DRUŽBENA SAMOZAŠČITA JE STRUP ZA VLOMILCE IN TATOVE
Porast kaznivih dejanj!
Družbena samozaščita še vedno ni zaživela v zavesti in praksi ljudi, tako kot bi to želeli. Tp je verjetno tudi bistven vzrok, da je število kaznivih dejanj lani poraslo v občini Ljubljana Vič-Rudnik za petino, v primerjavi z letom poprej. Številna kazniva dejanja - od skupno 1576 - bi bila one-mogočena, če bi se občani vedli bolj osveščeno v smislu družbene samozaščite, seveda. Miličniki sami namreč ne morejo preprečiti vsega, posebej še, če marsikdo omogoča zlikovcem njihovo delo. Jasno je, da ne gre za zavestno pomoč, večkrat je huda malomarnost kriva, da zlikovcu njegovo de-janje sploh uspe. Kakšen tak primer? Marsikdo pušča na parkirišču - pa čeprav le za »trenutek« -odklenjeno vozilo z radioaparatom, različnimi dragocenostmi (fotoaparati, denar, dokumenti), včasih pa pusti voznik celo ključe v avtu in tako
»Edini izhod in edino zdravilo za vse to je družbena samozaščita in v tem smislu osveščeni občan,« pravi komandir Postaje milice Vič-Ru-dnik ALADAR BELEC. »Kot pojavna oblika nas sedanja struktura kaznivih dejanj skrbi, obe-nem pa ja res, da je z družbeno samozaščito ravno, ta dejanja mogoče najlažje preprečiti. Mislim, da bi se morali navaditi, ne le zaklepati avtomobile, temveč tudi tega, da avto ni skladišče za fotoapa-rate in razstavni prostor za kdo ve kakšne drago-cenosti. Te so prava vaba za zlikovce.
Obračanje hrbta, ko tat vlomi k sosedu, je neumno
V marsikateri pisarni puščajo - posebej ženske v torbicah - denar in pisarne sploh ne zaklenejo,
omogoči še odvzem vozila. Takšno ravnanje voz-nika je izzivanje usode in prava priložnost za tatu. Kot je lepa utemeljitev takšnih voznikov, da lju-dem zaupajo, pa je prav tako .neumna, saj še nismo dosegli stopnje vsesplošne poštenosti. Ker je takšen odprt avto prava »olajšava« za tatu, miličniki viške postaje pri nadzoru avtomobilov dosledno predlagajo sodniku za prekrške vsakega voznika, ki je pustil odklenjena vrata avtomobila. Ni namreč ukrenil vse za zavarovanje vozila in to ¦je po zakonu prekršek.
Vlomild so »fini« in zaklepajo vrata za seboj
Samozaščitno ravnanje bi temeljito pometlo s številnimi kaznivimi dejanji. V porastu so v pri-merjavi z letom 1980 vlomne tatvine, vlomi v avtomobile, vlomi v stanovanja, skratka premo-ženjski delikti. Ta porast je v očitni zvezi s pad-cem standarda. Tudi sama stmktura ukradenega to potrjuje. Tarča tatov in vlomilcev so namreč stvari, ki jih je mogoče takoj, ali hitro prodati, še najbolj pa jim je priljubljen detiar. Kot pogost in relativno nov pojav so kraje bencina in avtomo-bilskih delov predvsem tistih, ki jih ni mogoče kupiti, ker jih ni. Zelo pogosta tarča vlomilcev so še kleti iz katerih pobirajo ozimnico in različne jestvjne.
Posebno poglavje so vlomi v stanovanje, saj opažajo miličniki pri vlomilcih nov način dela, bolj »fin« in za to nevamejši. Vlomilci se lotijo ključavnice stanovanja, jo odprejo z vitrihom, stanovanje skrbno preiščejo, vendar ne naredijo kaosa in potem vrata spet zaklenejo za seboj. Seveda odnesejo vse, kar je vrednega. Če najdejo le denar, ali vzamejo bolj redko uporabljane reči, se zgodi, da lastnik nekaj dni sploh ne ugotovi, da je imel »obiskovalce« in ko odkrije, so seveda vlomilci že daleč, vse sledi pa zabrisane.
Več najdenih koles kot je kraj
Številne težave imajo viški miličniki s kolesi. Tatvin koles je veliko in tudi kolesa z motorjem (pony ekspresi) so zelo iskana. Mnogo je prime-rov, da kolo pač nekdo vzame, se zapelje ž njim do kraja kamor želi priti in ga tam pusti, ali pa se pelje z njim le iz objestnosti nekaj sto metrov in ga pusti. Lastniki tatvine koles le redko prijavlja-jo, še manjkrat pridejo ponje in se tako nabere odkritih ukraderuh koles več, kot je prijavljenih kraj. Takšen odnos do kolesa in koleSa z motor-jem je nerazumljiv, saj ta zadeva danes ni poceni, ker velja kolo z motorjem že od 15 do 20 tisoča-kov. Očitno pa je to marsikomu, kljub padcu standarda, še »zanemarljivo«.
ko gredo na malico, ali kam drugam, za dalj časa. V tem času se marsikdo »sprehaja« po stavbi in lahko mareikaj »odide« z njim. Tudi prehrambe-ne artikle v kleteh, posebej če so to večje količine, je treba bolj zavarovati, saj so odklenjene in odprte kleti lahko delo za tatu.         ,
Pri vlomih v stanovanja bi lahko naredili občani veliko. Skoraj v vsakem bloku je nekaj ljudi, ki delajo v izmenah, nekaj upokojencev nekaj go-spodinj in še kdo, ki je doma tudi dopoldne. Prav je, da ljudje pogledajo kdo se potika po bloku in da sumljive, neznane Ijudi, tudi malce opazujejo. Nevzdržno je namreč, da so občani povsem indi-ferentni, ko vidijo, da nekdo poskuša vlomiti v sosedovo stanovanje, ali da stika po vseh kotih bloka. Dokler se bo marsikdo vedel v tem stilu, da ga ne bo zanimalo, če nekdo vlamlja v sosedov avto, bo možnosti za vlome in tatvine še vedno veliko. Pozornost osveščenega občana mora biti usmerjena na varovanje, ne le svoje lastnine, ampak tudi sosedove in družbene. Kaj me briga in
obrnjen hrbet, to je podpora vlomilcem. Pri tem ljudje ne pomislijo, da se lahko enako pripeti njim naslednji dan.
Številne ključavnice odvraejo vlomilce
Pri vlomih v stanovanja ugotavljamo, da so vlomilci zelo mobilni, da pa razmer ne poznajo. Običajno vlamljajo med 9 in 12 dopoldne, ko so otroci v šoli in ljudje večinoma v službah, torej se jim zdi ta čas najprimemejši. Seveda lahko druž-bena samozaščita to onemogoči. V hišah, oziroma blokih, kjer je red-, kjer so vhodna vrata zaklje-njena, kleti zaklenjene, kolesarnica zakljenje-na... skoraj nimamo primerov kraj. Vlomilci se razumljivo odločijo raje za tam, kjer je vse odpr-to. Res je tudi, da je odpiranje nekaj vrat le zamudnejše in težje, glasnejše in da skratka one-mogoči vlomilca. Vse je torej odvisno od nas samih.«
Večja samozaščita ni odveč, če pogledamo, da je bilo predlani 182 velikih tatvin, lani pa 276, predlani je bilo malih tatvin 419, lani 510, predla-ni so ukradli 74 koles, lani 131, predlani so 40 krat vlomili v avtomobile, lani 149 krat, itd. Sto-rilce tovrstnih dejanj je težje odkriti in zaradi načina statističnega izračiina ob koncu leta,so imeli lani viški miličniki stopnjo raziskanosti'64 odstotkov, torej nekaj nižjo kot leto poprej.
Alkohol še spodbuja pesti
Viški miličniki so imeli lani več posla z mlado-letnimi osumljenci, ker so odkrili tri večje skupine mladoletnih storilcev. Del krivde pri stvari nedvo-mno nosijo starši, kr se jim »sploh ni zdelo ču-•dno«, da njihov mladoletni šolar prinaša domov enkrat barvno televizijo, naslednji teden magne-tofon, potem radio...
Z javnim redom in mirom lani ni bilo večjih težav, kot leto poprej, čeprav drži še vedno žalost-ni primat množičnega krivca alkohol. V polovici primerov botruje izgredom alkohol in tudi pri 403 intervencijam v družinah, ko so izbruhnili pretepi, je bil vzrok alkohol. Tu bi se morala celotna družba bolj angažirati, pa tudi gostinci spoštovati zakon, da ne dajo vinjenim pijače. Gostinci žal
radi še prevečkrat zaslužijo, namesto, da bi pokli-cali miličnike, če vinjen gost razgraja, ker ne dobi pijače.
Prometni davek nikakor ne upade
S prometno situacijo viški miličniki niso zado-voljni, ker so lani obravnavali 1077 prometnih nesreč v katerih je izgubilo 18 ljudi življenje (ta številka je že tri leta nespremenjena in je žalost-no, ker ne upade). Letos je zaskrbljenost še večja, saj je že doslej izgubilo življenje 11 Ijudi. Poško-dovanih je bilo lani: 430 voznikov, 112 sopotni-kov, 20 kolesarjev in 67 pešcev. To pa ni nesreča le za te posameznike, temveč za celotno družbo in tudi znatna škoda, saj pride do zdravljenja, invali-dnosti, izostankov z dela, škode na vozilih, itd.
Veliko je kriva slaba cestna infrastruktura, ven-dar vsega pa le ne Krivda je tudi v pomanjkanju prometne kulture in alkoholu. Miličniki so na-mreč odkrili lani 859 vinjenih voznikov, 473 voz-nikov brez vozniškega dovoljenja, 38 voznikov, ki • jim je bilo dovoljenje odvzeto, 3112 voznikov so prijavili sodniku za prekrške in izrekli 6033 man-datnih kazni, pa 19778 opozoril voznikom.
In kaj pravijo viški miličniki, ki so bili lani pri svojem delu nedvomno zelo uspešni? »Za naše uspešno delo imajo veliko zaslug občani in tem se tudi zahvaljujemo,« pravi komandir Aladar Be-lec. »Želimo si takšno in še bolj plodno sodelova-nje v bodoče, ker je v tem sodelovanju ravno srž boljše varnosti delovnega človeka in občana«
Milovan Dimitrič
Ob Dnevu varnosti je predsednik /5 Joško Vučemilo sprejel delegacijo naših varu-hov reda, miru in varnosti, člane Postaje milice iz naše občine. Pri tem se jim je zahvattt za uspešno dosedanje delo in jim tudi za bodoče zazelel reliko uspehov in čimmanj situadj, ko bi morali posredovati.