v vsej Savinjski dolini razsaja že precej časa zavratna škrlatinka. Na njej je zbolela tudi družina postaje-načelnika v Šoštanju g. Weingerla. Starejši sinček Dušan je pred dnevi podlegel tej neusmiljeni morilki, dočim so bili ostali družinski člani, to je gosp. Weingerl s soprogo in še enim otrokom oddani na zdravljenje v tukajšnjo bolnico. Včeraj pa je tudi ga. Josipina \Veingerl izdihnila svojo blago dušo v starosti komaj 27 let. Bridko prizadeti družini naše iskreno sožalje! * Ponesrečeni kanj. Prevoznik Karol Košir iz Čepel je vozil te dni z enovprežnim vozom po Dunajski cesti in hotel zaviti na Gosposvetsko cesto. Pri prekoračenju tramvajskega tira je konj po nesreči vtaknil kopito v tir, padel in si zlomil | nogo v členku. Konja so ljudje spravili z veliko težavo pokonci ter ga odvedli v Figovčev hlev, kamor je prišel ponj konjski mesar. Košir trpi občutno škodo. * Nezgode. V Polički vasi je 171etni krojaški vajenec Fran Deutschmann padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko; 181etni Jože Smolnik na Kamnu je padel z lestve ter si zlomil levo roko. * Nova motorna bri?galna v Kostanjevici. Gasilno društvo je 7. t. m. prevzelo novo motorno brizgalno tvrdke Rosenbauer iz Linza. Dosedanje -preizkušnje brizgalne na višino in daljavo so se izkazale za uspešne. Mislimo, da je s tem storjen konec vsaki kritiki, čemu se je stara briz-galna na ročni pogon prodala. Vsem podpornikom ob tej koristni akciji naj bo tem potom izrečena najlepša zahvala. * Nova lekarna v Ko-tanjevici. 15. t. m. ie odprla mag. ph. Emilija Fonova novo javno lekarno. * Požar pri Celju. Eno zadnjih noči je nastal na kozolcu posestnika Pajka v Ostrožnem pri Celju požar, ki je ves kozolec kljub takojšnjemu nastopu celjskih gasilcev uničil do tal. Ogenj je bil okrog druge ure zjutraj popolnrma udušen. Posestnik je bil zavarovan le za nizko vsoto in trpi precejšnjo škodo. * Občinska hranilnica v Kostanjevici je sedaj lastnica enonadstrjpne hiše sredi mesta ter se bo vselila v nove prostore s pomladjo. V oktobru je bila uprava hranilnice nenadno revidirana po revizorju velikega županstva iz Ljubljane. Revizijsko poročilo je najboljše spričevalo o lepem napredku zavoda, o solidnosti in trdnosti hranilnice, v katero bo zaupanje s tem še povečano. Vse to pa je znak. da se z vztrajnostjo da bidi v malih krajih kaj doseči in da je tudi *ij» deželi mogoč napredek, če se gospodarske organizacije ne vpletajo v dnevno politiko. * Smrtna nesreča marljivega mladega rudarja v Zagorju. 271etni rudar Jože Brvar, sin posestnika Jakoba Brvarja v Podstrani se je zdrav in vesel kakor vedno podal pred nekaj dnevi na delo v rov Vilemino. Zastavil je kramp in začel pridno delati. Nenadoma je začutil, da je začelo nad njim nekaj pokati. Brvar se je tedaj odstra- nil od kraja, kjer je kopal, a nesreča je hotela, da se je umaknil prav tjakaj, kjer se je plast premoga začela rušiti. S šumom je plast zagr-mela na Brvarja in ga zasula, preden se je mogel vnovič umakniti. Njegovi tovariši, ki so delali v bližini in se po prvem pokanju umaknili v nasprotno stran, so bili priča žalostnih prizorov borbe za življenje. Venomer se je na Brvarja usipal premog, zato mu tovariši niso mogli priskočiti na pomoč. Ko se je premog neh ti vsipati, bo tovariši v razburjenju pričeli z reševanjem in odkopavanjem. Ko pa so prišli do Brvarja, je bil že mrtev. Zdravnik, ki je bil kmalu pozvan na pomoč, je poskusil vsa umetna sredstva, toda ves njegov trud je bil zaman. Pokojni Jože Brvar je bil mirnega, zelo prikupljivega značaja in priljubljen v vseh krogih. Starši so izgubili z njim veliko oporo, tovariši zvestega sotrpina in naše napredne organizacije zavednega člana. Naj bo nesrečnemu pokojniku lahka domača žemljica, žalujočim pa naše najgloblje sožalje! * Nergoda vojaškega avijona pri Krški vasi. Pred kratkim se je vojaški avijon tipa Breguet iz Zagreba podal na let proti Sloveniji. Nad Krško vasjo se je motor malo pokvaril, zaradi česar se je pilot moral spustiti na zemljo. Ko je bil motor popravljen je avijon poletel nazaj v Zagreb. * Sleparski prodajalec državnih vrednot. Celjska policija je spravila na varno pustolovca, ki je po dosedanjih ugotovitvah in po lastnem priznanju osleparil razne stranke za nad 70()0 Din. Na policiji se je zglasila zasebnica Ana Podgorškova iz Spodnje Hudinje in pr javila, da je svoj-čas kupila od bančnega agenta Ivana Goloba Brečke Vojne škode in do sedaj vplačala nanje v večmesečnih obiokih znesek 2921 Din. Pred mesecem se je pojavil pri njej agent Gol<;b in od nje pod lažnivo pretvezo, da manjkajo srečkam predpisani kuponi, s č mer t'a jc namerava zavod osle-pariti, izvabil vse 3 srečke in objubil, da se bo v nekaj dneh zopet vrnil s srečkami in kuponi v Celje. Istočasno pa je prišla na poiicijo tudi posestnica Uršula Crepinškova iz Zgornje Hudinje in izpovedala, da ji je 15. oktobra na popolnoma enak način izvabil Golob 2 srečki Vojne škode, kupljeni pri zagrebški tvrdki «Fortuna», za katere je v več obrokih vplačala doslej 960 Din. Ivan Golob, rojen v Slamnjaku pri Ljutomeru,-je oženjen in oče 4 otrok. Po poklicu je čevljarski mojster, bavil pa se je zaradi lahkega in hitrega zaslužka s prodajo državnih vrednostnih papirjev. Krivdo v omenjenih dveh primerih je takoj priznal in končno izpovedal, da se je z denarjem, ki ga je iztržil za srečke, odpeljal na Poljsko, kjer je skušal dobiti službo pri pošti. Ker pa mu to ni uspelo in se je tudi žep kmalu posušil, se je moral vrniti v Jugosavijo. Priznal je tudi. da je na sli-čen način osleparil še hlapca Frana Kajzerja za 2 srečki, vredni 1080 Din, delavca Ivana Novaka za dve srečki, vredni istotako 1080 Din, dalje čevljarja Ivana Špesa in njegovega podnajemnika Antona Butkovica, vsakega za eno srečko v skupni vrednosti 1060 Din. Vseh 12 srečk je prodal pri raznih denarnih zavodih v Celju, Ljubljani in Zagrebu za nekaj nad 4000 Din Po svoji vrnitvi iz Poljske, ko je slutil, da bo dobila stvar v svoje roke policija, je kupil dve srečki za Črepinškovo z namenom, da bi mu to služilo kot izgovor za njegovo nepoštenost. Toda policija ga je kljub temu izročila državnemu pravdništvu. * Drzen tat je vlomil v frančiškansko cerkev v Novem mestu ter ukradel en bankovec za 100 Din, za 60 Din drobiža, dva ključa od nabiralnikov ter pet ovratnih verižic. Orožniška preiskava je dognala, da je izvršil vlom že opetovano kaznovani Jože S., rodom z Bleda, ki je bil usluž-ben v samostanu ter je po storjenem činu ne- Naselil se je v Ljubljani med. univ. dr. Janko HAFNER specialist za ušesa, nos In grlo. Ordinira od 18. t. m. naprej v hiši Številka 7 na Mikloiičevi cesti dnevno med 10. in 12. uro ter 15. in 17. uro. — Telefon štev. 3012. 293 aill|M>(Mu(HHI><l>l>ll' KI . Obstojajo celc družbe takih profesionalnih ha-zardistov, ki hodijo iz kraja v kraj, love svoje žrtve in ne odnehajo poprej, dokler jih popolnoma ne oskubijo. Gre za prav čedne vsote, ki hudo vrežejo v meso prizadetih, zlasti, ker so , žrtve teh kvartopircev navadno kmetje, pri ka-! terih je pomanjkanje denarja zelo občutno. Tako je prošli teden zaigral neki znani trgovec iz so-boške okolice 10.000 Din, zlato uro in verižico ter baje še enega konja. Dalje je neki kmet iz Lucove, ki je delal dve leti v rudniku v Trbovljah kot rudar, da si prisluži nekaj denarja in tako odplača dolgove, padel na potu domov takemu hazardistu v roke ter v nekaj urah zaigral ves .denar, ki si ga je tekom dveh let z žulji svojih rok krvavo zaslužil. So zopet drugi, ki prodajo svojo živino, domov grede pa zakvartajo ves denar, tako, da pridejo domov samo z verigo, a prazno denarnico. Takih in sličnih primerov bi Vam lahko navedel vse polno kot dokaz, kako ljudje nasedajo zapeljivim vabam. Opozarjamo naše ljudi, naj se ne dado premamiti od raznih zapeljivcev ter naj vsakega takega vsiljivca naznanijo orožnikom. * Opasen zločenec je te dni v Melju aretirani 241etni Jakob Zver. Zver krade, kakor sam prizna, že od svoje rane mladosti. Ko je bil tri leta star, mu je mati umrla. Dve mačehi je imel in nihče se ni zanj brigal. Ko je dopolnil 15. leto, je prišel v poboljševalnico. Nekaj let je bil tam in ko so ga izpustili, je nadaljeval potepuško življenje. Oče mu je padel v vojni. Mladega izgubljenca dolžijo tudi umora v Sejancih pri Sv. Tomažu. Dne 21. avgusta letos se je odpeljal s kolesom 181etni Viktor Podplatnik, sin posestnika in mesarja pri Sv. Tomažu v Ljutomer po denar za prodana teleta. Zvečer na povratku je bil pa mladenič umorjen sredi poti v tako zvani Bukovci Za nekim grmom so našli ustreljenega se neprestano suec okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če goj.jodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima Mih"** in kolo je ležalo zraven njega. Morilec je moral vedeti za namen njegovega pota in umoril ga je, da bi se polastil večje vsote. Mladi Viktor pa slučajno dolžnika ni našel doma ter se je vračal prazen. Orožništvo pri Sv. Tomažu ima svoje razloge, da sumniči umora Jakoba Zvera, ki vse taji. * Kje je krivda, da se je že toliko naših vojnih letal ponesrečilo. Zadnje dni je časopisje polno strašnih obdolžitev proti dobavitelju Dragu-tinu Diniču, ki je iz inozemstva dobavljal za naše vojno letalstvo slabe motorje, zaradi katerih je strmoglavilo na tla doslej toliko naših najboljših letalcev. Glavni pomagač v Dinieevih rokah je bil mornariški kapetan Vladimir Matije-vič, ki je izvršil samomor, čim je opazil, da je to nečuveno zločinsko početje razkrito. Pri svojem početju sta krvnika naših letalcev, kakor ju imenuje časopisje, zaslužila velike vsote. * Pljučne bolezni so ozdravljive. Tozadevni pouk in voljo do ozdravljenja dobite iz brošure izkušenega zdravnika. Pišite takoj na: Georg Fulgner, Berlin, Neukolln Ringbahnstrasse 24., pa boste prejeli na zahtevo to brošuro brezplačno doposlano. Sklicujte se pri naročilu na današnji «Domovini» priloženi letak. * Rešitev za gospodinjo jc Radion. Pranje perila ji ne vzame preveč časa in ima torej priliko, da se briga za ostale hišne posle. Z Radionom se nudi vsakomur pralno sredstvo, s katerim se pere brez vsakega truda in s tem perilo ne poškoduje. ČRV V PRSTU. Crv ali kakor ga imenujemo s tujko panaricij, je gnojno vnetje prsta. Marsikdo ima silno žalostne spomine pri tej besedi, sa- nastane večina pokvarjenih prstov, ki jih tr.ko pogosto vidimo, baš kot posledica tega vnetja V malo neznatno ranico, ki je pogosto niti ne opazimo, se zanesejo gnojna klice, tako zvani Slivovko, pelinovec, brinjevec, rum in hmševec si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žganja stane samo 20 Din, po pošti 30 Din. — Točno navodilo priloženo. Drogerija A. KANC sinova, Ljubljana Židovska ulica ste v. 1. 26» etreptukoki in stafilokoki. V naslednjih dneh čutimo, da v prstu ni nekaj pr^v. Začne se tista značilna kljuvajoča bolečina, od katere je dobila pri uas ta bolezen svoje ime. Kakor črv v lesu tako grize la bolečina. Prst otcka in nam ne da pokoja in se vlečejo noči v večnost. Pridruži se vročica, cela roka oteče in kaj rado nastopi za-strupijenje krvi z vsemi zleini posledicami. Treba poklicati zdravnika. Marsikaj je treba celo žrtvovati celo reko, da otme zdravnik vsaj golo življenje bednemu bolniku. j Vsega tega bi n« bilo tre1 a, Če bi vedeli ti bolniki zoper črva za navadno ljudsko zdravilo, I ki ga je potrdilo tisočletno izkustvo brez učenih I teorij. Koj ko občutiš bolečine v vnetem prstu, i vtakni prst v vročo vodo po trikrat na dan. Ni se ; ti treba bati, da se opečeš, ker zmakneš že v de-setinki sekunde prst iz kropa. Prst postane silno [vroč, da kar gori iz njega. Cc začneš še pravočasno s tem zdravljeujem, boš že prvo noč sladko .prespal in se ti ne bo treba bati črva, ki bi te [mučil in napravil delanezmožnega za cele tedne, j Vkljub vsem tem vrlinam pa vendar ni bilo 'mogoče javna priporočiti tega načina zdravljenja ali bolje rečeno preprečen je črva, ker je manjkalo znanstvene podlage. V zadnji številki strokovnega tednika c^ledizinische Klinik> nam pa daje prof. Mendel iz Berlina razlago za to vročinsko zdravljenje. Z dolgoletnimi poskusi je Ui ; znanstvenik namreč dokazal, da poginejo povzročitelji gnojenja, gnojne klice, že pri 40—48 sto-Ipinjah Celzija. Izborne uspehe je dosegel prav pri črvu in šenu. Mesto kropa uporablja on vroč, j suh zrak. Ker aam je pa krop vedno bolj pri ;roki, lahko mirnim srcem priporočam to enostavno, ceneno a učinkovito zdravilo, ki ga je j uporabljal in ga še uporablja s pridom naš i narod. K. Za kuhinjo t t Možgani z jajcem. Telečje ali svinjske možgane očisti kožice, nato jih dr>bno sesekljaj ali t zmešaj, dodaj eno celo jajce, malo soli in ščep i popra, pa vse skupaj dobro zmešaj. V kozo deni ' pol žlice masti, na vročo mast pa stresi možgane in hitro mešaj, da zakrknejo, nakar jih stresi na vroč krožnik, da se ne ohladijo, in jih daj takoj na mizo. i Juha s klobaso, V razgreto mast (eno žlico masti) daj na rezance zrezar koren, malo ohrov-ta, koreninico peteršilja, eno šalotko ali majhno Čebulo, ene majhno kolerabo in par listov zre-zanega zelja. To duši pokriti i a ognjišču. Prili-•vaj polagoma par žlic vode, da se ne pripali, in večkrat premešaj. Ko se je zarumenilo in neko liko zmehčalo, dodaj še en olupljen, na liste zrezan krompir, premešaj in potresi po zelenjavi žlico moke, pa pusti, da se moka malo porumeni, nakar zalij z vodo. Približno 2 litra. Juha naj vre še pol ure, nato ji dodaj zrezano pečeno ali kuhano prekajeno klobaso. Juho daj z opečenim Ikruhom ali z ulitimi rezanci ali pa s piaženim rižem ua mizo. ! Goveji zrezek za bolnika. Operi in obriši kos i govejega ntesa. Položi ga ua desko in ga z nožem Sledeče srečke državne razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 19., so bile dne 12. t. m. izžrebane strži, ostržke pa posoli in naredi okrogel zrezek. ,V kozo deni za oreh masti, na vročo mast položi zrezek in ga pokritega peci pol ure. Ko je na eni strani opečen, ga previdno obrni še na drugo stran. Bolniku ga daj z belim kruhom ali uku-hanim sadjem. Zrezka ne smeš poprati. Praktični nasveti Proti prehlajenjn. Že v prastarih časih so rabili čebulo kot zdravilo. Če te v prsih tišči in težko hropeš, skuhaj na mleku narezane čebule : (najbolje na kozjem mleku) in pij to večkrat na dan. Ali pa: Nareži čebulo, iztisni sok iz nje, pomešaj s sladkorjem in vzemi trikrat na dan. Dobro je tudi to-le zdravilo: Nareži čebulo, jo posuj s sladkorjem in pusti stati pokrito čez noč. Zjutraj pa vzemi na tešče žličko soka, ki se je Din 2000-Din 500-91.721, 91. 34.606, 34. 84.672, 84. 120.106, 120. 53.481, 103. 46.195, 46. 97.459, 97. -: št. 91.715, -: št. 14.146, 761, 115.678, 700, 34.746, 675, 99.701, .163, 120.229, 169, 7.535, 176, 46.102, 475, 97.420, 115.670, 5.738, 115.611, 34.785, 99.792, 120.279, 7.634, 70.215, 108.183, Din 2000—: št.91.748, 115.635, Din 500"—: št. 5.752, 5.775, 34.669, 34.697, 58.242, 58.232, 109.728, 109.709, 109.777, 109.835, 30.962, 53.413, 53.405, 103.125, 20.143, 20.163, 46.090, 46.061, 108.190, 108.115, 108.221, 108.253, 10.904, 30.943, 70.296. 5.770, 40.579, 40.525, 40.555, 115.629, 115.671, 10.836, 10.855, 34.705, 58.209, 58.311, 84.583, 99.773, 109.785,109.795, 109.754, 120.253, 120.228,120 278, 123.878, 7.601, 7.654, 20.033, 20.055, 70.297, 70.393, 70.313, 70.365, 108.149, 108.251,108.205, 108.299, Dne 13. novembra 1928. 123.962, 7.532, 97.320. 66.691, 91.713, 91.784, 91.705, 58.354, 58.336, 84.582, 84.668, 120.144, 120.188,120.113, 120.245, 7.525, 7.505, 7.529, 7.573, 46.072, 46.193, 70.262, 70.349, 69.801, 69.809, 72.380, 109.009. Dne 14. novembra 1928. 66.670, 10.967, 84.534, 109.762, 123.833, 20.098, 70.316, 108.297. 66.659, 10.993, 84.563, 109.740, 100.729, 20.189, 70.327, 91.747, 10.910, 84.662, 120.181, 30.971, 46.022, 70.329. 91.775, 34.653, 84.697, 120.166, 53.467, 46.189, 97.361. 10.831, 10.976, 10.987, 34.665, 99.735, 99.709,109.793,109.716, 120.204, 123.964, 30.937, 30.972, 7.692, 7.688, 20.010, 20.076, 97.384, 97.393, 97.481,108.139, Din 500"—: št. 14.139, 5.715, 115.627, 10.911, 34.670, 34.647, 58.359, 58.400, 58.316, 58.390, 84.640, 99.787, 99.7b6, 99.811, 120.266, 123.869, 123.865, 123.862, 103.129, 7.569, 7.577, 7.581, 20.187, 20.117, 20.154, 20.142, 97.470, 108.199, 108.264, 108219, 98.338. Din 2000—: št. 91.712, 10.865, Din 500-—: št. 5.754, 5.707, 34.657, 34.685, 34.674, 34.682, 84.516, 84.558, 84.659, 84.622, 109.858, 109.834, 109.860. 120.146, 100.722, 100.726, 100.703, 30.987, 103.178, 7.509, 7.667, 7.643, 70.332. 70.320, 97.391. 97.330, 115.674. 11S.665. 5.749, 34.651, 84.545, 99.850, 123.983, 7.665, 46.045, 108.262, 5.771, 34.676, 84.586, 109.704, 100.712, 7.651, 46.065. 108213. 40.600, 34.791, 84.593, 109.788, 100.725, 7.614, 46.131, 108.235, 66.645, 34.767, 84.579, 109.759, 30.923, 7.637, 70.261, 38.460, Dne 15. novembra 1928. 34.744, 120.145, 53.433, 97.387, 5.793, 40.559,115.658,115 610, 34.765, 34.717, 58.226, 58.250, 99.783, 99.836, 99.862, 99.S49, 120.125, 120.139,120.25S, 120 294, 30.924, 30.928, 66.611, 53 426, 20.008, 20.113, 20.198, 46.128, 97.367, 97.360, 97.327, 97.477, Dne 16. novembra 1928. 66.655, 34.734, 84.515, 109.842, 30.905, 20.006, 70.373, 16.023, 108.169. 115.662, 58.334, 109.758, 120.251, 53.443, 46.197, 108.273, 66.627, 34.737, 84.584, 109.887, 30.956, 20.091, 70.343, 72.384. 91.735, 58.291, 84.530, 109.815, 53.408, 20.021, 97.372, 15.434. 10.SS9, 58.346, 109.7.37, 120.272, 53.452, 70.285, 108.300, 10.970, 84.553, 109.786. 123.863, 103.160, 70.226, 66.624, 91.728, 58237, 84.615, 120.155, 53.419, 20.102, 97.450, 97.245. 34.638, 84.597, 109.821, 123.890, 103.172. 70.360, 91.782, Din 2000—: št.99.858. Din 500—: št. 5.763, 10.968, 20.J30, 20.087, 40.585, 40.589, 70.264, 70 289, 97353, 97.409, Din 10.809 St. 46.014 40.549. 70.224, 97.345, 103.137. 5.796, 7.515, 7.639, 10.824, 10.840, 10.833, 10.955, 10.960, 30.934, 30.941, 30.959, 30.994, 34.626, 34.639, 34.757, 40.517, 46.084, 46.089, 53.436, 58 224, 58.235, 58.259, 58.344, 58.360, 70.334, 70.338, 70.340, 70.344, 70.348, 84.524, 84.641, 91.793, 97.467, 99.739, 99.799, 99.807, 99.820, 99.841, 99.885, 100.714, 108.114, 108.165, 108.176, 108.212, 103.255,109.804, 109.847, 109.851,115.673, 115.690, 120.103. 120.164, 120.165, 120.259, 123.820, 123.838, 123.912,123.967. Dne 17. novembra 1928. Din 2000—: št. 108.181. 7.551, 7.561, 7.575, 7.631, 10.861, 10.880. 14.113, 20.040, 30.967, 30.978, 34.684, 34.691, 34.722, 34.732. 34.752, 40.587, 46.156, 58.371, 66.656, 70.223, 70.255, 70.288, 70307, 70.324, 84.549, S4.598, 84.646. 84.661, 97.410, 94.493, 99.301, 99 825, 99.838. 99.843, 100.702, 103.110, 103.120, 103.163,103.164, 103.183, 108.279, 108.283, 108.290, 109.711, 109.720, 109.742, 109.751, 109.780, 109.811, 109.822,109.825, 109.836, 109.837, 109.884, 115.608. 115.639, 120.275, 123.857. 123.877, 123.939, 123.945,123.968,123.973, 123.996, 38.467, 15.430, 15.435, 15.437, 38.466, 15.445, 107.715, 15.413, 69.815. Onim, ki so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo na željo srečke zamenjali za Še neizžrebane, tako da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. Seveda le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. I Žrebanje se bo vršilo do. dne 6. decembra redno vsak dan, ne pa samo do dne 22. novembra, kakor je na srečkah pomotoma tiskano. ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra o. 19. Din 500 —: št. 5.717, 20.077, 20.096, 20.184, 46.010, 46.036, 46.117, 70.325, 70.3.30, 70.358, 5.794, 30.932, 46.021, 70.293, 97.414, 5.764. 30.952, 46.140, 84.503, izcedil iz čebule. Ali pa: Nareži pol kile čebule, dodaj 10 dek sladkorja in 10 dek medu, daj na liter vode in kuhaj vse skupaj poldrugo uro. Nato precedi, deni v kozarce in jemlji po večkrat na dan po eno žličico. Proti slabemu spanja. Veliko je ljudi, ki zvečer, ko ležejo spat, dolgo ne morejo zaspati. Največkrat so temu krive mrzle noge. Preden se vse telo ne segreje, človek ne more zaspati. Ce imaš mrzle nega, si jih okoplji v topli vodi, preden ležeš v postelj, in jih potem še zavij v kako volneno stvar. Ali pa segrej opeko in si jo položi k nogam, da se noge dobro segrejejo. Spanec bo potem prišel sam od sebe. Kdor vedno trpi m mrzlih nogah, naj spije, preden leže, še eno skodelico vročega kamiličnega ali pa baldrijanovega čaja. To pomiri živce in dobro stori tudi želodca. Kodranje las. Ce imaš zelo mehke lase in K kodranje (onduliranje) ne drži, si lahko pomagaš tako-le: Stolci beljak, a ne pretrdo, primešaj mu malo stolčenega sladkorja in si namaži lase. Ko so se lasje posušili, si jih skodraj, in bo to držalo tudi pri vlažnem vremenu. Ce si pa lase naviješ na vlasnice, potem jih moraš naviti, dokler so še vlažni, da se potem na vlasnikih (papelotah) posušijo, LJUDSKO VSEUČILIŠČE O PRAVILNI PREHRANI. Zmernost. — O važnosti vitaminov. Te vrstice imajo namen, podati nekatera važna dejstva, ki se tičejo naše hrane, predvsem pa pobiti napačna mnenja, ki jih imajo vobče premalo poučeni ljudje o načinu hranitve in vrednosti posameznih hranilnih sredstev. Predvsem je jasno, da potrebuje človeško telo dovoljno množino tečne hrane, če naj se ohrani zdravo in sposobno za delo. Splošno pa je le preveč razširjeno mnenje, da zboli veliko ljudi radi prepičle hrane. Po mnenju najboljših zdravnikov pa zbole ljudje večinoma zato, ker jedo preveč in predobro. Morda se bo zdelo to komu na prvi pogled čudno in neverjetno. Pomisliti pa moramo, da je to čisto naravno, da ne uspeva človeško telo v razmerju použite množine, temveč da je za to važna le količina prebavljene hrane. Pod vplivom prebavilnih sokov in vdihanega kisika razpadajo hranila v enostavne sestavine, ki jih rabijo posamezni deli človeškega telesa, kot kosti, živčevje, mišice itd. Snovi, ki jih telo ne rabi, jih izloča v obliki ogljikove kisline, ki jo izdihavamo, vode, scanine in še nekaj drugih plinastih, tekočih in trdih snovi, ki so po večini strupene in jih telo hitro izloča iz sebe. Pri mnogojedcih ne more telo popolnoma razkrajati preobilne hrane, zlasti beljakovine razpadajo pri svoji nepopolni izrabi v scalno kislino in v razne mrliške strupe, ki preplovejo kri in telesno tkanino in se nabirajo v tem ali onem telesnem delu. Scalna kislina se nabira v členkih in povzroča protin. Zato debeli otroci niso prav trdni in ne prenašajo dobro nalezljivih bolezni. Mnogojedec se nagiba vedno bolj boleznim nego zmeren človek. Njegova debelost in na videz zdrava zunanjost sta največkrat varljivi Tudi zapeljuje nezmerna hrana k preobilnemu pitju;] tak človek si pa ne izbere vode, temveč se zateče | k pivu, vinu in kavi. Zato je zmernost v jedi in j pijači najvažnejša smernica za človeško zdravje. J Prav tako pa tudi nezadostna hrana ogrožaj zdravje človeškega telesa. Telo, ki ne dobiva s' hrano dovolj snovi, ki jih potrebuje, mora črpati i iz svoje lastne zaloge; pri tem izgublja na teži in' na močeh. Kaj pomeni nezadostna hrana. smo| videli med vojno: taborišča beguncev in vojnih »jetnikov so postala prava grobišča za te reveže. Kakor glede na množino tako vladajo predsodki tudi glede kakovosti hrane. Naše telo ie tako ustvarjeno, da potrebuje izvestno množino vode, beljakovine, ogljikovih vodanov, tolšče, rudninskih soli in vitaminov. Naša hrana je po večini tako sestavljena, da vsebuje vse navedene sestavine, vendar pa ne vedno v pravem razmerju; tudi manjkajo nekaterim hranilom snovi, ki jih telo neobhodno potrebuje za rast in uspe-vanje. Jasno je, da ni dobro uživati samo tako hrano, ki nima vseh snovi, ki jih potrebuje telo, da se ohrani zdravo. Ljudje imajo meso za najboljšo in najtečnejšo jed. Merodajen je zanje okus. Nasprotno pa sadju ne pripisujejo velike hranilne vrednosti. Tudi se jim zdi beli kruh boljši in teč-nejši kot črni. Hudo se varajo, kajti baš onim hranilom, ki jih smatrajo za najboljša, manjka katera bistvena sestavina hrane. Hranila morajo vsebovati vse tvarine, ki jih rabi telo za svojo rast in za delo, ki ga mora opravljati. Ako ne dobiva vedno katere važnih snovi, začne kmalu pešati in zboli. Med glavnimi sestavnimi deli naše hrane smo našteli: vodo, beljakovine, ogljikove vodane, tolšče, rudninske soli in vitamine. Ker je večini bravcev najmanj znano o vitaminih, naj sledi tu par besed o teh važnih delih človeške hrane. Vitamine so ljudje šele v zadnjem času odkrili in spoznali njihovo važnost. Vitamini se dobe v vseh svežih hranilih, v presnem mleku, v sirovih jajcih, v presnem sadju in v zelenjavi. Hrana, ki nima Vitaminov, je vzrok težkih bolezni in ošibelosti. Bolezen, ki nastopa radi pomanjkanja vitaminov, ie na primer škorbut, ki ga pozna marsikdo, ki se je udeležil svetovne vojne, kjer so ga hranili s preveč enolično hrano. Škorbut nastopa med dolgo vožnjo na ladjah pri moštvu, ki se hrani dolgo časa le s konservami, ki jim manjkajo vitamini. V prihodnjem članku bomo razpravljali o glavnih hranilih z ozirom na sestavine, ki jih potrebuje človeško telo. IZ POPOTNIKOVE TORBE PRAZNIKI SOKOLSKEGA GLEDALIŠČA V RADOVLJICI. Radovljica, novembra. Ze dvakrat so radovljiški igralci igrali «Pri-sego ob polnoči*, ki jo je napisala znana pisateljica Manica Komanova. V neoeljo bodo to izvrstno igro zopet ponovili, ker ni Gorenjca, ki bi igre ne videl rad. Sokolski dom je bil zlasti v nedeljo tako nabit, da so zamudniki za vbtopnice ponujali tudi po 50 Din, pa ni bilo mogoče nobenega več spraviti v veliko dvorano. Toliko navdušenih gledalcev se je zbralo z vse Gorenjske od Kranja pa celo gori do Podkorena, da so se vtihotapili na oder in odnesli stole, ki so bili pripravljeni za igralce. Navzoča je bila pisateljica, ki so jo v Radovljico pripeljale ljubljanske Darodne dame z dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo in go. Minko Kroftovo na čelu. Vsi gledalci t dežele kakor tudi gospoda iz Ljubljane in najboljši igralci ljubljanskega gledališča so navdušeno izražali priznanje pisateljici in pohvalo igralcem pod vodstvom g. Špicarja. Pisateljica je sama kmečka hči, ki še nikdar ni slekla kmečke obleke. Vendar je pa ona prva Slovenka, ki so igrali njeno igro. tonski, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na na« slov: Andrej Cufer, Jesenice, Gorenjsko. 42008 Hrastove in bukove pragove (švelarje) kupuje Rudolf Dergan, trgovec. Laško. 42158 Kompletno mesarsko opravo pripravno za vsakega začetnika, zelo poceni prodani. Glince, Tržaška cesta 26. 42131 ! Ure popravlja najceneje In najbolje Franc W61fllng, urar, Ljubljana, Oosposvetska cesta 12. 297 Mlin v Savinjski dolini na tri tečaje, prodam. — Pismene ponudbe na upravo •Domovine* pod »Mlin 16. 296 Sedlarsko in tapetarsko delavnico 1 orodjem vred. v lepem kraju Slovenije, prodam. — Ponudbe na upravo »Domovine* pod »Sedlarska delavnica*. 290 Dekla stara 28 do 40 let, vajena služiti, vestna in marljiva, vajena prašičev in poljedelstva, se spreime. — Ponudbe na upravo »Domovine* pod šifro »Za Dolenjsko*. 294 Mnogo denarja lahko zaslužite, ako prodajate pri privatnih strankah naš povsod iskani predmet. Za vzorec kakor navodila je vposlati 10 Din. — Rozman, Maribor, poštni predal št 2. 283 Žimnlce (modroce) Vrhnje in spodnje, otomane. razne divane. žimo. afrik cvilh in vse potrebščine proda ia naiceneje tapetnik Rudolf Sever. Ljubliana. Marijin tre št. 2. Hladilna naprava na ogljikovo kislino, majhna, zelo ugodno naprodaj. — Interesenti si jo lahko ogledajo v pivovarni »Union* V Ljubljani. 41261 Brzi polnojarmenik (Schnell-Vcllgatter), nov ali malo rabljen, od 50 do 65 cm širine, kupim. —Naslov pove oglasni oddelek »Domovine* 41219 Več pletilnih strojev popolnoma dobrih. 8/40, prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod «Pletilni stroji*. 41978 Stroj za spajanje kartonov (Heftmaschine). malo rabljen ali nov. kupi Ivan Pre-šern. tovarna čevljev v Kranju. 42011 Nov šivalni stroi naprodaj. — Naslov v oglas. odd. »Domovine* 42068 Več vagonov desk orehovih, jesenovih in brestovih, po želji kupca rezanih, pr&dam — Interesenti naj pišeio na oglasni oddelek »Domovine* pod »Izplačilo pri prevzetiu*. 41824 Hrastove in bukove hlode (hrastove že od 20 cm naprej) kupuje parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. 257 Hrastovega lesa v hlodih in v žaganih surovih frizih običajnih mer. zdravega, kupuje vsako množino parketna tovarna Franc Kotnik, Verd pri Vrhniki. Cene je označiti franko vagon Vrhnika. 232 Javorje ve deske žagane, 30 mm, priblifno 2 kub. metra, prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 42105 Vdovec s posestvom in stalno službo, srednje starosti, želi v svrho ženitve znanja z gosnodično v starosti od 27 do 36 let. Prednost imajo šivilie, vešče gospodinjstva. — Dopise po možnosti s sliko na oglašal oddelek »Domovine* pod šifro »Posestnik*. 42203 Lisičje, polhove kože In vse druge od divjačine kupuje in zanesliivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Floriiana ulica 9. Pozor! Pozor! Volno In bombaž kupite najceneje pri tvrdki Karel Prelog, Ljubljana. Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 234 Perje kokošje, purje in gosie. naravno In s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. Vajda, Cakovac, Medii-murje. 229 V mlekarno katero sem že več let vodila, želim stopiti v službo. — Dopise na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro •Poštena 69». 41769 Lovskega osa brakirca, že za lov, kupi Lj. Očič, Sisak. 41973 „Srečna zaročenka sem" edi o pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in n i varuje perilo!" Mizarski pomočnik izvežban v vsem delu. išče službo, če mogoče s hrano in stanovanjem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Mizarski pomočnik*. 41640 Psa prave volčje pasme, starega sedem mesecev, proda Alojzij Bernik, Škofja Loka 54. 4170« Pridno in pošteno deklico staro 14 do 18 let, sprejmem k dvema najhnlma otrokoma. Imeti mora veselje, da se priuči vsega gospodinjstva. — Ponudbe na podružnico »Domovine* v Celju pod šifro »Deklica*. 42226 Mizarskega pomočnika sprejme takoj Martin Tomše, mizarski mojster, Stari trg pri Slov. Gradcu. 42160 . Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 257 Hiša v sredini trga Rajhenburg (rudokop in letovišče), z dvoriščem in vrtom, primerna za obrtnika ali upokojenca, zelo poceni naprodai. — Vprašanja na naslov: Zetnljak, Zagreb. Vinograd-ska ulica 42 ali Rajhenburg 37. 41672 Šofer-mehanik išče službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Gre tudi 14 dni na poskušnjo. — Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*. 41756 10 kokoši krasne, velike živali in izvrstne jaičarice. ter dva pete« lina čiste Orpington pasme proda Matko Maretič, Ljubljana, Oosposvetska cesta 5. 42228 Prodajalka izučena trgovine mešanega blaga, pozneje delovala url manufakturi in železninl na drobno in debelo, išče službe za takoi ali pozneje. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Vestna in zancsliiva 20*. 41903 $ Hrastove prage (švelerje) in stoječe hraste kupujemo proti takojšnjemu plačilu po najvišjih cenah Brata Batič. Celi* Vajenko v modno treovlno f Ljubljani stanujočo. sprejmem. — Dopise z navedbo šolske izobrazbe pod šifro »Modna trgovina* na oglasni oddelek «Domovine». 421 M i i/ s 1000 C n I IV slikami Roskopf ura 49 Din. Ura na sidro (Ankerica) nekolika boljSe izvršitve z 3 letnim jamstvom 65 Ji*. Ista original patent preciz. Roskopf nra na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo 98 Din. Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod. Budilka, 64 Din z 2 zvoncema in 3let. jamstvom 69 Din. 1. M\mi Maribor SU3/I) specialist samo za boljše ure. 27« DIAB0L0 - POSNEMALNIK najostreje posnema! DIABOLO - POSNEM ALNIX je jako pripraven za čiščenje in ponovno sestavljanje! DIABOLO-POSNEMALNIK je izdelan iz najfinejšega švedskega materiala, zbog česar jamči za trajno uporabo! DIABOLO - POSNEMALNIK se dobavlja pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji! DIABOLO - POSNEMALNIK se nudi na dolgoletno jamstvo! DIABOLO - POSNEMALNIK je v vsakem gospodarstvo neobhodno potreben! Lj u d e v i t Klein glavni zastopnik tvrdke IIIIILI-KHIITII fl. 8. Stockholm - Švedska ZAGREB Račkoga ulica 5 (ica ugla Poštanske štedionlce). Sposobni ie zanesljivi zastopniki se sprejemajo! Pismene ponudbe na upravništvo pod »Zanesljiv 60". DIABOLO-PINJE najboljši aparat za izdelavo flčajnega masla" o U ^ntiP Različno strapac-biago po enotnih cenah Ljubljana, Dunajska cesta la, «Petovia» Maribor, Gosposka ulica 17 Celje, Aleksandrova cesta 1 Ptuj, Slovenski trg, »Petovia*. Čevljarski obrtnik dobro sltulran. sprejme enega čevljarja in enega prl-krojevalca s kapitalom kot družabnika v svrho povečanja obrata. — Ponudbe na naslov: Josip Pogačar. Radomlje. 41984 Veliki ilustroTaui CENIK dobite zastonj I Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEBOLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R.Lorger, Maribor št. 104 Violine od 95 Din. Ročne harmontlte od S5 Din. Tamburice od Din. Gramofoni od 345 Uin <*at e. 251 Naprodaj po ugodni ceni: polkrita kočija, skoro nov koleselj (obojo osi na olje), 2 konjski opremi (KSir) kompletni, malo rabljen prvovrsten stroj za luščenje koruze. Ponudbo na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Ugodna prilika«. 75 za modroce, najboljša in najcenejša, pri IVI. Mastepl, tovarna žime, Stražišče ori Kranju. Izdala za konzorcij »Domovine« Adoli Ribnika r. Ureiuie Pili d O mladič, Za Narodno tiskarno Pran Jezeršelfc