POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V OBDOBJU APRIL 1974 - MAREC 1978 Izvršni svet občinske skupščine se je oblikoval na podlagi Ustave SFRJ in SRS iz leta 1974 ter občinskega statuta. Po ustavni določbi je izvršni svet odgovoren skupščini za stanje v občini, za izvajanje politike in iz-vrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih orga-nov. Izvršni svet je izvolila občinska skupščina na 1. seji dne 29. 4. 1974. Sestavljajo ga: predsednik, dva pod-predsednika ter enajst članov. Izmed občanov, ki ysvo-jim strokovnim znanjem in družbenopolitičnim udej-stvovanjem lahko aktivno sodelujejo pri opravljanju nalog izvršnega sveta, je izvoljenih osem članov, ostali člani so predstojniki občinskih upravnih organov. S formiranjem izvršilnega organa občinske skupšči-ne naj bi dosegli učinkovitejše uresničevanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih aktov. Pri tem ne smemo pozabiti, da je imela občinska skupščina prejš-njega mandata 13 svetov, ki so bili vsak za svoje področ-je izvršilni organ ter da je izvršni svet prevzel tudi njihove naloge. Izvršni svet je pri svojem delu uporab-ljal pri opravljanju izvršilne funkcije v občini tudi iz-kušnje teh organov. Metode svojega delovanja je do-polnjeval na podlagi pozitivnih izkušenj delegatskega sistema ter tako premagoval začetne težave, pomanjk-ljivosti in slabosti, ki pa ne zmanjšujejo doseženih uspehov v družbenoekonomskem in družbenopolitičnem razvoju občine. Izvršni svet, kot odgovoren za usmerjanje in uskla-jevanje dela upravnih organov, se je aktivno vključil v urejanje temeljnih vprašanj v zvezi z vlogo in polo-žajem upravnih organov. Na osnovi novih zakonskih določil so urejene delitev osebnih dohodkov ter ostale samoupravne pravice in obveznosti delavcev v uprav-nih organih, seveda v skladu s funkcijo organov držav-ne uprave. Da bi izvršni svet lahko učinkovito deloval na tako različnih in številnih področjih, je imenoval svoje orga-ne, ki naj vsak s svojega področja pomagajo izvrš-nemu svetu opravljati njegove naloge, proučujejo gra-divo ter ga predlagajo izvršnemu svetu v sprejem. Kot stalne organe je izvršni svet ustanovil: - — odbor za gospodarstvo, - — odbor za finančna vprašanja, v — odbor za družbene službe, — odbor za urbanizem, komunalnp in stanovanjsko gospodarstvo, — odbor za kmetijsko politiko, — komisijo za kadrovske zadeve. Pri izvršnem svetu so delovale oziroma še deluje večje število drugih komisij z občasnimi oziroma enkrat-nimi konkretnimi nalogami. Doslej je imel izvršni svet 96 sej s povprečno 11 toč-kami dnevnega reda. Izvršni svet je o svojem delu in o delu upravnih or-ganov vsako leto poročal občinski skupščini. V poročilu o delu v štiriletnem mandatnem obdobju navajamo zato le glavne dosežke po posameznih področjih in opozar-jamo na slabosti in pomanjkljivosti, ki jih moramo od-praviti v prihodnje. GOSPODARSTVO, FINANCEIN KMETUSTVO Na področju gospodarstva je bilo v pretekli man-datni dobi delo predvsem usmerjeno na izdelavo sred-njeročnega programa razvoja občine, s katerim so bile podane temeljne osnove za razvoj posameznih dejav-nosti. Vzporedno z izdelavo srednjeročnega programa je potekala tudi izdelava kmetijskega prostorskega plana, sprejet je bil tudi odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), občasno smo razpravljali še o problematiki ljubljanskega Barja, za katerega pa do-končna stališča v tem obdobju še niso bila izoblikovana. Poleg tekočega spremljanja in analize gospodarje-nja v delovnih organizacijah je bila ena najpomembnej-ših nalog tudi vsakodnevna skrb za pridobivanje novih investitorjev. Lahko trdimo, da smo na tem področju naredili velik premik, vsaj kar se tiče dogovorov in pri-prav za izgradnjo novih proizvodnih objektov investitor-jev kot so: Kartonažna tovarna, Kemofarmacija, Mer-kur, Agrotehnika, Tobačna tovarna, rekonstrukcija pro-izvodnih obratov Ilirije-Vedroga, Varnost, Mehanograf-ski center itd. Vse to delo je bilo omejeno na površine v industrijskih in obrtno servisnih conah, to je za pod-ročja, ki so bila pripravljena v preteklem obdobju. Da-nes ugotavljamo, da novih povrŠin praktično nimamo, da na področju pridobivanja novih proizvodnih povr-šin izredno kasnimo ter da bodo morale ustrezne stro-kovne službe takoj pristopiti k pridobivanju in oprem-ljanju novih proizvodnih površin. , Na področju trgovine smo se v glavnem ukvarjali s pripravo izgradenj trgovin osnovne preskrbe ter v tem obdobju beležimo nekaj novih investicij kot so: samopostrežba v Trnovem, Murglah, nekaj manjših adaptacij v Dobrovi, Horjulu, Brezovici in v Velikih Laščah. Seveda lahko ugotovimo, da je bilo na tem področju storjenega premalo, vendar kaže, da bomo lahko v letu 1978 in 1979 v glavnem realizirali zastav-ljene cilje iz srednjeročnega programa. Področje obrti, še zlasti zasebne, je bilo s spreje-mom novega zakona v preteklem obdobju deležno po-sebne pozornosti, še zlasti pri oblikovanju novih odno-sov zasebnega sektorja do družbe. V tem času je bilo ustanovljeno občinsko združenje samostojnih obrtni-kov, koncem leta 1977 so bila pripravljena izhodišča za preoblikovanje davčne politike na tem področju ter je sedaj v razpravi osnutek odloka o davkih občanov, ki zajema ta stališča. V prostorskem smislu nudimo mož-nosti zasebnim obrtnikom za novogradnje večjih delav-nic. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ki ga v pre-teklem obdobju nismo utegnili rešiti, to je izgradnja ustreznih prostorov za storitveno obrt po posameznih stanovanjskih soseskah. Na področju financ smo v preteklem obdobju redno izvajali svoje naloge, to je izdelava predlogov proraču-nov in oblikovanje splošne porabe, obravnavanje za-ključnih računov in ostalih finančnih dokumentov, kar je bilo tekoče opravljeno ob tesnem sodelovanju z od-borom za finance. Izhajajoč iz srednjeročnega plana pripravljamo vsa-ko leto programe družbeno ekonomskega razvoja obči-ne za tekoče leto ter obravnavamo vse dokumente dru-gih družbeno političnih skupnosti, ki se dotikajo raz- vojnih nalog ter vse dogovore o splošni in skupni pora-bi občin, mesta in republike. UREJANJE PROSTORA - URBANIZEM Izvršni svet je v prvem obdobju obravnaval osnutke in predloge zazidalnih načrtov, katerih sprejem se je že dalj časa odlagal, ter poskrbel, da so bili po predpisa-nem postopku tudi sprejeti. To so bili zazidalni načrti za poslovno stanovanjski center VS-104/1 ob Tržaški cesti, novelacija zazidalnih načrtov za stanovanjske so-seske VS-3 in VS-4 ob Tržaški cesti in končno tudi za-zidalni načrti za vse tri faze Murgle, pri čemer je bila prva faza že dalj časa zgrajena, druga faza pa že v grad-nji. Kasneje pa je poskrbel za sprejem zazidalnih na-črtov še za stanovanjske soseske za individualno grad-njo VS-201/5 Dobrova, VS-7 Vrhovci in VS-245/1 škof-ljica-Hribi, ter podrobnih urbanističnih redov za sku-pine naselij Jezero-Podpeč-Kamnik-Preserje-Prevalje pod Krimom, Ig-Iški vintgar, Horjulska dolina in Rakitna ter spremembo zazidalnega načrta za VS-2 Kolezija za-radi gradnje doma upokojencev ob Kopališki ulici. Ob tem si je prizadeval (po strokovni obdelavi v upravnem organu in na predlog svojega področnega odbora), da so bile rešitve racionalne, vsebina pa tako dodelana, da je bila možna izpeljava nadaljnjih ukrepov, kot na primer: poimenovanje ulic, parcelacija, delitev etažne lastnine, reševanje premoženjsko pravnih raz-merij in podobno. Z enakim namenom je sprejel na primer določene odmike za sosesko VS-1 Trnovo, zaradi česar se je iz-gradnja stanovanj občutneje pocenila in končno po de-setih letih priprav oziroma odlašanja tudi stekla. Dolžna pozornost je bila posvečena problematiki ne-zakonitih gradenj in sprejet program za odpravljanje nakopičenih problemov v zvezi s tem, ki ga je začel tudi uresničevati. Ob odsotnosti ustreznih pobud organov, ki jim je občina poverila skrb za urbanistično progra-miranje in načrtovanje ter za inšpekcijski nadzor in ustrezno ukrepanje, je naročil izdelavo regulacijskega (podrobnega urbanističnega) načrta za širše mestno območje, ki naj bi pokazal nove rešitve za urbanizacijo tega območja in služil za novelacijo urbanističnega pro-grama in urbanističnega načrta z ustreznejšo rešitvijo poteka obvoznic in avtocest in s tem tudi hitrejši pri-stop k legalizaciji velikega števila doslej nezakonitih gradenj zasebnih hiš. Zaradi izrazito počasnega odloča-nja o spremenjenem poteku obvoznic in avto cest bodo konkretni rezultati vidni šele v tem letu. Vzporedno s tem je bila postavljena zahteva po iz-delavi večjega števila zazidalnih načrtov in skupinskih lokacijskih dokumentacij za posamezna območja v ob-čini, da bi se ob približno 4000 lokacijah za individual-no gradnjo v obstoječih naseljih, kjer ni potrebna pred-hodna izdelava zazidalnih načrtov, z zemljiščem pa raz-polagajo izključno lastniki, pridobile še dodatne loka-cije za tovrstno gradnjo na novih doslej neurbanizira-nih površinah za bolj organiziran in racionalen pristop h gradnji naselij. Ker krajevne skupnosti niso izpolnile svojih obveznosti na tem področju, je bila predlagana in izvršena sprememba občinskega odloka, s katero se je obveza krajevnih skupnosti za urejanje stavbnih zem-ljišč prenesla na novoustanovljeni Zavod za urejanje stavbnih zemljišč. Ta sprememba je omogočila, da je bilo lani in bo tudi še letos skupaj v izdelavi zazidalnih načrtov kar za 14 sosesk za individualno gradnjo s skupaj približno 3000 hišami, pri čemer pa smo soočeni z dejstvom, da so zaradi nepripravljenosti projektivnih organizacij za tak obseg naročil roki predolgi, kvaliteta načrtov pa pre-slaba. Enako kot za urbanizem pristojni upravni organ je bil tudi izvršni svet podvržen pogostim pritiskom obča-nov za dovolitev gradnje stanovanjskih ali počitniških hiš zunaj območij, predvidenih za gradnje tovrstnih objektov (na kmetijskih in gozdnih zemljiščih). Izvršni svet je sicer izjemoma dovoljeval gradnjo tudi zunaj zazidljivih površin, vendar le v okvirih, ki sta jih mest-na in občinska skupščina začrtali z urbanističnim pro-gramom in urbanističnim redom in v skladu z dogovori v republiki o urejanju prostora, po katerih se mora stremeti h gradnji strnjenih naselij in s tem omogoči racionalna komunalna oprema ter čuvanje zemljišč za kmetijsko prozvodnjo. IDa bi pospešil izgradnjo objektov iz samoprispev-ka I. je v primerih, ko zazidalni načrti niso bili izde-lani, poskrbel za izjemen postopek. STAN0VANJSK0 IN K0MUNALN0 G0SP0DARSTV0 Izvršni svet je najprej aktivno sodeloval v pripravah za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer tako pri izdelavi aktov za ustanovitev skupnosti, kot pri praktičnih ukrepih za začetek njenega dela, ob-ravnaval problematiko v zvezi z delom te skupnosti ter tvorao vplival na oblikovanje dogovorov in sporazumov na področju stanovanjske gradnje. Vzporedno s tem pa je tekla gradnja 133 najemnih stanovanj za delavce (tudi za solidarnostni stanovanj-ski sklad) v dveh stanovanjskih blokih v soseski VS-2 Kolezija (festival) pod strokovnim vodstvom občinske-ga upravnega organa, kar je bil izjemen primer v Slo-veniji. In da bi hitreje stekla tudi gradnja stanovanj v so-seski VS-1 Trnovo, je severni del soseske med Eiprovo in novo Ziherlovo ulico izvennatečajno oddal enajstim delovnim organizacijam, skupnostim in organom iz naše občine in občine Ljubljana Center za gradnjo najemnih stanovanj za njihove delavce. Med drugim je s tem tudi približal stanovanja delovnim mestom. Izhajajoč iz sklepov, sprejetih ob obravnavanju pro-blematike nezakonitih gradenj, si je prizadeval za po-vezovanje občanov v stanovanjske zadruge za uresniči-tev njihovih želja po graditvi hiše. Posledica teh priza-devanj je ustanovitev šestih stanovanjskih zadrug, ki so sprejele ustanovitvene akte, ki jih je potrdil izvršni svet in se tudi registrirale. Petim stanovanjskim za-drugam je že bilo dodeljeno stavbno zemljišče za grad-njo nad 500 stanovanjskih hiš (klasičnih, vrstnih, atrij-skih ali verižnih). Delo na tem področju je tako zastavljeno, da lahko še v tem srednjeročnem obdobju pričakujemo nadaljnjo gradnjo kakih 2000 individualnih stanovanjskih hiš v okviru stanovanjskega zadružništva. S tem pa bomo v celoti pokrili potrebe Ljubljane po tovrstni gradnji za daljšo dobo. Veliko zaostajanje v naši občini na področju komu-nalnega opremljanja, veliko število nezakonitih gradenj, razpršenost naselij v občini ter obsežen program blo-kovne in individualne stanovanjske gradnje, predvide-ne s srednjeročnim programom je zahtevalo od izvrš-nega sveta, da posveti vso dolžno pozornost urejanju stavbnih zemljišč. Da bi tudi na področju urejanja stavbnih zemljišč prevladoval splošni družbeni interes pred podjetniškim, je predlagal ustanovitev Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič in nanj prenesel tudi urejanje stavbnih zemljišč v zunajmestnih naseljih, kar je bila dotlej iz-ključna skrb krajevnih skupnosti, ki niso imele niti finančnih niti kadrovskih možnosti za uspešno delo na tem področju. Seznanjen s kritičnim higienskim in tehničnim sta-njem številnih lokalnih vodovodov v občini si je prizade-val in si še prizadeva za prenos upravljanja (in s tem ¦obnavljanja in povečevanja) teh vodovodov na Mestni vodovod, da bi tako zagotovili vsem prebivalcem mesta Ljubljane zadosti zdrave pitne vode po zmernih cenah. Kot najbolj nazoren rezultat teh prizadevanj je gradnja novega vodovoda na Golem in za naselje Hauptmance ter ustreznejše določbe v statutu mesta Ljubljane. Morda še bolj so uspela tovrstna prizadevanja na področju opremljanja naselij s kanalizacijo, saj je v mi-nulem obdobju poleg Dobrove zgrajena osnovna kanali-zacijska mreža s čistilnimi napravami tudi v Horjulu, letos pa se prične z gradnjo v naseljih Preserje—Kam-nik, Notranje in Vnanje Gorice in Polhov Gradec, pri-prave pa so v teku še za nekatera druga naselja. Izvršni svet si je tudi ustrezno prizadeval in si še prizadeva, da bodo objekti iz 10-letnega programa gra-denj in rekonstrukcij cest v Ljubljani in objekti iz sred-njeročnega programa gradenj in rekonstrukcij magi-stralnih in regionalnih cest, na našem območju zgraje-ni in rekonstruirani tudi v skladu z ugotovljenimi po-trebami naše občine, zlasti pa si je prizadeval, da bi iz viška vpisanega posojila za ceste realizirali kar največ naših cestnih programov, v čemer je, upoštevajoč koli-čino zbranih sredstev, v največji možni meri uspel. Morda je najmanj uspel v prizadevanjih za večji ob-seg del na urejanju voda, vendar razprave o tem v zad-njem času kažejo na to, da bo glede na večji obseg urbanizacije tudi na tem področju dosežen zaželen na-predek. V zadnjem obdobju je izvršni svet aktivno deloval pri ustanovitvi in usposobitvi samoupravne komunalne skupnosti, ki od občine oz. njenih organov postopoma že prevzema posamezne naloge v izvajanje. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Naloge s področja družbenih dejavnosti so se nana-šale zlasti na izvajanje samoprispevka I. in II., samo-upravne sporazume SIS družbenih dejavnosti ter nji-hovo izvajanje, na skupno porabo v občini in mestu, urejanje vojaških pokopališč in urejanje ter vzdrževa-nje spomenikov NOB ter drugih vojn, na zadeve borcev in invalidov vojne ter sporazume za ureditev financira-nja Poti spominov in tovarištva ter kulturnega centra Ivana Cankarja. Ko je bil izglasovan I. samoprispevek, so se začele akcije za 50°/o pokrivanje vsake investicije posebej, kar so skupščine občin prevzele kot obvezo, poleg tega da so morale priskrbeti komunalno urejeno zemljišče za vsak objekt posebej. Program za našo občino je obse-gal izgradnjo desetih objektov, od tega 5 VVZ in 5 šol. Za večino objektov so bile lokacije sicer določene, ven-dar komunalno popolnoma neopremljene. Na večini zemljišč je bilo potrebno pripraviti popolno komunalno ureditev. Gradnja družbenih objektov je potegnila za seboj vrsto težav, predvsem v tem, da je bilo potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja zgraditi kana-lizacijske sisteme, postaviti trafo postajo z napeljavo podzemnih kablov, ureditev in napeljavo vodovodov. Za urejanje teh zadev je moral biti izvršni svet v ne-prestani akciji za pospeševanje izdelave projektov in del, ki so največkrat potekala sočasno z gradnjo posa-meznega objekta. Tako je izvršni svet sodeloval z inve-stitorjem, z izvajalci projektiranja, izvajalci del ter upravnimi organi. Zaradi takega tempa dela, sodelovanja na vseh rav- neh in uspešnega sprotnega razreševanja težav smo uspeli zgraditi vseh deset objektov hitreje kot v drugih občinah, to je v šestih letih. Preden je bila zaključena izgradnja objektov iz sa-moprispevka I. se je začela akcija za samoprispevek II. Priprave za ta samoprispevek so se pričele že leto dni prej in so potekale vse leto 1976. Izdelane so bile programske osnove za objekte, ki naj bi jih zgradili v obdobju novega samoprispevka. Poudarjali smo, da je treba napake, ki so se pojav-ljale v I. samoprispevku, za II. samoprispevek v naj-večji meri odpraviti, vendar se kažejo znova od prido-bivanja zemljišč za posamezne objekte do lokacijske in gradbene dokumentacije, opreme zemljišč s komunal-nimi vodi in stroškov za to opremo, ki v ceni, ki je bila določena za posamezni objekt, ni bila upoštevana. Tako bosta objekta, ki sta bila programirana za leto 1977, šla v izgradnjo v aprilu in maju 1978 in to sta VVZ Vnanje gorice in Osnovna šola Krim-Rudnik. Izvršni svet neprestano sodeluje z vsemi dejavniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na pospeševanje pridobiva-nja zemljišča, lokacijske in druge dokumentacije. Zara-di tega smo začeli že s pridobivanjem zemljišč za vse objekte, ki jih bomo gradili iz samoprispevka II. Prav tako nam je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč izdelal stroške komunalnega urejanja zemljišč, na katerih se pojavljajo enaki ali pa še večji problemi glede pokri-vanja stroškov komunalne ureditve, kar pa urejamo tudi s pomočjo komunalne skupnosti in krajevnih skup-nosti. Večjih časovnih odmikov od časovnega programi-ranja gradenj bo v bodoče vedno manj, za kar bomo vložili maksimalne napore. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti se je položaj družbenih dejavnosti mnogo izboljšal, saj dobivajo znatno večja sredstva, kot so jih dobivale družbene dejavnosti iz občinskega proračuna. Nova kva-liteta, ki jo predstavlja tudi programiranje teh dejav-nosti, se odraža predvsem v načrtnejšem oblikovanju vsake teh dejavnosti. To dejavnost so prevzele skupšči-ne in izvršni odbori posameznih SIS, za katere je bila ustanovljena strokovna služba, ki administrativno in operativno izvaja naloge iz srednjeročnega in letnih pro-gramov in vse potrebne tekoče naloge. Vsakoletno usklajevanje skupne porabe med posa-meznimi SIS družbenih dejavnosti narekuje sodelova-nje izvršnega sveta občine z mestno koordinacijo in po-samezno interesno skupnostjo za tako višino skupne po-rabe, ki jo načrtujemo na podlagi izhodišč družbenega proizvoda, analiz Zavoda za plan in cene ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na rast materialnih stroškov in razširjene dejavnosti, zlasti šolstva in otroškega var-stva. Uspešno so se razvijali odnosi med skupščinami posameznih SIS in delegatsko bazo, saj so bile vse odlo-čitve, ki izhajajo iz srednjeročnega programa in letnih programov, verificirane. V zadnjih letih je bilo sprejetih vrsta odlokov, druž-benih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki ure-jajo odnose družbe do vojaških pokopališč, spomenikov in spominskih obeležij NOV. S temi listinami je družba dala poudarek na nadaljnjem čuvanju vseh dokumen-tov in obeležij iz NOV z nadaljevanjem teh tradicij. Ure-juje se vprašanje vseh zemljišč, kjer so bili postavljeni spomeniki in so pokopališča oz. grobovi in v te namene je občina zagotovila tudi znatna sredstva. Prav tako je v pripravi samoupravni sporazum o prevzemu skrbi obe-ležij na šole, delovne organizacije in KS. Sprejet je bil tudi petletni program urejevanja spomenikov, pokopa-lišč in grobov in o postavljanju novih obeležij NOV. Precejšnja sredstva namenja občina tudi za prizna-valnine borcem NOV in se to vprašanje rešuje zelo uspešno preko občinskega odbora Zveze borcev in komi- sije, ki na svojih sejah proučuje in rešuje zadevno problematiko. Prav tako ta komisija skrbi za podelje-vanje priznavalnin udeležencem in svojcem udeležen-cev NOV in borcev za severno mejo 1918/19. Posebno skrb posvečamo problematiki s področja invalidov, za kar se namenjajo sredstva republike, ki vključujejo tudi sredstva za spomeničarje 1941 in zdrav-ljenje v klimatskih zdraviliščih spomeničarjev in invali-dov. Te zadeve so urejene z zakonom, ki ga dosledno upoštevamo. Prizadevali smo si, da bi financiranje Poti spominov in tovarištva uredili na podlagi samoupravnega sporazu-ma, ki bi ga naj podpisale vse SIS, delovne organizacije in skupščina občine. Vsaka od teh naj bi zagotavljala določena sredstva za obdobje štirih let, ko naj bi bila pot spominov in tovarištva zgrajena. Podpisovanje kljub mnogim intervencijam poteka počasi in nekatere delov-ne organizacije nočejo sprejemati novih obveznosti pre-ko samoupravnih sporazumov. Za kulturni dom Ivan Cankar je financiranje bolje urejeno, ker je financiranje urejeno na širši osnovi in bo s sporazumom zagotovljen reden dotok sredstev, ki se bodo zbirala do leta 1982. Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi je bilo z neka-terimi zelo dobro, z nekaterimi pa nekoliko manj. Pe-reče probleme posamezne krajevne skupnosti smo reše-vali tudi na skupnih razgovorih z odgovornimi predstav-niki krajevnih skupnosti. To sodelovanje pospešeno raz-vijamo še zlasti v zadnjem času in upamo, da bo ta me-toda dela pripomogla do boljših rezultatov. DAVČNA POUTIKA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je v svojem mandatnem obdobju razpravljal o številnih aktih s področja davkov, prispevkov in taks. O nekate-rih aktih je izvršni svet po razpravi dokončno odločil, večina aktov pa je bila takega značaja, da je morala biti zaradi vsebine predložena občinski skupščini v obravna-vo in dokončen sprejem. Dogovor o usklajevanju davčne politike je bil vsako leto predmet razprave v izvršnem svetu in na sejah vseh zborov občinske skupščine. Občine so po ustavi in zakonih samostojne v uvajanju davkov in kreiranju davčne politike, vendar so le te davčno politiko dolžne medsebojno usklajevati, da se zagotovi čimvečja prav-na in ekonomska enakost občanov — po načelu, da druž-bi prispeva več tisti, ki ustvari večje dohodke. Dogovor o usklajevanju davčne politike je po vse-bini tak, da so se občine dogovarjale o vrsti davkov in prispevkov oz. taks, da načelno in okvirno uredijo neka-tere konkretnejše davčne instrumente in druga merila v kreiranju davčne politike. Nadalje dogovor o usklaje-vanju davčne politike vsebuje tudi določbe ukrepov za izvajanje davčne politike in s tem naravnavanje ustrez-nih služb, ki so soodgovorne oziroma strokovno-politič-no odgov6rne za izvajanje naravnane davčne politike. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je bil v mandatnem obdobju na dnevnem redu na sejah izvršnega sveta in skupščine kar sedemkrat, seveda iz razlogov, ker je bil pri obravnavanju vpeljan dvofazni postopek in ker so družbenopolitične razmere narekovale ustrezne spremembe. Spremembe in dopol-nitve odloka o davkih občanov so vsebovale področje davkov iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz davka od avtorskih pravic in intelektualnih storitev, dohodka iz davka od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev, davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pra-vic ter davka na posest stavb. Pri tem so spremembe odloka o davkih občanov vsebovale zlasti: — ponovna uvedba davka iz osebnih dohodkov de-lavcev po stopnji 0,5 °/o, — spremembe davčnih stopenj in oprostitev davka iz kmetijske dejavnosti, s katerim je bil davčni instrumen-tarij usklajen z novim izračunom katastrskega dohodka, ki bo uveljavljen v letu 1978, — spremembe progresivnih stopenj davka iz obrtnih dejavnosti in spremembo stopnje davka za občane, ki se ukvarjajo s postransko obrtno dejavnostjo, nadalje spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov vse-bujejo tudi spremenjene davčne olajšave za zasebne obrtnike storitvene dejavnosti, zlasti za dohodke, ki jih zasebniki dosegajo za občane in hišne svete, — davki na dohodke od avtorskih pravic in tehnič-nih izboljšav ter davki na dohodke od intelektualnih sto-ritev so bili na novo urejeni po proporcionalnih davčnih stopnjah, — davek na dohodke od premoženja in davek na po-sest stavb sta bila na novo urejena v tem obdobju skladno z dogovorom o usklajevanju davčne politike; davek za počitniške hišice pa predpisuje odlok v bistve-nem povečanju v primerjavi s prejšnjim letom. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-nem občinskem prometnem davku od prometa proizvo-dov in od plačila za storitve je bil pred občinsko skup-ščino in pred tem na sejah izvršnega sveta štirikrat ob-ravnavan. V treh primerih so spremembe vsebovale spremembo prometnega davka na alkoholne pijače in na novo uvedbo prometnega davka na umetne brezalko-holne pijače. Z občinskim predpisom je bilo spreme-njeno sistematsko plačevanje prometnega davka od al-koholnih pijač glede na dosedanje različno obračunava-nje (osnova: merska enota ali vrednost), pri nekaterih alkoholnih pijačah pa je bilo sprejeto določeno poveča-nje davčnega instrumentarija. Za umetne brezalkohol-ne pijače je bila predpisana splošna stopnja 3 %>. V enem primeru je bil s spremembo odloka realiziran do-govor o znižanju prometnega davka od proizvodov od 4 na 3