DECEMBER ANGELČEK 1933/34-ŠT.4 Alojzij Košmerlj: Dragi Marijini otroci! Meseca decembra se vsako ieio veselim. Pa ne samo radi sv. Miklavža. Velik sem že, sv. Miklavž pa se le bolj pri otrocih ustavlja. V decembru je sveti ad-ventni Čas. Zjutraj so v ccikvah zornice. Z lucjo v roki prihajajo Ijudje k sv. maši. Zunaj je mraz, sneg Škrip-lje pod nogami. V srcih pa je toplo. Mile adventne pesmi vzfaujajo v duši sladko hrepenenje po Zveli-čarju. Pripravljamo ae na božične praziiike. Sveti adventni čas skriva v sebi uekaj skri\nofitno lepega. Svetih adventnih dni se vsako leto veseliin. Spominjam se: V adveutnem času nisem nikoli zanemaril svoje jutranje molitvc. Pri zornicah srao molili sveti ročni venec, skupno in na glas. Na oltarju pa so sveče gorele. Jezus nas jv gledal iz monstrance, tuko sveto je bilo vse. V teh jutrih sem raznmel, kako nekaj lepega je, če Človek zjutraj moli. Ako jutranje molitve ni, nima ves dan pravega začeika. Razurael ¦ sem, tla je jutrauja moliter moja sveta dolžnost. ¦ Jutranja molitev — kako rada se pozabi ¦ in opusti. Predolgo poiegate v postelji, v šolo se vam mudi, zato pa potera ljubi Bog zjutraj nicesar ne dobi. Pa bi ne smelo biti tako. Rekli so nam: lenoba je vseh grdob grdoba. Bog je naš Stvarnik. Od njega imamo življenje. Od Boga je vsak dober dar. Prve misli naše duše naj M bodo vsak dan za Boga. Bogu naj veljajo v jutru prve 9 besede naŠih ust: prvi pogled našib oci uaj se dvigne 49 zjutraj k tlobrotnemu Stvarniku. To je naša velika, sveta dolžnost. Ko je Bog ustvaril Adama in Evo, ko sta se zclrava in srečoa vzbudila sredi rajskega vrta, ko sta prvič pogledala proti solncu, tedaj sta hvaležna počastila Boga. Njuoa molitev je bila prva, prelepa jutranja molitev. Ali ni tudi za uas vsako jutro kakor začetek no-vega življenja? Spočiti in zdravi se zbudimo. Ker je vsak dan tako, se nam pač zdi, da mora zmeraj tako biti. Toda pomislimo enkrat; Ali res mora biti vsako jutro tako? Ali bi ne bilo lahko tudi drugaee? Glejte, vsuko jutro, ko mi zdravi vstajamo, leži do sto tisoc mcličev stiom. sveta. Sto tisoč ljudi, ki jih je v tej nači poklicala smrt. Zvečer so bili lnuogi še zdravi in veseli, zjutraj leže miruo in tiho, oČi so jim ugasnile za vedno. Komu se imamo zahvaliti, da smrt v tiiii aoci ni prišla tudi po nas? Kdo y čul nad nami, da se naše srce poiioči ni ustavilo'!1 Kdo nas je obranil pri življenju» da lahko zdravi začenjamo nov dan in novo delo? Njhče drugi kot Bc^. Ko so ponoči vsi drugi spali, je božje oko gledalo na nas. Bog ne spi nikoli. Ali se ne bomo zato Bogu prav iz srca zahvalili? Ko jih je toliko timrlo, je nas dobrotno oliraiiil. Ko so mnogi v bolcčiuah vzdihovali celo dolgo noč in Šteli dolge noČne ure, smo mi spali tako mirno in sladko. Ali ni io velika dobrota? Ali ni nasa velika dolžnost, da smo za vse to Bogu prisrčno hvaležni? Otroci! /jutraj ua kolena! Jn prav iz srca aaj vam privro na dan lcpe besede: Tebe ljubim, Stvarnik moj, ki si oliranil rae nocoj... Z novim driem se pa zacne ludi novo delo. Delo brez molitve pa nima uspeha ne blagoslova. Delo biez molitve bo le tcžava in križ. Pregovor iias uči: Z Bo-icota. začni vsako delo, da bo dober uspeh jmelo! V ju-tranji molitvi borao svoje dnevno delo položili v božje roke. Vsega se Bogu izročimo, Tebi delo posvetim, duso in telo zročim... Z novim dnem pridejo tudi nove skušnjave. Hu-dobni duli hodi za nami kakor rjovec lev in gleda, 50 L(.ya bi požrl. Nujbolj zaželen plen so rau nedolžiia otroška srca. Lilijo bi rad izruval iz srČne gredice. Prelepo obleko posvečujoče milosti bi nam rad ukra-del. Dušo bi nam rad umoril. Kako strašna je ta zver [¦/. pckla. Toda ne bojmo se! Marija je strla peklenski kitči glavo. Marije se satan strašno boji. Mariji se l)(inio prtporočili v jutranji molitvi za ves dan in še ¦ /.i /jitlnji dan življenja: I O Marija, vodi mc po nedolžni poti in ob smrti m pi-iiJi mi z Jezusom naproti. Otroci! Tako uaj bo v vašem življenjtu Najprej Bog. potera šele druge skrbi. Najprej Bog, potem sele dnt-vno delo. Noben dan naj se ne začne brez jutranje iuolitve. Jn Če bi bila še iako kratka, samo da brez nje ni. Če jo kdaj po nesreči pozabite, jo zmolite po poti v šolo. Po mnogih družiuah jo molijo skupaj. Kako je \ takih dmžinah lepo. Nebesa se odpirajo nad tako )ii-o jn božjj biagoslov rosi na pobožna srca. Tudi slede jutrunje molitve veija t>ni pregovor: Rana ura — z 1 u t a ura, Nekdo je dejal: iPovej mi, ali ai zmolil s pobožnim srctui jatranjo molitev in povedal ti bom, kako si pre-ži\cl dan, koliko je ta dan vreden pred Bogom.* V svetem pismu pa pravi sam Bog: ijaz lju-biin tiste, ki mene ljubijo i n kateri zgo-(I ;i I k meni čujejo, me bodo nasli.c