vsa/a' uri in ob vsakem času posebno p& zvečer lahko vsakega očara Vaša sveža in iep& polt. Kadar topite v gledališče, ste sigurni, da se boste vsakemu dopadli. Odpadla So vsaka kritikax a ko ostanete zvesti pregovoru: »Polepšuje Vaj Eli da !« Clida Coldcream hrani kožo čez noč> ji daje potrebno mastnobo in idealno čisti vsako polt. Z Llida Creme de chaque lic ure pridobiva koža ob čudo-van/a vredno in nežno barvo alabastra/ in je najboljša podlaga za puder. Elida Ideal in Iavorit mila so izredno čista in blaga. Dajejo bogato peno in so prav decentno par/imirana ELIDA NEGA KOŽE NAROČNINA « LETNO 12 ŠTEVILK 100 DIN 4 POLLETNO'6 ŠTEVILK ss DIN < POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN < AMERIKA 3 DOL. * L'JUBL'JANA, KOPITARJEVA 6 « JELEF. 25+9 < ČEK. RAČ. 12.587 VSEBINA: Brumno postno premišljevanje o mačku (H. Smrekar) . 70 Pomlad prihaja!.................................................71 Palko Petrence (F. Molnar, ilustriral Cuderman) ... 72 Konec pusta.....................................................74 V stilu starih mojstrov.......................................75 Dve, tri ugankarjem na pot (Janez Ložar)........................76 Wagner: Valkira.................................................78 Gospa Mila Šaričeva.............................................78 O »Sinji ptičic (R. A.).........................................79 La-Petite Scene v Ljubljani (R. A.).............................80 Ali kadite?.....................................................80 Pozdrav »Ilustraciji«!..........................................82 Iz ameriške Slovenije...........................................83 Knut Hamsun.....................................................84 Modno poročilo (Albina Hity-Zadnekova)..........................85 Za pomlad.......................................................86 Dolgi lasje? Še dolgo ne!.......................................87 Oktavo višje...! (Roman, ilustriral Globočnik) ... 88 Iz vsega sveta..................................................90 Karneval v Splitu ...............................................91 Proslava 80 letnice T. G. Masaryka...........................91 Sodobno banditstvo...........................................92 Grafološki kotiček...........................................93 No>v film z Ito Rino.........................................93 Obraz filmske igralke........................................94 Filatelija (Slovenska izdaja 1919/20)........................95 Bela lisa v zemljepisnih atlantih............................96 Zimski šport............................................ 97 Naši otroci..................................................98 t Peter Kozina...............................................99 Boks kot šport (I. K.).......................................100 Moj društveni tajnik (J. Oblak, ilustriral Smrekar) . . 101 Fotoamater (Fr. Krašovec: Fotografiranje v pomladi) . 102 O blodnjah mračnih sanjačev (Boris Orel, ilustr. Čargo) 103 Nekaj o hipnotizmu in psihoanalizi (Dr. V. Bartol) —. Za kratek čas (M. Š.) na platnicah. Naslovna slika na ovitku po kredni risbi Leona Kavčiča: Deklica. en defail Telefon 30-74 Brumno postno premišljevanje o »mačku« Henrik Smrekar Ljubljanski, puščavnik Dostikrat sem si belil glavo, zakaj pravimo neprijetni posledici zadosti obile mere veselja — »maček«. Da je simbol pijanskega veselja »opica«, to razumem. Opica je bistra živalca, polna muh, vedno nemirna, hlastajoča, poskakujoča in čim bolj je sita, tem bolj je požrešna. A odkod »maček«? Mar odtod, ker v tem neprijetnem stanju radi olegamo kot len, star maček? Mar je pravemu mačku isla kumarica, slanik strup, ki ga umori? ... Morda pa se je nekoč vinski bratec pošalil in bolan v gostilni sedeč gostilniškega mačka za šalo s sifonom pobrizgal in — pregnal? In je iz tega dejanja nastal splošen simbol? Kdo ve?... Prepustimo razlago filo-, etimo- in zoologom! Če so jo že našli, prosim za nujno sporočilo! Maček je bodisi fizičen, bodisi moralen. Navadno pa nastopata skupno oba naenkrat, zvezana kot »kadaver« in duša. Fizičnega preženeš več ali manj lahko, treba le zaužito sladkost zadostno okisati ali pa oslaniti. Moralni pa je težko ozdravljiv, kot sploh vse duševne bolezni. Včasih pa ga človek spet z merico veselja omami, da ga lažje prenaša. Moralični — je oče dobrih sklepov, ki zamrejo navadno istočasno kot njih oče. Le veselje v nebesih ne pozna — mačka, na tej revni zemlji pa je že tak zakon, da vsakemu veselju, vsakemu užitku za petami sledi maček, raznolik in razne velikosti — od mikroskopične nevidnosti do grozanske veličine od-rastlega tigra. Od pamtivekov se človeštvo rado opija, s čimerkoli in kakorkoli že. Od vina do izsesanih inušnic gre vse v slast. Na tisoče načinov se opija in omamlja. Uživa mamila, opaja se z delom, z denarjem, brca žogo, se boksa, pleše, plava, hodi v kino, v gledališče, na borzo, vlada, mori na drobno, ubija na debelo, slika, poje, komponira, pesni, kritizira itd. itd. Bister Američan je točno izračunal, da stane celo že en sam poljub pet minut življenja. Kaj šele rastoče stopnje veselja te vrste!? Poljubov med zdravimi sorodniki pa ne štejemo med škodljive, po daljšem trajanju sv. zakona tudi poljubov med možem in ženo nič več. Prosim dotičnega Američana le še, naj izračuna, koliko časa življenja vzame zetu poljub — tašče. Ta mora biti zelo nevaren, navadni* je silno strupen. Med vsemi tedni v letu so vseh grešnih užitkov najbolj zvrhani — predpustni tedni. Zdravnikom in lekarnarjem tudi ni dolgčas v tej dobi: zadovoljno in skoro škodoželjna si manejo roke in zaljubljeno božajo svoje polne mošnje. Krčmarji in razni veselični podjetniki raztezajo lica liki harmonike. Splošno v vseh slojih, predvsem seve v pridobitnih, kraljuje veselje, le doma v družinah vlada slaba volja, prepir, polom. In se morajo nato še kr. sodišča dolgočasiti s temi zadevami. Zastavljalnice so do stropov polne toplih oblek morda baš, ko po milini zime začne strupen mraz pritiskati. »Maček«, »maček«, kamorkoli pogledaš po svetu! Tudi plemenitim, vzvišenim vrstam radosti »maček« ni prihranjen. Posamezniki in narodi danes vzdihujejo pod kremplji grozanskega povojnega »mačka«. In marsikdo se je za marsikaj navduševal tačas, pa se je pozneje kmalu temeljito ohladil, in ga »maček« ne mine, dasi je moral toliko kislega in grenkega požreti — vse do danes. Tudi duševno ustvarjanje ne prinaša čiste sreče. Kdor pozna življenje umetnikov, ve, kakšen »maček« se po vsakem naporu in užitku ustvaritve pojavi. Celo prijatelj Janez Cankar mi je včasih tiho, komaj slišno potožil, kako slaba se mu zde njegova dela v prvih trenutkih, ko jih vidi napisana pred seboj. Blagor diletantom, ker oni so srečni in vedno visoko nad seboj vzvišeni! Dobro se še spominjam, kako vesel sem bil prvi hip, ko sem zagledal luč tega sveta, dasi le medlo lučko male petrolejke. A v naslednjem hipu sem spoznal vso revščino krog sebe in divje sem zatulil, da se je celo babica prestrašila in me spustila iz rok, da sem padel na trda tla. Posledica: za vse življenje pokvarjen, na desno stran zasukan nos... In »maček« me je spremljal zdaj bolj od blizu, zdaj bolj od daleč domala vse življenje, se krčil in napenjal, dokler ni v zadnjih letih narastel v divjega tigra, ki mi trga srce od zore do mraka, od mraka do dne. O, nespametno ljudstvo! Ne pozna ne mere, ne meje veselja! Prav tako ravna kot tisti bistroumni kmet, ki je popil celo steklenko zdravil in pojedel celo škatlo praškov, vse naenkrat, češ, da bo takoj pomagalo. In veselje je sladko zdravilo. Včasih zelo drago zdravilo. In dostikrat kljub, dobremu okusu — slabo za srce. Pa prav tistih redkih užitkov, ki ne prinašajo »mačka« v hišo (lcot rečeno, vsaj občutnega ne!), si to ljudstvo ne privošči. Na primer nad lepimi knjigami, nad lepimi izvirnimi slikami itd. (Pa ne rečem zgolj radi tega, ker jih imam sam precejšnjo zalogo naprodaj!) Vsaj prelepo mater Naravo si oglejte! Je od vseh strani prikupna, in stane ta ogled, če ste skromni, le malo truda in denarja! Blagor puščavnikom, ker njih je nebeško kraljestvo! Ne smejejo se, ne krohotajo se celo ne, — le smehljajo se. Ne poznajo burnih veselj, pač pa uživajo trajno, neskaljeno mirno vedrost. Po vsem ni čuda, da so vsi tako dolgo živeli in blaženi umirali. Sam sem vse mogoče preskusil, tudi puščavništvo že večkrat. Pa mi je le enkrat docela uspelo. Verjemite ali ne, takrat sem plaval v občutkih, kot da se na lahko zibljem v mehki mreži, razpeti med solncem in zemljo, in da poslušam »godbo sfer« . . . Puščavnik pravi: »Zbogom, ,opice*! Apage, mucek!« Pa brezzamere, drage prijateljice! Družinski očetje in mnogi oženjeni gospodje so še neprimerno manj galantni. P. S. Prosim za nujen honorar in želim le, da po veselem pričakovanju ne zagledam — »mačka«! Pomlad prihaja Foto »llustrm-iiM Palko Petrence Fr. Molnar Ilustriral Stane Cuderman Šola je bila revna, tako revna, da ni bilo niti drv za kurjavo. Učitelj je zato naročil vsem otrokom, naj prinesejo seboj vsak dan po eno poleno. Učitelj je bil grozno strog človek, suh, koščen, črn hudič; nikdo ni vedel, odkod je prišel, kaj da je — nihče ni govoril ž njim. Kar je naročil — to se je zgodilo; seveda že radi tega, ker je bil tako strašen človek. Dan za dnem so nosili majhni otroci velika polena pod pazduhami in gazili sneg na poti v. šolo. Bilo je zjutraj ob sedmih. Ob tej uri je pozimi še mračno; toda otroci so že šli v šolo, Vdirali so se v sveži sneg, ki so nanj vedno znova padale debele, mehke, bele snežinke. Golenice otrok so bile povsem bele. Na njihovih čepicah iz janjčje kože se je obešal sneg na oni strani, kakor ga je pripihal veter. Tako so se opotekali, spotikali, ti majhni črni hrošči na neizmerni beli ploskvi, katere belota se je nekje v daljavi zlivala z bledolilasto barvo jutra. Na drugi strani so se prikazovali prvi znaki zimskega jutra, kjer se je svetloba dotaknila snežne ravnine, je ta sličila velikanski, gladko polirani bakreni plošči, ki se sveti v dihu božjem. Najdaljšo pot so imeli oni otroci, ki so stanovali zdolaj pri plavžih. Če je medlo, so morali že o pol sedmih z doma, da so prišli o pravem času na zgornji konec vasi. Da bi zamudili — to bi bilo grozno! Suni, črni učitelj ni poznal milosti. Če so zamudili oni s spodnjega dela vasi, ki so prišli zmerom skupaj, se je naenkrat vražje nakremžil njegov obraz, iz oči so mu sršele iskre in po mačje si je počehljal brke, te redke rdeče ščetine pod svojim ostrim, a vendar nakrivljenim nosom. Neumni dečki so govorili, da je učitelj belcebub sam. Toda to so govorili tisti, ki so bili ali zelo neumni, ali pa jih je že kdaj učitelj pretepel. Bredli so torej ti s spodnjega konca visoki sneg v temačnem zimskem jutranjem mraku. Ubožci so prekladali polena izpod ene pazduhe pod drugo. Če jih je že bolela leva roka, so jih nesli v desni. To je bila neprijetna stvar, toda kaj naj storijo? Vdati so se morali v usodo. Bili so že nekako sredi vasi, v bližini velikih rovov delniške družbe, ko je Palko Petrence naenkrat obstal ves prepaden. »Julka,« je vzkliknil, »nimaš drv?« Rdeč nosek je gledal iz velike rute, v katero so ji zavili doma glavo. Ustavila se je. »Nimam drv,« je rekla preprosto. Vsi so obstali. Kaj takega se še ni bilo zgodilo. Julka je bila prva in edina, ki se je drznila iti v šolo brez drv. Če bo opazil belcebub — svet se bo pogreznil. »Zakaj jih nimaš?« jo je vprašala majhna deklica z velikim polenom pod pazduho. »Učitelj te bo s palico!« Julka ni odgovorila. Palko Petrence, ki je bil vedno na strani Julke in jo vedno spremljal na njenih potih, jo je s polno pravico prijatelja ljubeznivo pokaral: »Zakaj nimaš drv?« Julka je zmajevala z rameni. »Ker jih nimam.« »Tudi tvoj oče ne?« »Nima jih.« »In sosed?« »Ima. Že štirikrat mi jih je dal, včeraj pa je rekel, da jih ne da niti Bogu več. Danes mi jih že ni več dal...« Počasi so šli dalje. Končno, nesreča je nesreča, zamuditi pa ne smejo šole. Ostali so trdno držali polena, vsak izmed njih je bil vesel, da ni on tisti, ki ga nima. E Palko Petrence je resno šel ob strani Julke. Julka menda sploh ni razumela, v kakšnem strašnem položaju se nahaja. Brezbrižno je capljala dalje. Bržkone si je mislila, da tudi učitelj ne bo mogel biti posebno hud. Vsaj njej ni bilo to nič posebno, da nima drv. Ni jih pač imela. Toda Palko Petrence je bil potrt. Bil je star že osem let. Julka šele šest. Tako nekako mu je bilo, kakor da je Julkin starejši brat. Tudi sicer je mnogokrat koga pretepel, ki je nagajal Julki. Poleno pod pazduho mu je bilo težko, kakor da se je napojilo z njegovo ljubeznijo in da je zato tako težko. Opotekali so se naprej, že so se bližali šoli. Julka je bila še vedno mirna, zato pa je bil Palko ves razburjen. Učitelj jo bo pretepel, vlekel za lase in vrgel na kolena v kot. To bo strašno. Prijetnejše bi mu bilo pri duši, če bi dekletce vsaj vedelo, kaj se zbira nad njeno glavo. Toda ne — Julka je koracala z drugimi mirno naprej: dva škor-njička in velika ruta. Njen fini, zardeli nosek tam v od-rtini velike rute. To je bila Julka. In ta neumnica je celo itro capljala, namesto da bi šla počasi, vsa v strahu, da bi katastrofo kolikor možno zadržala. Ko so imeli še kakih sto korakov do šole, je bil Palko Petrence razdražen v svoji razburjenosti. Ta mala neumnica je šla, kakor nerazsodno živinče proti lokomotivi. On pa je vedel, da bo slabo. Izluščil se je v njem izkušeni mož in zavpil ji je: »Ti, Julka, tepena boš.« Julka je rekla tiho: »Bom pa.« Še majhen ovinek, majhen lesen most, in že so bili pred šolo. Palko Petrence je naenkrat obstal in resno rekel deklici: »Počakaj.« Obstala je. »Daj roko izpod rute.« Položil je poleno na tla in ji pomagal, da sta osvobodila desno roko izpod zazankane rute. »Tu vzemi moje poleno,« ji je rekel, »in drži ga dobro!« Julka je dvignila lepo, debelo, okroglo poleno. Nič kaj ji ni bilo videti, da ga je vesela. Rekla ni niti besedice, niti se ni zahvalila. Koracala je naprej. Ves zadovoljen in veselega srca je šel Palko za njo. Mrzlo ga je spreletelo, ko je začutil, da nima ničesar pod pazduho. Prijetna pa mu je bila zavest, da Julke učitelj ne bo vlekel za lase. V šolski sobi, nad učiteljevim stolom, je visela čisto v mraku kraljeva slika. Soba je bila močno mračna, skoro da bi bilo treba sveče. Oni z zgornjega konca vasi so že sedeli v klopeh, s prekrižanimi rokami, togo in tiho. Ti s spodnjega konca so najpre j ponižno pozdravljali, potegnili svoja pokrivala, ki so jim visela preko ušes, z glav, nato so po vrsti šli k pečiin polagali polena z velikim ropotom na tla. Učitelj je stal ob mizi, v dolgem črnem suknjiču. Bil je stili kakor posušena vinska trta. V peči, ki je stala na štirih nogah, v tem majhnem majavem ognjišču je že plapolal ogenj. Od časa do časa se je pokadilo. Vratca so bila odprta in plamen je metal skozi štirikotno odprtino svoj svit na temna tla in prvo klop. Celo na učitelju se je svetlikala ta peklenska svetloba. Očali sta se mu bleščali, kakor da mu žarijo oči. Zunaj pa je bila tema še bolj mračna, namesto da bi bila svetlejša. Snežinke, ki so delale mrak in požirale svetlobo, so padale neprestano. Učitelj je še vedno stal ob mizi in gledal, kako so skladali otroci prinešena drva. Palko Petrence je prišel zadnji v sobo. Ni se niti ozrl na peč. Počasi je šel na svoje mesto tam zadat z negotovimi koraki, kakor da čaka, kdaj ga bo učitelj poklical. »Palko Petrence,« je zavpil učitelj s svojim rezkim glasom. Naenkrat je postalo vse tiho kot v grobu. Celo nagačeni vran na omari je molčal še bolj kot doslej. Ogenj je šumotal, veter rjovel. Palko Petrence se je obrnil in šel močno udarjaje s škornji k učitelju. »Kje imaš drva?« je zadonelo še enkrat, zdaj že groz-nejše. In učitelj se je zganil. Nagnil se je k Palku. Ta pa je stal kakor klada in stiskal zobe. Ni niti črhnil in v tej grozni, votli tišini je odmevalo vprašanje: >Kje imaš drvaPc je vpraševala škripaje jezna peč. Zahtevala je svoje, ona, peč na svojih majhnih, tenkih železnih nogah, ta nesramna, majhna, pločevinasta škatla. »Kje imaš drva?« so vpraševale snežinke resno. Zdaj so padale bolj počasi, da so mogle gledati skozi okno. »Kje imaš drva?« je z očmi vpraševal tudi kralj v svoji beli generalski uniformi z rdečo ešarpo. Učitelj je pograbil palico. Udarec je zazvenel, da se je Palko, revček, opotekel. Zdaj so se zganili tudi otroci, bojazljivci so zadihali, in tudi snežinke so hitreje padale. »Nočeš odgovoriti?« je vprašal učitelj. Na to vprašanje je bilo bolje n e odgovoriti. »Nočeš odgovoriti? Nočeš odgovoriti?« Vsakemu vprašanju je sledila klofuta ali brca. Belcebub je zdivjal, vlekel Palka za lase, ga bil in klofutal. Besnel je v srdu. »Jaz naj zmrznem tebi na ljubo, pobalin?! In niti ne odgovori... Nočeš odgovoriti?« Brcnil je Palka. »Marš domov!« je rjovel. »Da te pretepe tudi oče! Da te ne vidim pred jutrišnjim dnevom! In če prideš tudi jutri tako, te pobijem do mrtvega! Marš...« Palko Petrence je šel k obešalniku, zdrknil v svoj kožušček in vzel čepico v roke. In učitelj je gledal za njim z zbadajočimi, žarečimi očmi, glava se mu je vrgla naprej, besnel je. Palko je stal napravljen pri vratih in tedaj je utihnilo zopet vse. Samo on je jokal v srcu, s krčevitimi vzdihljaji, ki so prihajali od zdolaj v sunkih, kakor oni, ki zadržuje jok z največjim zatajevanjem, toda komaj še. Tam zadaj pa se je igrala Julka s peresom. Šele sedaj jo je nekaj obšlo, da se udarci in brce tičejo tudi nje. Na klopi je ležal računski zvezek. Zdaj je začela pisati, nekam v zadregi, okorno. »Palko Petrence ...« je pisala. Pogledala je kvišku. Nato je nadaljevala: »... Palko Petrence Palko Petr PPP...« Palkovo srce je bilo polno grenke boli. Ogenj je plapolal, šumel in žvižgal veselo in učitelj je odprl abecednik. Zdaj je začutil Palko, da se ne more več zadrževati. Začel je mežikati in iz njegovih oči so se curkoma ulile žalostne, velike, debele solze ... Baš tedaj je pisala neumna Julka v svoj računski zvezek: »... je dober dober d .. « Nato je nagnila glavico in zapisala (trudila se je kar na moč in pri črki »D« je močno zaškripalo pero): » ... Drva ...« Toda zdaj je Palko jokal že na vso moč. Šel je iz sobe in vljudno zaprl za seboj težka vrata. Fr. Košir: Motit) iz Škofje Loke pozimi (akvarel) glllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllg Dve lepi maski: ga. Albina Hity-Zadnekova in gdč.V.T. (rožni kanalir) Foto »Ilustracija* Konec pusta Desno: Gdč. Turkova, 2. darilo na črno-beli reduti Fot n Po trn čni k ml. Skupina cowboyev Gilč. Papeževa »Polarna nočc Foto »Tlustraciju« 1. darilo S črno-bele reduie S. K. Primorja o Ljubljani Desno: Skupina mušketirjev, 1. nagrada (Stavčeva, Severjeva, Špinčičeva in Scherbanova Foto Pogačnik ml., Ljubljana, Mestni trg IT Spodaj: Pevski žabji zbor iz Šoštanja Gdč. Tilči Geyer, kraljica bohemskega karnevala S. K. Ilirije, maska »Tu-randot«. Črn svil. kostum iz hlač s stopničasto našitimi volani na hlačah in iz jopiča, ki zvončasto prehaja o slog hlačnih volan, obrobljen zlato, rdeče in modro. (Modni atelje Mice Kovačičeve. Ljubljana, Mestni trk JO Hecno: »Kraljica zvezd jidč. Angelca Vrlinškova il Podgorja pri Kamniku. Izvoljena na letoinji maškaradi v Kamniku z ge slom >V zvezdni no^i 1 originalne maškarade o Narodnem domu o Ljubljani na pustni torek: »Razposajena Ljubljana« Dekoracije izdelal g. V. Skružny star. Foto E*od Ptaoiniek V stilu starih mojstrov Še vam je v spominu ime Alceo Dossena in njegov slučaj. Reven italijanski kipar iz Rima je to, danes tako reven kot je bil tedaj, ko svet o njem še ni nič vedel. Na njegov račun je obogatel umetnostni špekulant za težke vsote, njegova dela iz 20. stol. so kupovali svetovni umetn. muzeji kot pristne originale zgodnje renesanse in po njegovi zaslugi je umetnostna veda spet enkrat prišla mi rob tega, čemur pravimo: veda. In vendar je ta človek danes isti siromak kot prej, zakoten italijanski kipar s slabotno eksistenco. Njegov primer je bil v jdavnem ta. Po prevratu je zabeležila svetovna trgovina z umetninami nenavadno mnogo kupčij renesančne skulpture. Na trgu so se pojavila dela, ki naj bi po navedbah trgovcev pripadala šoli Pisanov, Donatella ter Donatellu samemu, Rossel-iiuu, V errocchiu, Minu da Fiesole, Simonu Mui iiiiiju iwi. Večina te skulpture je bila prodana v Ameriko, bodisi privatnikom, bodisi muzejem in zbirkam, a tudi berlinski muzeji bi bili ob tej priliki kupili eno tako »renesančno« delo, in sicer za ogromno ceno, pa niso imeli denarja. Ogromne vsote so se izdajale za te, kot se je pozneje razodelo, laži-renesančne ori-:rinale, o katerih «o celo umetnostni strokovnjaki sami trdili, da glede nekaterih umetnikov predstavljajo najboljše, kar je splon o njih znanega. Tako se je zgodilo, da so oeu-vre-katalogine-katerih starih mojstrov naenkrat obogateli /a celo vrsto novih mojstrovin in da je nekaj teh stvari že prešlo v umetnostno literaturo. Kakšni so bili ti »zgodnje-renesančni italijanski originali«, se vidi iz naših treh skromnih primerov, izmed katerih naj bi reliefna podoba Madone z detetom (sl. 3) pripadala Donatellovi šoli, čc ne celo samemu Donatellu, kip Madone z Jezusom enemu od Pisanov (sl. 5) in Podoba moža verjetno šoli Rossellina (sl. 2). To razpečavanje Dosse-novih skulptur je bilo zavzelo že ogromne mere, ko je Slika 1. Alceo Dossena: Podoba moža. Relief v stilu Rossellina. Marmor Slika 3. Alceo Dossena: Madona z detetom. Relief v stilu Donatellove šole. Terakoto Slika 2. Sandro Botticclli: (liuliano de' Medici. Berlin Slik.ii 4. Šola Donatellova: Madona r. detetom. Berlin. Terakota Slika 5. Alceo Dossena: Madona z detetom. Kip v stilu Pisanov. Marmor kot prvi kritično podvomil nad pristnostjo nekaterih novo priraslih in v um. trgovini krožečih del kustos dunajskega umetnostno-zgodovinskega muzeja, Leo Planiscig, ter odkril največjo špekulantsko afero, ki jo trgovina z umetninami v zadnjem času pozna. Senzacijo, katere ne bi bilo več mogoče prekositi, je pa nato napravil Dossena sam, ko je pod vtisom tega razkritja javno priznal, da je on avtor omenjenih dvomljivih del, da pa je pri vsem tem nedolžen, ker prvič ni imel namena niti ni kopiral kakih pristnih zgodnjeitalijanskih originalov, in drugič tudi ni vedel, kakšnim smotrom so njegova dela, katera so mu trgovci odkupovali za majhne vsote, potem služila. On je delal vse to, ker je bil to njegov stil in pa za bore denar. Za znanost in umetnostno kritiko je bila ta afera trd oreh posebno zaradi tega, ker ni niti eno Dossenovo delo v pravem zmislu besede kopija kakega pristnega originala, to se pravi, ker Dossena sploh ni potvarjal obstoječih zgodnjeitalijanskih umetnin ter te potvorbe izdajal za pristne, nego je ustvarjal ali bolje poustvarjal svojo skulpturo v stilu starih kiparjev. Motiv Madone z detetom na reliefu (sl. 4) se nahaja v inventarju del Donatellove šole v spoštljivi množini; neprenehoma se ponavlja, zelo pogosto do zamenjave slično, a niti z eno teh obilnih replik ni mogoče spraviti Dossenovega reliefa (sl. 3) v zvezo kot njeno varijanto ali inačico, dasi bi ravno v tem slučaju še nekako z največjo upravičenostjo govorili o čem takem. Dossenov relief torej je omenjenim donatellesknim bolj zvest glede stila in forme nego glede tipa, bolj soroden ž njimi po svojem pojmovanju odnosa figure, ki je tridimen-zijonalna, do ploskve reliefa, ki je dvodimenzionalna, dalje po pojmovanju in zasnutku gibanja ter prav vseh poedinosti forme. Kako zelo se zamore ta rimski kipar vmisliti in potopiti v stil quattrocenta ter v njem ustvarjati, nam pa pač najbolje pokaže primera reliefa sl. 2 z Botticellijevim portretom sl. 1, ki je oljnata podoba. Imamo dvoje po materijalu različnih si um. polj pred seboj, a glejte to neverjetno sorodstvo med obema deloma. O kopiranju in potvarjanju na podlagi takih dognanj pri Dosseni res ne moremo govoriti, nego le o ustvarjanju v stilu starih dob in starih, različnih, mojstrov. Ali pa more biti in ali je ustvarjanje, kakor ga obvlada Dossena enkrat za stil Pisanov, drugič za Donatella, tretjič za Rossellina in spet koga nadaljnjega, ali pa je, se vprašamo, to potem sploh še ustvarjanje in koncem koncev tudi umetnost? To bi bilo eno izmed vprašanj, katera je navalil kipar Dossena s svojimi tvorbami na dnevni red. In gotovo ne eno najlažjih, ker položaja ni malo ne označuje ono staro in tolikokrat ponavljajoče se razmerje kopija—original. Dossena ni kopist in potvarjač. Lansko leto je prineslo evropskemu umetnostnemu trgu še neko drugo zelo neljubo presenečenje. Berlinska galerija Waker je prodala precejšnjo kolekcijo van Goghovih slik in grafike in uvod v galerijski katalog je napisal holandski poznavatelj van Goghove umetnosti de la Faille. Isti de la Faille je pa kesneje nad 33 slikami, katerim je bil svojčas sam pisal prodajni govor, izobesil trditev, da so potvorbe. Menda si ni težko predstavljati razburjenja, ki je radi tega nastalo, in kolikor vemo, zadeva še danes ni poravnana. V teku debate o pristnosti in nepristnosti osumljenih tri in tridesetih van Goghov se je pojavila zelo verjetna verzija, da je avtor omenjenih del neki van Goghov sodobnik in njegov soprebivalec v Arlesu, Schuffeneker, v čigar lasti da so se nahajali nekateri originali holandskega mojstra, katere naj bi bil Schuffeneker posnel ter vse spravil na trg. Zoper to verzijo so se oglasila druga mnenja in zoper ta zopet druga, o čemer vsem tu nimamo namena govoriti, a jasno je že, da v slučaju Dossenovem o čem takem ne moremo razpravljati. Pri delih rimskega kiparja ne gre za to, da dokaže recimo direktor katerekoli italijanske umetnostne galerije, da se original te ali one zgodnjerenesančne skulpture nahaja v njegovem muzeju in ne kje v Ameriki recimo (kot je na pr. svojčas moral direktor Biblijoteke in Classe v Ravenni javno popravljati časopisne vesti, ki so trdile, da se originali mozaikov Justinijana in Teodore ne nahajajo v Ravenni, nego v Metropolitanskem muzeju v New Yorku, in kot bo moral tudi direktor zavoda z van Gogho-vimi originali napeti vse sile, da dokaže baš pristnost svoje posesti in nepristnost podmenjenih van Goghov), nego za kompleks vprašanj, ki je doslej umetnostna znanost in praksa navadno šla le mimo njih. Če bi bil Dossena le navaden kopist, bi bil položaj kaj preprost in pregleden; praktično bi se z indeksom potvorjenih del očistil in stabiliziral umetnostni trg, teoretično bi pa bili z ugotovitvijo kopij na jasnem glede vprašanja, kam takšen način »ustvarjanja« sodi. Ustvarjanje in umetnost posnemanje ni, toda to je ravno, da v našem slučaju ravno tega ni. Kajti »ali je Dossena drugi Donatello in Rossellino, ali pa so bili ti umetniki Dosseni svoje dobe«, to je problem, ki je tu poglaviten in o čigar stranpotih, oblikah in posledicah bomo še spregovorili. Dve, tri ugankarjem na pot Janez Ložar Po srečno končani prvi šoli, kjer smo se naučili ABC ugank, stopimo danes v drugo, kjer se bomo učili predvsem uporabljati posebne lastnosti besed, ki smo jih zadnjič omenili. Najpreprostejša vrsta teh ugank je p o j m o v n i c a ali besedna uganka, ki odgovarja zadnjič opisani stvarni uganki. Pri tej uganki postavi zastavljalec širši pojem in zahteva podrejenega. Če je n. pr. širši pojem ugankar, sta podrejena zastavljalec in reševalec. Če poda zastavljalec tudi črke, iz katerih je treba sestaviti besede, imenujemo uganko č r k o v n i c o. Večkrat pa dobi tudi ime po obliki, v kakršni so besede napisane, na pr.: demant, steber, križ itd. Exempli gratia: 1. Besedna uganka. vrsta vode geometričen lik pajkovec vas pri Domžalah del oprave Rešitev: Krop, krog, klop, Stol), stol, hlod. neobdelan les 2. Črkovniea. a a a e e del dneva j k : 11 0:0 novec o O p p p kuli. priprava r r j r j r: r ptič s S: tiuiv žito Na mestih debelo tiskanih črk ime slovenskega pesnika. Rešitev: Jutro, repar, ponev, sraka, proso — Jenko. Na principih že opisane istoimenke slonita uganki istopisnica in paznica, le s to razliko, da pri teh že zaporedni deli (črkovne skupine) dveh ali tudi več besed tvorijo novo besedo (ali tudi več). 1. Starejši deček —, mlajši — — igra. (... pase, . .. pa se ... Ml., 1925.) 2. Paznica. a) Ej, nikdar ne bom pozabil blage strine, moje velike dobrotnice. b) Ena plevica ne opleve cele njive v enem dnevu. c) Naš stari Matija kliče zaspane mlatiče. d) Res, silna vročina, da se uboga živina komaj brani hudih ubadov nadležnih muh. e) Peter je pri vaščanih zelo priljubljen kovač. f) Eno ti pa prepovem: Kaditi ne smeš, ko prideš v mojo sobo. g) Rjoveč lev stika po puščavi za svojim plenom. h) Šimen gre po strmem klancu in sope kakor star meh. Če te stavke prav razvrstiš, ti povedo začetne črke ime slovenskega pesnika; pa tudi v vsakem stavku je skrito ime slovenskega pesnika ali pisatelja. Rešitev: Začetne črke: Prešeren, v stavkih pa: 1. Gestrin, 2. Levec, 3. Jaklič, 4. Hubad, 5. Jenko, 6. Meško, 7. Levstik, 8. Opeka. (Ml., 1925.) Že opisani premeni (anagramu) odgovarja premestila uganka ali premena ali posebno priljubljena vrsta: posetnica. Razlika je le v tem, da dani besedi (besedam, stavku) premestimo črke na vse mogoče načine in ne samo prvo črko na konec ali obratno. Rezultat je nova beseda (besede, stavek), pri posetnici navadno poklic lastnika posetnice, ki ga seveda sestavimo iz črk njegovega imena in imena njegovega bivališča. 1. Premena: 1 2 3 4 5 reklamno sredstvo 2 3 1 5 4 opomba (oglas — glosa) 2. Skrit pregovor: ček, čorba, goba, ob, Ren, vol. Sestavi iz teh besed znan slovenski pregovor. (Človek obrača, Bog obrne. — Ml., 1928.) 3. Premestna uganka: Kdor to predlega, je bral, da tlačanim. V stavku je avtor in dve. njegovi deli. (Doktor Pregelj, Mlada Breda, Tlačani. — ML, 1924.) 4. Posetnica: a) O. Gril b) Skrit pregovor Janez pl. Uš Stična Janez pl. Rol Mož ie 0'irtnik. s = s b) Izločevalnica: Kralj, kreč, vrana, slak, obtok, križ, oblak. — Izpusti v teh besedah po eno črko, da dobiš nove besede! Izločene črke povedo pisatelja. Rešitev: Kraj, krč, rana, lak, obok, krž, obla — Levstik, a) Latinski napis. cardo . - - - . orbis . . - - veri. . moli it — - collem ...----- ius . . - biduum . . -verum fi- lium - -.. communo.. - tradit . . - - - ca piti Rešitev: Odbiramo črke, ki jih povedo pike za vsako besedo: Kdor veliko ljubi, veliko trpi. b) Dopolnilna uganka. . . o k Le . . b . . a . . a m Ab . . v . . a ..je k r o . Namesto pik vstavi črke, da dobiš besede; nove črke dajo pregovor. Rešitev: Obok, Lelj, buba, Adam, Abel, vada, olje, krog = Obljuba drla dolg. c) Nadomestna uganka. Mati, oko, zamet, pero. — Odvzemi tem besedam po en zlog ter dodaj novega, da dobiš besede drugega pomena! Novi zlogi povedo slovenskega pesnika. Rešitev: An-ti, O-ton, med-met, ved-ro = Anton Medved. d) Spremenite v. KRAVA Spreminjaj vedno po dve črki, da ................. dobiš iz »krave« »mleko«! MLEKO Rešitev: Krava — slava — slika — mlaka — mleko. (Ml. 1925.) V/UUI1IUU 11U iVUU (Gostilničar. — Ml. 1925.) da vzemi pri reševanju zgornji š kot s. (Zunaj lep, znotraj slep. — Ml., 1923.) Uganke, ki upoštevajo zadnjič opisane lastnosti besed pod 3., so: a) odbiralnica, izločevalnica, izpustitev ali s splošnim imenom imenovane: besedna uganka; b) dopolnilna uganka; c) nadomestna uganka in spremenitev. Ni pa še potreba, da bi dobili vedno nove besede; večkrat dobimo samo črkovne skupine, iz katerih šele potem sestavimo besede in stavke. a) Odbiralnica: Snop, kučma, anoda, govedo, veselje. — Odberi po dve zaporedni črki, da dobiš pregovor! Rešitev: No-čin-no-go-ve = Noč mnogo ve. Ta vrsta ugank je, posebno če moramo spreminjati po dve ali celo tri črke, zelo težka za reševanje, ker je zelo veliko verjetnih možnosti, na pr.: Krava — slava ali: krona, klada, prača, griva, stava itd. — Iz vseh teh zopet lahko dalje izpeljavamo seveda vse napačno. Edina pomoč je v tem, da gledamo, da čimprej dobimo pri spreminjanju v besedah že črke, ki nastopajo v končni besedi. Če tega ne storimo, »zaman je trud, zaman napor«. Naslednja vrsta bi bila obratnica, ki je pa ni, ker ima jezik premalo besedi, ki bi imele tudi od zadaj brane svoj pomen. Končno pa imamo še besedne uganke, ki odgovarjajo zadnjič opisani vraži, to so: sestavnica, zlogovnica (zložna uganka) in veriga. Že imena povedo dovolj jasno, da moramo iz danih črk, zlogov ali črkovnih skupin sestaviti besede, pri verigi s to posebnostjo, da je zadnji zlog (črka) prve besede obenem prvi zlog sledeče itd., dokler ne dobimo sklenjene verige. Premikalnica je posebna vrsta besedne uganke, pri kateri dane besede premikamo toliko časa drugo pod drugo, da dobimo v 1, 2, 3 navpičnih vrstah nove besede in stvorimo tako nekako križanico: Ananas, dokaz, koledar, kripevec, vime. — Uredi te besede in jih premikaj drugo pod drugo tako, da dobiš v dveh navpičnih vrstah dva slovenska gradova! Rešitev: D o K a z k o 1 E d A r V i M e kr I pEvec a N a N a s Devin — Kamen. Froti rudečim rokam razpokam in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežnobela in maščob prosta krema “Leodor", ki daje rokam in ob azu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi Posebna prednost kreme “Leodor" je v tem. da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder Trajni vonj kreme „Leodor" je podoben onemu, ki pri ha ia iz šopka v Misnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in Šmarnic brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudi Cena veliki tubi Din 14.50, mali tubi Din 9. V učinkovanju )o podkrepi Leodor• toaletno milo, cena komadu Din. 8.— Dobiva se povsod, kjrr prodajajo Clilorodont-proizvode. Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete btezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog. Oddelek Chlorodont. Maribor 115 Dotka o Dickeiuooem ( 'oreku Elizabeta laloiška (Schiller: Mats (Kralj) in Ker,ti (Šaričeoa) /.d pečjo* f)on Carlos) Strindberg: Neoesia s krono Levo: Brunhilda (Tliierryjeoa). Siegruna (Gerlooičena) Sieglinda (Majdi čeoa), Helmmiga »A. (Poličev a Desno: /z /. dejan ja. Sieglinda (Viljan-Kun na) in Siesmund /Vrni Valkira Snečane igre Prstan Nibelungon prni del. Besedilo in mu/.iku Ificharda IVagner ja. Opera kr. Narodnega gledališča i> Ljubljani Foto >JIustrAcijn< Desno: /z II. dejanja: IVotan (Primožič), Brunhilda (Thierryjeoa), Fri-ka (Štagljarjeoa) Ga. Mila šaričeva članica drame kr. \arodn. gledališču & O »Sinji ptici« Direktor I. J it slini/ l’iusjaki i lajno Schnadahiipll (Bavarski ples) Ko je Juslinv ilal v ljubljanski operi svoj drugi večer, ga je postalo meni in menda tudi vsem onim, ki so ga kdaj videli ali v Berlinu ali na Dunaju, žal. On ogreva zdajle srca Dunajčanov od četrt na enajst do dvanajstih ponoči, in navadno ob takih prilikah po cele tedne, večer za večerom slišiš njegovo trditev, da je >najbolja publika došla baš danas. To ja kažem svako veče«. In ljudje ga obiskujejo in se mu smejejo, po večkrat ga obiščejo, a da je vsiljiv, mu še niso rekli. To mu je rekla prvič ljubljanska meščanska resnoba in če je kaj dokaz njene izprijenosti, je ta asketična zaprtost napram zabavi in veselju, ki se je manifestirala ob gostovanju Sinje ptice, čisto gotovo. Jushny ima za ambulantne predstave zelo skromen repertoir in v primeri z onim iz komaj minulih let tudi že mnogo slabšega. Elementi njegovega kabareta so najboljšega ruskega izvora, dasi goji danes že večinoma samo scenično šalo, kaprico in poento v zmisln revij in podobnih zapadnih kabaretnih teatrov. Toda še vedno nam dado njegovi Burlaki, Godci in Tamburin slutiti nekdanji izvor tega malega gledališča, ki je morda edino izmed vseh evropskih kabaretov stopilo od najrazposajenejše šale in duhovitosti na prag najbolj tragičnih in dramatičnih te-inat, seveda vselej v okviru svojega koncepta, to je kot nekaka gledališka umetna obrt. Scene pri njem silijo tako rekoč, da bi jih dali v okvir — in bile bi to čudovite žive slike — in pogosto se nahajajo njegovi akterji in skupine že napol v ornamentu, pravem odrskem ornamentu, ki ga Jushny tako izvrstno obvlada. Seveda se zdi, da Sinji ptici počasi odmira življenjski živec in to gotovo, kajti gledališče, ki je navezano na dnevno izpremembo občinstva in čigar uspeh je tudi po varijaciji programa pri isti publiki zelo problematičen, je nekako do-igralo, če že ne odigralo. In če iz koga, tedaj se Jushny »svako veče* v prvi vrsti uorčuje iz sebe in svojega teatra in bog-ine, da je tisti Ljubljančan, ki je zares resen in serijozen, pa kos psihologa povrhu, mogel in moral iz njegovih konferenc in dovtipov razbrati več te prikrite in svojstvene trasike, nego veselja. R. A. w F La Petite Scene v Ljubljani Specialiteta Malega odra so majhni teatrski komadi, ki ne zahtevajo Bog \ e kakšnih mi-mičnih niti režijskih niti umetniških naporov in tudi nimajo svojdi ciljev postavljenih previsoke, žive tako rekoč od spremljajočih motivov. In tudi Xavier de Couroille, direktor Mali oder bi lahko označili na ta način, da prav za prav ne živi od gledališča niti ne daje pravega gledališča, nego hodi okrog njega in skrbi, da ravno ta vijugasta pot okrog teatra deluje kot — teater. Eno je gotovo, da problematike in resnosti ruskega gledališča evropska nimajo in tudi Mali oder ne. La Petite Scene je močno formalistično, ne »absolutno-teatersko« usmerjen ansambl, dejali bi nekam pristno francoski, in da se je to občutilo kljub vsem tujim rekvizitom, mu moramo naravnost priznati, kakor tudi šteti v zaslugo, da nas je ogrel. V primeri z gostovanjem Comedie framjaise je bila to docela druga pesem, ki doma najbrž nima preveč privržencev, ki pa nosi kljub svoji mladosti v sebi polno dobrih in prav dobrih, originalnih in originalno podajanih tujih potez ter ima dober igralski materijah Skupina je izvrstno vigrana ter je dala najboljši komad s »Komedijo tistega, ki se je poročil z nemo žensko«. Ni nič preveč, če rečemo, da bi si igre in igranja v tem stilu, kateri se nas je dojmil tako domače, in vendar tako garantirano francoski, še želeli in da bi Mali oder z njegovim zavednim, a toplim in prisrčnim arhaiziranjem in diletantiziranjem radi kmalu zopet srečali. R. A. Le mauoms cocher (Zlovoljni kočija/.) Foio »ilustracija« je pač bilo imenitno (če ste začeli še v šoli), ker je moda taka (to se tiče seveda dam), ker tako velevajo običaji n. pr. krčme v dimu, in iz drugih takih vzrokov, ki »opravičujejo« kajenje. Nekadilcem seveda ni težko, saj sploh ne vedo, kaj se to pravi, če se hoče strasten kadilec odvaditi kajenja. Vedno slišijo ti, ki pridigajo o škodljivosti kajenja: »Dobro! 'hoda povejte mi samo to, kako naj se odvadim kajenja, ki mi je življenjska potreba?« Ali kadite? Le brez strahu! Ne pride mi na misel, da bi Vas strašil in Vam pripovedoval o tem, da je n i k o t i n zelo nevaren strup, da škoduje srcu, živcem, pljučam in črevesju, da Vam pred časom zapneni arterije, da škoduje očem in ušesom, da okuži dim kadilcu in tudi drugim zrak, ki je vendar najpotrebnejša človeška potreba, da imajo tobačni delavci med vsemi poklici najkrajše življenje, da postane teint dame, ki preveč kadi, sčasoma kakor usnjen, da bi mogli z desetim delom naših izdatkov za nikotin uspešno pomagati v današnji strašni mizeriji človeka itd. itd. Take in enake stvari ste vendar slišali že tolikokrat in vse ni nič pomagalo ... Toda — treba je slišati tudi drugo plat zvona. Predvsem to: tudi zelo strastni kadilci so v polnem zdravju zelo kasno v visokih letih srečali smrt. In potem: ste že čitali letna poročila naše tobačne režije? Z drugimi besedami: kajenje je patriotično delo, dokler donaša domovini čisti dobiček. Pomislite enkrat o priliki, kako ste začeli kaditi? Večinoma tako iz lahkomiselnosti, ker kade tudi drugi, ker Kako se odvadim navade? To je problem. Za strastnega kadilca, ki »ne more živeti« brez cigarete, je nikotin omama s koristnim vplivom, občutkom slasti, spro-ščenjem misli, koncentracijo. In so, ki propagirajo počasno demontažo cigarete. Dokler nc ostane »samo še ena po jedi«. Pot, kije tako redkokdaj uspešna, kakor kakšnosredstvo, predpisano z receptom. Vedno znova se zgodi: kadilcu, ki si je izpiral usta z lapisovo raztopino (da bi mu zoprni okus pristudil cigareto), se cigareta res pristudi. — Toda pravi kadilec rajši nelia izpirati usta, kakor da bi prenehal kaditi. Moč navade je pri strupih z užitkom posebno velika. Najprej se še morejo odvaditi strastneži, če z energično g e s t o o d danes naprej s p I o h ne kadijo. Volja je vse. Posledice abstinence so hitro prestane. Tudi prva cigareta ni bila brez vsakih posledic: strah, vibriranje mišic, potenje, v glavi se je vrtelo, srce je močno bilo. Malo nerodni nervozni nemir, če opustite kajenje, boste mogli hitro pozabiti. Priljubljen trik je, da prenehate kaditi na dan, ko se /.godi tudi kakšna druga važna sprememba v Vašem vsakdanjem življenju. Recimo: začetek dopusta, potovanje, ob velikih praznikih, važni družinski dogodki, bolezni itd. Glavno je: vztrajna volja. Skrivnost, da je tako težko opustiti kajenje, je obrazložila bistra glava v teh besedah: »Kako naj hočem, ko mi manjka baš moči za moje hotenje, mojo voljo?!« Gčspodje zdravniki še ne odnehajo, kar je med njimi nekadilcev, si še vedno razbijajo glavo, kako bi ljudi odvadili kajenja. Tako so nepatriotski, da mislijo bol j na proračun domačega gospodinjstva, kot na proračun države. V tej točki so zvesti zavezniki gospodinj. Saj pravijo vedno, če pride zdravnik h kašljajočemu soprogu: »Dragi gospod doktor, prepovejte cigarete!« Saj je znano, da se uleže dim na zastore in da usta ne diše po kajenju preveč pri- jetno. Pred kratkim pa je objavil neki zdravnik i/. Miin-chena novo metodo za one, ki se hočejo odvaditi kajenja. Naša dolžnost je, da jo sporočimo tudi našim kadilcem. Kakor je v medicini tako pogosto, je tudi tu slučajno opazovanje pobudilo raziskavanje. Za razne bolezni zračnih poti uporabljajo vbrizge s kininom, kainpherom in euka-* lyptolom. Pokazalo se je, da med tem zdravljenjem z vbrizgi kajenje ne diši. Zrak, ki ga izdihavate, diši še osem ur po vbrizgu po tem preparatu. Ta svojevrsten okus pristudi kajenje. Kako dolgo traja to? Pri štirih do šestih vbrizgih ves teden, v nekem slučaju celo dva meseca. Na vsak način bo ta metoda bolj uporabljiva kot druge. Če bo torej kdo želel opustiti kajenje, naj si naroči par vbrizgov »cigareta naj smrdi« ali s podobnim naslovom. Ti vbrizgi so sicer brez škode. Ali kadite? In nočete več kaditi? Pojdite v zrak, da /bolite na oni bolezni. Ne baš pobožna želja. Razen če teh vbrizgov ne bo prepovedala tobačna režija. Ali — še boljša pot — potrudila se bo, da bo izdelala še boljše vrste cigaret in cigar, tako dobre, da kadilci sploh ne bodo mogli opustiti kajenja... Foto >I1ustracijac To |c ono rezilo, hi ga Vi po-frebufete! Ta rezila so edina izdelana iz pravega angleškega srebrnega jekla Kayser Ellison-Sheffield, zato še po osemkratni uporabi vedno dobro brijejo. Dobe se povsod! Prekupcem pošilja tranzitno skladišče Gustav llusser & Solin, Wien VII., Richtergasse 10. I 'rublju/iškem Gradu spomladi Foto a. Korniž Pozdrav »Ilustraciji«! \a Pokor ju Foto Krega; V bo-lanski yorškem hotelu »Sajvečji* novinarski fotograf-reporter sveta je R.E. Madsen Baš fotografira filmsko igralko Dorothy Mackaill i oolanu Otruški korzo o Splitu Skupina mornai jev dvanajstletna I atinna Manola) Princesa Karnevala z oslovsko priprego Foto siavija Karneval v Splitu. K cesti, kar omogočuje blaga Klima. Posebno veselje Splitčanov je slovesni sprevod in sežganje princa Karnevala, ki so ga letos satirično napravili za >Miss Karnevale. Sto in sto mask na konjih, avtomobilih .................. •; * ‘ ' * * le............... gana. Karnevala so se udeležil svoj otroSki korzo, okusno aranžiran od S. in oslih je spremljalo karnevalsko princeso do obale, kier je bila Ici so imeli slovesno sežgana. Karnevala so se udeležili tudi otroci, . K. »Jadran«. -čic. Desne: Princesa Svečano razsvetljeni magistrat (fotografiran v. Uradu, razločno je videti v temnih konturah kupolo magistrata) Svečana proslava 80 letnice Masaryka v Ljubljani Desno: Ljubljanski Grad z Marijinega trga Foto >llu«tr#cij«< m I* Sodobno banditstvo Pp. Tehnika ropanja modernih banditov. Rafiniranci vlamljajo kljub številnim stražam v zavarovane zakladnice. (Prihodnjič prinesemo slike o udejstvovanju modernega detektiva n borbi s temnimi elementi.) Zgodbe o roparskih napadih o velemestih se množe. Niso to več junaški napadi bravurnih banditov na konjih, kakor jih še danes gledate o ameriških kičastih filmih. Način se je iz-premenil. Z zvito uporabo modernih sredstev pridejo sodobni banditi do svojega cilja. Pred letom so izropali banko v Berlinu, izkopali rov do podzemskih tresorjev in na rafiniran način izropali ose shrambe. (To nam kažeta zgornja in spodnja slika.) Osumljence so izpustili, ker ni bilo dokazov.' Vonder - lleidt -banka v Nemčiji je banka z najmodernejšim tresorjem. Ta tresor je glede varnosti brez primere. Vrata so težka 35.000 kg, 1 m debela, v premeru imajo 2 m. Zgornja slika kaže odprta vrata tresor ju, slika na desni pa debelost vrat. Izdelala tvrdka Bilen-eber & Moser Obramba ameriških bank proti banditom. — Banditi so prišli o banko in ljubeznivo zavpili vsem navzočim >roke kvišku«. Mirno so izropali blagajno in nato izginili. — Z daj so se banke zavarovale. Komaj vzkliknejo banditi »roke kvišku«, jim iz nevidnih cevi brizgne o oči plin, ki povzroča solze. Ta način obrambe bo prekrižal banditom njih račune Grafološki kotiček Koroška. Zelo čuvstven človek, brez prave duševne usmerjenosti in urejenosti. Očividno precej deprimiran, se nahaja (vsaj trenutno v duševni neorijentiranosti in neizvestnosti. Intelektualen tip, živi in misli v pojmih, na okolico vpliva nekam suhoparno, kar je posledica prerevne fantazije in neke duševne ženiranosti in vezanosti. Njegove duševne sile se ne morejo prav sprostiti in razmahniti, akoravno se opaža precejšna duševna gibljivost, ki pa pride do izraza v nekakšnem nervoznem iskanju in bežnem hotenju. Oseba ni ravno mož principov! Kar danes misli m ima v načrtu, jutri že lahko predrugači in preobrne. Hotenje je nekam zabrisano, brez prave izrazitosti in določnosti. Na zunanjost oseba ne polaga posebne važnosti, v vsem svojem nastopu je precej površna in impulzivna, svojih čuvstev ne skriva. — Opomba: V kolikor je analizirana pisava pisca neorijentirana in nestalna, v toliko je Vaša pisava urejena in pod vplivom jake volje in odločnosti. Radi tega smatram, da bi Vi ev. mogli z gornjo osebo živeli v kolikor toliko ugodnem medsebojnem odnošaju, ker bi pri Vas našel to, kar njegovemu bistvu manjka. Svetujem Vam pa, da natančno opazujete in prej dobro premislite, preden stopite v kake ožje stike. »Igo.« Razpoloženje se Vam neprestano menja, zelo spremenljivega naturela ste. Zelo občutljiva natura, tudi malenkosti so v stanu spraviti Vas iz duševnega ravnotežja, čuvstvenost prevladuje v Vašem značaju nad hotenjem. Cela Vaša duševna konstitucija je zrahljana, primanjkuje ji močne hrbtenice; priporočam Vam skrajno solidnost v življenju, kajti niste natura, ki bi si brez škode na telesnem in duševnem organizmu smela dovoljevati kake ekscese. Srca ste dobrega in mehkega, diči Vas velika od- kritost in zaupljivost, opaža se v Vašem delovanju precejšnja miroljubnost. Hudo Vas že mora kdo izzvati, preden se odločite, nastopiti proti njemu v ostrejšem tonu; prepirov ne ljubite, z diplomatično premišljenim nastopom skušate ublažiti vse diference in disharmonije. Vendar pa preidete pri tem večkrat v preveliko popustljivost, premalo se zavzemate za lastne interese, premalo samozavesti in odpornosti imate. Temu je najbrž kriva tudi Vaša rahla telesna konstitucija, ki očividno ne prenese večjih duševnih naporov. Borbena natura niste, manjka Vam večjega zanosa in močne iniciativne volje. Očividno Vam ni dosti do mnenja Vaše okolice, dovolj zabave in zadovoljstva najdete v lastni duševnosti. — Glede razmerja do Vaše zaročenke moram ugotoviti, da ne najdem v obeli značajih kakih posebnih potez, ki bi utegnile v bodočnosti kaliti medsebojno razumevanje. »Krima.« Redko dobim iz vrst mojih klijentov tako specifično žensko pisavo, kot je naslednja. Vsebuje namreč skoro 100 odstotkov najznačilnejših potez pristne ženske duše z vsemi njenimi vrlinami in slabostmi. Opozarjam nanjo vse ljubitelje grafološkega študija, ker je ta pisava tako rekoč nekakšna grafološka rariteta, vredna posebne pažnje in interesa. Pisava razodeva močno čutnost in obenem precejšnjo čuvstvenost; oseba zelo »obrajtac užitke in naslade tega sveta, se rada zabava, ljubi pestro okolico in ima precej zmisla za humor in originalne domisleke. Pri njej ne smete iskati kakih visokih filozofskih misli, njena duševnost je predvsem praktično usmerjena, zasidrana v realnosti. Vsak korak oseba premisli predvsem s praktičnega stališča, seveda ne pozabi pri tem na osebne koristi (opaziti je precej egoističnih potez v značaju). V utopije in iluzije ne zaide, akoravno iz komodnosti rada malo posanjnri in pofanta- c/"' 7* žira. Je strpljiva natura, flegmatičnega naturela, ljubi duševni mir in ravnotežje. Biti zna zelo skromna v svojih zahtevah, ima tudi obilo zmisla za podrobno delovanje, ki ga zahteva uspešno gospodinjstvo. Vsako malenkost takoj opazi! Kljub precejšnji ozkosrčnosti pa oseba ne skopari, drži se v tem oziru pravih mej. Njena duševnost je precej mehka in nežna, trdih in odurnih potez ni najti v njenem značaju. Zelo se zna prilagoditi, govoriti zna sladko kot kaka sirena, pri tem pa razvija prirojeno ji eleganco in duševno fineso. Ne boste se dolgočasili v njeni družbi! Pri občevanju ž njo morate venomer upoštevati, oa je ona stoodstotna ženska, zato je ne smete meriti z moškim merilom, marsikaj ji morate oprostiti, tupa-tam zatisniti eno oko. Ima namreč svoje kaprice in posebnosti, ki jih pa ne zataji. »42 let star, pozna sebe še prav malo.«; O življenjskih neuspehih govorite in to pri Vaši pisavi! Marsikdo bi Vam bil najbrž prav hvaležen, ko bi mu jo hoteli posoditi, recimo za nekaj časa, saj vsebuje ogromne količine življenjske energije, če nimate pri Vaši pisavi dovolj vidnih uspehov, potem temu gotovo ni toliko kriva Vaša duševna konstitucija, temveč predvsem skrajno neugodna konstelacija zunanjih prilik in razmer. Zr Zelo samozavestni ste. ponos Vam ne da, da bi duhom klonili pred svetom, imate pa napako, da preveč neženirano, preveč neprikrito silite lastno osebo v ospredje, brez ozira na efekt, ki ga s tem izzovete na zunaj. V lastno moč imate neomejeno zaupanje, podzavestno čutite, da se Vam obetajo še velike razvojne možnosti. Opaziti je pa disharmonijo med hotenjem in faktično realnostjo, od življenja zahtevate veliko več, kot Vam je v stanu nuditi. (Odtod najbrž Vaša trenutna nezadovoljnost z danim položajem.) Vaš nastop je velikopotezen, z malenkostmi se ne ukvarjate, Vaše stremljenje je usmerjeno direktno na cilj. Kljub živahnemu naturelu sc pa imate čudovito v oblasti, pred življenjskim bojem Vas ni strah, temveč Vam je v direktno naslado. Življenje brez dela in napora bi bilo Vaša smrt! Pretežno praktična natura, realno usmerjena, materijelni interesi prevladujejo. Tudi Vaša telesna konstitucija je izredno žilava, nervoznosti ne poznate, saj so Vaše duševne rezerve še neizčrpane. V marsičem pretiravate, zagrizeni ste v svoje ideje, trdovratno jih branite in vztrajno izvajate. Vendar se le s težavo prilagodite danim razmeram, vedno imate pred očmi, kako bi moralo biti, ne pa, kako je v resnici. Pripomba uredništva: Kdor želi grafološko skico značaja kake osebe, naj vpošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti trebn tudi spol in starost) na uredništvo naše revije pod naslovom »Grafološki kotiček«. Obenem naj priloži pismu 20 Din za delo in stroške. Pisma se rešujejo strogo diskretno in zelo vestno. Analize vposlanih pisav se priobčijo v tem kotičku le na izrecno željo. Na! grafolog izdeluje tudi detajlne analize pisav in je bralcem te revije na razpolago za vse tozadevne informacije in vprašanja. Nov film z Ito Rino Pomlad prihaja« — Kino Ljubljanski dvor Richard Osvald ni ime s posebnim slovesom. Tudi te Wedekindove zgodbe o pomladi, ki prihaja (ki je bila že parkrat filmana), ni zrežiral kar nič zajemljivo. Par zanimivih fotografskih posnetkov, to je vse, kar je mogel iztisniti, vse drugo mu je uhajalo iz rok. Morda snov izčrpa režisersko navdušenje, če je le preveč vezano nanjo. Toda zakaj je enoličen, če zna sukati aparat okrog sebe? Vloga Ite lline je majhna, toda zato nič manj zanimiva, že zato, ker jo igra Ita Rimi. V tej vlogi se kreče mnogo svobodneje, če se je komu v »Erotikonu« zdela malo zadržana in eelo ovirana. V scenah s svojim soigralcem (glej spodnjo sliko) je pokazala fin igralski dar, da kar napeto čakamo prihodnjih filmov ž njo. Kamera in vsa brzina filmskega traku ne moreta lagati, dokler prodirata igralčev izraz in nema kretnja z bele stene v nas. Ita Rina d sooji ologi o filmu**Pomlad prihaja f'£>' Obraz filmske igralke Sorma Shearer Elizabeta Bergner Podoba neme žene Izraz hrepenenja Oulures tlel l< io . J. levo: I ilian G Uh ■■ ■ | Desno: I.ya de Putti ** mmmm FILATELIJA Slovenska izdaja 1919/1920. (Slika delo akad. slikarja loana Vaopotiča) V št. 1. smo prinesli primer, kako bi se dale aranžirati znamke slovenske izdaje 1919/1920, danes pa prinašamo razločke med kameno- in knjigotiskom vrednosti 40 vin., med dunajskim in ljubljanskim kamenotiskoin porto- in časopisnih znamk. 3, 5, /5 vin.: Pri knjigotisku sega levi del verige, v nasprotju s kamenotiskom, do spodnjega roba. 10 oin.: Pri kamenotisku je vrednostna številka visoka 8 mm, pri knjigotisku pa 7 mm. 20 oin.: Pri kamenotisku kontura levo roke — v nasprotju s knjigotiskom — ni prekinjena. 25 oin.: Pri kamenotisku preseka bela valovna črta modri rob popolnoma, pri knjigotisku pa sega samo do modrega roba. 30 oin.: Pri kamenotisku je prostor med vrednostno številko in gornjim trakom manjši kakor pri knjigotisku. 40 Din.: Pri kamenotisku sta kraka številke 4 enako visoka, pri knjigotisku pa sta različna. Čmission de la Slovenie de 1919/20. Apres nous avoir entretenues 1'autre jour de la maniere d’arranger convčnable-ment les timbres de 1’čmission slovene de 1919/1920, nous vous signalons ci-dessous les mar(|ues distinetives de la lithogra-pliie et de la tvpograpliie des timbres de 3 jusqu"a 40 vinars aussi cjue des tim-bres-taxe en litliographie emis a Ljubljana et a Vienne. 3, 5, 15 oinars: Dans la tvpograpliie la part gauclie de la chaine s’čtende a la diffčrence de la litliographie, jus<|u'a la bordure en bas. 10 oinar&: Le chiffre de valeur de la lithographie est haut de 8 nun, celui-la de la tvpograpliie de 7 nun. 20 oinars: Dans la lithographie le contour de la tnain gauclie — a la diflerence de la typographie — u’est pas entrecoupe. 25 oinars: La ligne ondulee blanehc de la lithographie coupe la bordure bleue en haut, tandis t|ue celle-la de la typographie ne 1'attend pas. 30 oinars: L'espace entre le chiffre de valeur et de la bandclette en haut de la lithographie est plus petit i|ue celui-la de la typographie. 40 oinars: Les batons du chiffre »4« de la lithographie ont la hauteur ogale, tandis quc la hauteur de eeux-la tle la typographie differe. Porto-znarnke, ki so bile natisnjene v Ljubljani, imajo pri vinarskih vrednotah vrednostne številke manjše kakor one, ki so bile natisnjene na Dunnju. Pri kronskih vrednotah je razmerje med velikostjo številk ravno nasprotno. I.es limbres-iaxe imprimes a Ljubljana, valeurs en vinars ont les chiffres de valeurs plus petits que ceux-la imprimes a Vienne. Chez les valeurs en couronnes au contraire, les chiffres de valeur des timbres imprimes a Ljubljana sont plus iriands (|ue ceux-la des timbres imprimes a Vienne. im m i J Komandir Byrd Sir Ernest Shakleton Captain Sir George Hubert IVilkins Bela lisa v zemljepisnih atlantih O inožeh-iskalcih onega dela zemlje, ki je bil le teoretično dognan. Oni del zemlje, ki je bil le teoretično dognan in je šele zdaj otipljiv, leži na najskrajnejšem jugu. Komandir Bvrd, zadnji v celi vrsti junakov, ki so iskali ta del zemlje, je odšel na jug opremljen z najmodernejšimi pripomočki in preletel južni tečaj. Prvotna teorija starih Grkov je bazirala na filozofskih oporiščih, na abstraktnem zakonu enostavnosti, enakosti in simetrije. Ta teorija je bila v veljavi dve tisočletji. Stoletja so glodali ta problem stari pomorščaki tja do angleškega kapitana Cooka, ki je prvi objadral polarne dežele in prinesel vest seboj, da je skrajni jug suha zemlja in dvakrat večja od Evrope. Ruska ekspedicija, ki se je je udeležil tudi Bennighausen, je potrdila to. Prišel je do suhe zemlje, ki se razteza južno od Južne Amerike. Po tej ekspediciji je James Ross odkril takozvano Veliko bariero, ki se razteza v nekakšnem polkrogu okrog pola in strmo moli iz vode. Da odkrije pol, se je nato napotil angleški kapitan Scott na pot. Prišel je na južni pol malo za Amundsenom, ki ga je dosegel z druge strani. Scott in vsi udeleženci te ekspedicije so umrli na povratku, tik pred taboriščem. Malo pred Amundsenovo in Seottovo ekspedicijo je odšel na jug Shakleton in je z neizmernim naporom prodrl 280 milj. Dosegel je magnetski tečaj. Amundsen je prišel na tečaj 13. decembra 1911. Za dolga leta je bilo hrepenenje raziskovalcev utešeno. Pred kratkim šele se je odpravil Wilkins na pot. Prvi je bil, ki je imel seboj zrakoplov. Letel je do Grahamove dežele in dognal, da sestoji iz neštevilnih otokov. Lansko leto se je napotil komandir Bvrd na jug in njemu se je posrečilo preleteti južni tečaj. Njegova ekspedicija je ostala na jugu in ne na severu (ki je toplejši) Vsakemu radioamaterju Je potreben tednik RADIO-LJUBLJANA edini slovenski strokovni list za radiofonijo. Prinaša podroben program domače in 25 inozemskih postaj, v sliki in bised? poroča o defu slovenske in drugih postaj, o novostih v radijski tehniki itd. Prosimo, sporočite nam svoj n;.slov, da Vam pošljemo list na ogled Kadio- Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 kakor Wilkinsova. Byrd raziskuje predvsem geografično, dočim je Wilkins meteorološko, da bi ugotovil, če vpliva vreme tečaja na ozemlje južne polute. Mislil je tudi na meteorološke postaje v polarnih krajih. Letos se bo podal Mawson na pot. Spomladi misli poslati več ekspedicij v notranjost, ki pa naj bi se pred začetkom velikega mraza vrnile v taborišče. Capt. Roalcl Amundsen, ki je prvi prispel na južni tečaj Če se ne strašite slišati resnico, potem mi dovolite, da Vam Jo povem. Gotova dejstva iz Vaše preteklosti in prihodnosti, finančne možnosti in druge zaupne zadeve se Vam razkrijejo po astrologiji, najstarejši vedi zgodovine. Vaši izgledi v življenju glede sreče v zakonu, glede Vaših prijateljev in nasprotnikov, uspeha Vaših pod-vzetij in spekulacij, glede dediščin in mnoga druga važna vprašanja se Vam morejo razjasniti po znameniti vedi astrologije. Dovolite mi, da Vam vnaprej odkrito povem pozornost vzbujajoča dejstva, ki Vam bodo izpremenila dosedanji način življenja, Vam pomogla do uspeha, sreče in napredovanja ter Vas obvarovala pretečega obupa in nesreče. Vaša astrologična razklada bo spisana kar moči poljudno v vseh podrobnostih in to na najmanj dveh polnih straneh. Sporočiti pa mi morate na vsak način Vaš rojstnidan, mesec in leto, ime in naslov, vse razločno napisano. Ce hočete, lahko priložite v svrho kritja poštnine in pisnine bankovec za 10 Din (kovanega denarja ne prilagati). Pismo naslovite na: Profesor Roxroy, Dept. 8395 B, Emmastraat 42, Den Haag (Holland). — Pisemska pristojbina 3 Din. N.B. Profesor Roxroy ne zna slovensko in obžaluje, da Vam more odgovoriti le v nemščini (ali po želji v francoščini ali angleščini). Zimski šport V dneh 15. in 16. februarja so se vršile smuške in skakalne tekme za prvenstvo države in banovine v Kranjski pori, Dovjem, Mojstrani. Bila je to ena največjih prireditev do sedaj, kajti k teku se je prijavilo 47 tekmovalcev, članov 11 klubov, k skokom pa 13 tekmovalcev. V skokih ln teku skupno je tekmovalo 7 tekmovalcev. Letos se je prvič tekmovanje za prvenstvo države izvedlo kombinirano. Prvenstvo države in banovine si je po zelo trdem boju osvojil Joško Janša (S. K. Ilirija). Naši najboljši smučarji od leve proti desni: Joško Janša (S. K. Ilirija), državni in banovinski prvak, Bogomir Šramel (Sm. ki. Ljubljana), prvak v skokih, priboril si je v kombiniranem tekmovanju 3 mesto, ing. Janko Janša (S. K. liled), priboril si je drugo mesto. Ti trije so tekmovali v Oslu (Norveška) za prvenstvo Evrope Skok Bogomirja Šramela (Sm. ki. Ljubljana), ki je bil prvak v smuških skokih. Obenem pogled s skakalnice v dolino Pogled na cilj: predsednik komisije dr. Lukman in zastopnik bana, banski svetnik dr. Vončina j.oto j Kosec OPOZARJAMO vse svoje cenj. naročnike, čitatelje in prijatelje NA* RAZPIS NAŠIH NAGRAD za ‘.pridobivanje novih naročnikov na notranji sirani ovitka 2. števi ke »Ilustracije«. Čim več »Va« bo naročnikov, tem boljši bo naš list! Zahtevajte številko na ogled! Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 Beli zobje: Chlorodont prijetno osvežujoča zobna krema s poprovo meto Chlorodont napravi zobe bleščeče bele in varuje dragoceni zobni emajl, daje zobem sijaj slonove kosti, jih naravno očisti in odstranjuje neprijeten duh ust. Prepričajte se najprej z nakupom ene tube po Din. 8.—, velika tuba Din. 13.—; Chlorodont-ustna voda steklenica Din 17.50. Zahtevajte vedno samo pristni Chlorodont ter zavračajte vsak nadomestek! Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, oddelek Chlorodont, Maribor. 115 9&58ME* Naši otroci Na številna vprašanja: li Še prinašamo lepe slike otrok! - Samo pošljite nam jih in ne jezite se če ne pridejo takoj na vrsto! uredništvo revije I L U STR ACI J A Ljubljana Kopitarjeva ul. 6 Desno Pat in Patachon V: .9 & f Otroška maškarada o Škofji Loki Kolo Avg. Blaznik, Škofja Lok« f Peter Kozina veleindustrijec Baron /