Ve s t n i k. Zaroka v ccsarski hiši. Nadvojvodinja Margareta Sofija, najstsirejša bči nadvojvode Karola Luduvika, brata našega cesarja, zaiočila se je z vojvodo A1 b rch toni Virtemberškiin, presumptivnim prostolonaslednikom. Osobne vesti. Na mariborški gimnaziji je imenovan začasni profesor g. Blaž Matek redniin profesorjern za računoslovje z nemškirn in slovenskim učnim jezikoin. — G. dr. A. Primožič, naš rojak. dosedaj profesor v Iglavi, je pieineščen na Dunaj kot profesor državne gimnazije v II. okraji. — Gdč. Marija P o d o b r. i k, vrtnarica na I inestnem otroškem zabavišči v Ljubljani je uinrla dne 15. mal *rpana. V m. p.! — G, profesor Nikodem D o n n e m i 11 e r iz Novega Mesta je prestavljen v Ried na Goienje Avslrijsko. -- Namestni glavni učitelj na u<"iteljišči v Mariboru g. dr. Janko Bezjak je imenovan stalnim glavniin uoileljem na tem zavodu. — G. I. S t r ehovec je šel z Vrem k Sv. Gregorju in v Vreine je pa prišel iz Višnje Gore g. J. Šilc. Umrl je g. Fi-ančišek Jamšek, šolski ravnatelj v Reiehenbergu. V m. p.! Izpiti zrelosti na Jjubljanski višji giinnaziji so se dovršili dne 19. mal srpana. Trajali so 8 dnij. K izpitu je jnišlo 54 abiturijentov. Uspeh je bil naslednji: V a-oddelku sta naredila izpit 2 z odliko. 24 je zrelib, 3 ponavljajo izpit čez 2 meseca in 1 je padel na jedno leto; v tVoddelku jih iuia 5 udliko, 17 je zrelih in 4 moiajo ponavljati izpit iz jednega predmeta čez dva meseca. Uspeb teh izpitov, katerih se je jedenkral uueležil ludi dežehii predseilnik g. baron VVinkler. sme sc lorej iincnovati zelo ugoden. Iz c. kr. incsdic^a šolskoga .svein Ijuhljiinskeg-a. 0 seji, kntera so je vrsila dne 11. mal. srpana, smo dobili naslednje pororilo: Zapisnikar poroča o stvaieh, ki so bile od poslednje seje sem rešene kurentnim potem. Prošnji nekega učenca za odpis v tekofem letu piedpisane inu ukovine, ?e ugodi. Po nasvetu c. kr. zdravstvenegu sveta se je naiooilo vodstvoui vseh meslnil) deških in dekliškili Ijudskih šol, da je za ziniskega i"asa v prvem in diugein razredu dopoludanski pouk pričenjati šelc nb devetih. Dalje se je vodstvom vseb dekliških šol ukazalo, da je v prihodnje opuščati razstave ročnih del ob sklcpu šolskcga leta; zajedno je bilo o teni povodu sklenjeno, deželni solski svet naprositi, naj ustannvi in izcla učno navodilo za pouk v ročnih delib. Navudilo dežel- nega šulskega sveta o uravnavi iti upravi šulskih vrlov, sproženo po lanski deželni učiteljski konfei-enciji. se vzelo na znanje. Glede popolnitve na novoustanovljenili učiteljskib službinskib mestih: sedmega na prvi in desetega na drugi mestni petrazredni de?ki ljudski šoli, sta se stavila deželnemu šolsketnu svetu dotična predloga. Prošnja nekega učitelja za denarno pudporo in pa prošnji dveh niestnih učiteljev za nagiado glede neobligatncga pnuka v slovenščini so se predložile deželnemu Solskeinu svetu s pripororiloni ugodne rešitve. Učni i'rtež nekega privalnega ueilišča se je zaradi odobrenja predložil deželnemu šolskemu svetu s primernimi predlogi. /oper kolcro. Kadar se je bati kulere, tedaj ni iituči Ititi dovolj opreznim glede pitne vode. Na \>ak način pa je priporoijati čisto, pristno slatino, kakor n. pr. Mattonijevo. Gieshtibler, ki se je že večkrat <> raznih nalezljivib boleznih izkazala kot izborno sredstvo in katero zdravniki zlasti zato priporoeajo, ker izvira iz skale, in iina v sebi jako mnogo ogljenika, a je popolnuma prusta škodljivib inikroorganizinov. Priporočati je to vodo zlasti sedaj in posebno tain. kjer pitna vnda ni povse čista. Zrelosini izpii na Ijiibljanski veliki realki je delalo dne /., 8. in 9. mal. srpana sedeinnajst ueencev VII. razreda in jeden vnanji. Dva sta ga naredila z odliko, deset jih je prejelo spričevalo zrelosti, trije so padli na dva meseca, trije pa na jedno leto. Maturi je predsedoval c. kr. dež. šolski nadzornik g. Jos. Šuman, dne 8 inal. srpana pa je bil pii skušnji navzočen tudi deželni predsednik gospod baron Win kler. Zrcliistiii izpili iia (ioriškem ženskem učiIcljišči. Utie 11., lii, in 13. mal. sipana so delale Slovenke čelrtega tečaja c. ki1. ženskega izobraževališča v Gorici zrelostne izpite pod nadzorstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika Antona Klodiča jil. Sabladoskega. Vseh kandidatinj jo bilo 18. Izmed teh sta 'i napravili izpit z odliko. A tudi druge so napravile povoljno svoje izpite. /a prvo abiturijentsko veselico slovenskih in brvaškib pripravnikov, ki se viši dne 4. mal. srpana v Ljubljani, zložil je starosta slovenskib skladateljev g. A. jN e d v e d kiasno novo skladbo: «P r i slovesi». Pela se bode tudi Volarič-eva nova skladba: «Donio vini», prirejena za veliki moški zbor s spremljevanjein godbe. Z ozirom na blagi iiaiucn veselice je želeli obrnega zaniniatija posebno v učileljskih krogih. Kako se iiiniia po svctu. Po najuovejšili statislikah iunre vsako leto na i-elem svetu 33 niilijonov Ijudij. ali 91.554 na dan, 3750 na uro in (52 na minuto. Vsak udarec človeške žile označuje torej smrt jednega floveka. Srednja doba človeškega življenja je 48 let. Četrtina prebivalstva celega sveta umrje pred 7. letom dobe svoje. polouea pa pied 17. letom. Od deset tisoč ljudij cloživi samo jeden 100 let, od pet tisoč saino jeden 90 let in od tisoč osob doživi samo jedna 60. leto. Oženjeni moški in omožene ženske žive dalje nego samci in sainice. Od tisoč osob, ki dožive 70. leto svoje dobe, je 43 dubovnikov, 43 poIjedelcev, 33 delavcev, 32 »ojakov, 29 odvetnikov in zernljemereev, 27 učiteljev in profesorjev in samo 21 zdravnikov. Šolska razstava c. kr. obrtnih strokovnih šol V Ljubljani. Dne 7., S. in 9. imdega srpana je bila odprl.a v Ljubljani razstava c. kr. obrtnih strokovnih šol. Prostoina redutna dvorana je polna raziiolienih proizvodov, ki kažejo v pregledni in prijetni izložbi kako delujeta oba zavoda, kake namene imata in kako jili dosegata. Ko stopi obiskovalec v sobo, zapazi taknj mnogobrojne risaiije ueencev strokovne šolo za lesni o b r t. V skoraj neumljivem številu krijejo stene in inize širnega piostora. Tu zagledamo najprej liste iz prostoročnega in geornetrijskega risanja, pod njimi pa risanje iz projektivne geoinetrije in nauka o sencah. Na drugih straneh Uže dela iz aihitektonskega oblikoslovja in ris-anja po inodclib, z veeine jako dobto pogojena, delorna izvrsttia. ("'.itatelje po?ebno optizarjamo na risanje po modelih. Med dotičnimi listi Jobiš koinade, ki se v pravem pomenu besede odlikujejo po tehniki in i uzumnem obdelovanji. Ueitelj teh strok, gosp. J. Vesel, mora pač zadovoljen biti s takimi učenci, ki se v toliki meri vtope v intencije svojega učitelja in se s tolikn Ijubeznijo pnsvete piedmetu. 1'oleg teh uddelkuv izloženih je tudi dokaj del strokovnega tisanja. Hezbarje je pouoeval gosp. C. Mis, mizarje in strugarje gospod E. Cigoj. Oba sta dosegla lepe. deluma odlične uspehe. Med strokovnimi risarijaini posebno prijajo nekatere mizarske, ki so delane z veliko natanfnof-tjo in finim čutom. Zraven risarij opazimo veliko število praktičnib objektov. Mizarski oddelek je razstavil učni red (gosp. A. Molnar) in iazna dovišena dela (gnsp. E. C.igoj). Popolna vrata. lepa hrastova uiiza. rezljani «toli. postatnenti in lična salonska ornara prieajo o temeljitem znanji in izvežbanji ufenrev. Strugarski oddelek (gosp. J. Stii-n) kaže zaniiniv iu"ni red, stružen stol, stojalo za i-aslline, svečnike. kadilne mizice. obešala za obleko in razni drobiž v jako dobio pogojenili in skrbno izdelanib olilikali. Obče zaninianjc vzbuja tudi kovinska tiskarija. o kateri so izložena začetna dela in nekaj praktičnib izbiirno dovršenili ])redmolov. Rezbarski nddelek (gosp. ,1. Springer in s/osp. (). M i s) inia oliilo kiasnih objektov n. pr. okvirnv. obešal za kljure. konzole in dr.. poleg teh pa figuralne stvari v relielu in okiogli, prcisti dbliki. Tu opozarjamo na Diinatellov relief sv. Janeza, na angeljevn glavico, na glavc Matere božje itd. Veoina del jiriča vajeno roko it. popolno oblast i'ez tebniko ter jasno kaže izredno nadaijenost naše niladine za to strnko. Modelirski nddelek gosp. C. Misa se islntako ndliknje po tinili piedrnetiii, po solidni tehniki in razumnem obdelovanji. Glava Nj. Veličanstva, glava znanega patra Petra iz Solridgrada. lepa dečkova glaviea. grb dežele kranjske itd. naj bodo pohvaljeno omenjeni. (iospcid Ant. Funtek, ki poučuje jeziknvne in inerkantilne piedinete. razstavil je razne zvezkc ui-Kiicev, ki lopo kažeju, kako se vrši |iouk v knjiguvodstvu in v poslovnih sestavkib. Koiiečno oinetiimo še krasnega domačega oltarja, katerega sci vsi oddelki skuj)iin izdelali. Ta altarček je pač jeden najlepših ptediuetov v razstavi, narejen z združenimi silami mizaijev, podobarjev in strugaijev. Že ta objekt sam je vreden. da ga i-lovek obišče in natanko pregleda. Na strokovni šoli za utnetno vezenje in šivanje čipek opazimo zopet najprej lične lisarije (gosp. J. Zeplichal) z njiboviini harinoničninii barvaini in točnimi potezaini, potem pa celo vrsto ličnih objektov, namenjenih pouku in p'-aktični porabi. Veliko število vzornili prtuv reprezentira učni red. Holbeinova telinika in Dunajski kiiževati obod, vezanje res in čopov. smirnska tebnika in rdeče vezenje, navadno in fino belo vezenje, aplikacija. japonska tehnika itd. — vse to je zastopano v obilni rneri in v zelo točnih delih. Poleg tega pa različni objekti za svetno in sveto porabo. V prvem letniku (gospa M. H I a v k a) vidimo lepe brisalne nitice, ukusno kaseto in razne prte. Blazine v aplikaciji, lične torbice, slikarije z iglo. preproga za ztbko in diuge drobne stvari odlikujejo ta oddelek. Lepa štola s pravim zlatoin vezana in ličen altarni prt reprezentirata cerkveno umetnost. Drugi in tietji letnik ('gospisa G. Ffiderl) ima poleg zalib vzorniij prtov razne nainizne prle, med tenii jednega posebno finega z belo svilo vezanega in druzega v isti tebniki vezanega, kot izloženi service. Pompozne posteljne preproge v filet-guipure telmiki. razne brisače in pei'ni zastori vabijo obiskovalcn k sebi. Lep mašni plašč. krasni velum in diuga cerkvena priprava kiižejo. kako se tu z dobiiin uspehom tudi cerkvena umetnost neguje. Oddelek izvanrednih učenk (gospica R. Wennig) razstavlja izvrstno nauiizno preprogo v a jouiih in plišu, razne zastore, izdelke v slikanji s šivanko, blaz ne, nainizne prte, mizice in drugi luksurijozni in ljubki drobiž. Človeku =e čudno zdi, da je rnogoče v teku jednega leta toliko izboinega dela producirali. Letošnja razstava je tudi zato zaniiniva. ker je strokovna šola za lesni obrt prvič dokončala svoj četrti letnik. Razstava torej kaže ])opolen razvoj zavoda in podaje poučno sliko o njegovi uredbi in njegovem učnem postopanji. Ob jednem pa je izložba častno spričevalo za inarljivi učni zbor. Z rezultati nasih mladih obrtnih zavodov smeuio s ponosoin biti zadovoljni; prepričani da se je vsak obiskovalec vrnil z zadovoljnimi čuti in pulnini priznanjem. Sl. N. Časopisov i/haja v Kalkuti 120, in sicer !M) v angleškem jeziku, 30 pa v raznili indijskih jezikib. V Vsliodni Indiji sploh, daljc na otoku Ceylon, Borneo, Siain, 1'cnang in Singaporo izhaja 230 časopisciv v raznih jczikili. V Mehiki izhaja jih 240, od teh jih je 05 v glavnem mestu, v Atenab 14, v Novi Kaledoniji 5 (v francoskein jeziku). Oarigrad jih ima 50 (19 dnevnikov), od tcb jiii jc 20 v turškem, 7 v armenskeni, 8 v grskeni, 8 v fiancoskein in angleškem, 1 v ilalijanskem, 2 v hebrejskem, % v bolgarskem, 1 v arabsicem. 1 v perzijauskeiu in 1 v nemškem jeziku. Od nieseca svečana t. 1. izbaja tudi v Zanzibaru angleški list <>Tbe Gazette for Zanzibar and East Afrika». V latinskein jezikn izhaja v Evropi 11 časopistiv (večinonia teologične vsebine), v Italiji 5, v Avstriji 3, na Nemškem. Francoskein in Angleškeru pa po jeden. Oziiiinilo. Okrajna učiteljska knjižnica v Kaniiiikn žcli kupiti: «Heimath, Jahrgang 1882.» r. Bitrnik, načelnik knjižnienega odboia.