14
Dopisi.
Iz Dunaja 1. jan. Š. Ž. — Ustanovila se je tukaj akademična čitavnica. Namen ji je prvi: oživiti in krepčati duševno življenje tukajšnega vseučilišča, soznaniti in zediniti, da bi potem središče postala njih duševnih zadev. Da bi pa to dospela, treba je, da ostane ona. poglavitno zberališče slušavcov. K temu pomaga drugi namen: podati udom, kar je novega v časopisih, ne le podučnih , ampak tudi političnih in zabavnih. Mnogo časnikov nam dohaja že iz vseh krajev avstrijanskih, pa tudi iz ptujih , posebno iz nemških dežel, jih dohaja veliko; skor da vseh skupaj jih je že več ko 200 časnikov, ali kupljenih ali darovanih. Razun časnikov nemških, ogerskih in laških je tudi obilo slovanskih, posebno poljskih, čeških in jugoslovanskih.
Iz Gorice 3. januarja. — ? — Gospod France Za-krajšek ne bo radi tiskarjevih in založnikovih okoljnost nobenega časopisa na svetlo dajal, kakor so v preteklem letu tudi „ Novice" naznanile bile, gotovo pa je, da je lepo poslovenil satirički roman „D o n Quixote", kterega bo, kakor slišimo, založnik Kari Sonar, bukvar tukajšni, po posameznih snopičih priobčeval. — Gotovo je tudi , da se bo v kratkem začel učiti na realki nauk kmetijstvu za Slovence po slovenski, za Lahe po talijanski. In kr-šanski nauk, predmet srca, podlaga časne in večne sreče, najimenitniša reč na svetu, koliko časa se bo še obotavljalo razlagati ga gimnazijalcom in j ealčanom v oni besedi, v kteri jih je mati učila?
Iz Gorice 4. jan. .—. Ravno je iz Paternolli-tove tiskarnice na svitlo prišel ,.SI o venski koledar" za leto 1862, kterega je izdala tukajsna kmetijska družba, poslovenil slavni rojak naš Št. Kociančič, profesor. Priporoču-jemo ga vsem goriškim, tržaškim pa tudi kranjskim in vsem slovenskim domorodcom. Razun navadne pratike obsega naslednjo tvarino: Kmetijska pratika, ktera kaže dela za vsaki mesec v letu na polji, po vitih ali vinogradih. — Semnji in trgi v tekočem letu 1861 a) na Goriškem, b~) na Beneškem , c~) na Koroškem, d) na Kranjskem, e) na Teržaškem, f) v Istri. — Novi kavalirji ali sviloprejke. — Nekaj od zidnih gosenc ali kavalirjev. — Astramontana zoper vpik strupenih žival in zoper vjed. Popis astramontane. Kako se astramontana rabi. — Od žvepljenja bolnih trt. — Od hmelja. — Pridjana je tudi tabelica v štempeljnu ali koleku. Zapopada tedaj nauke jako važne za vse gospodarje in kmetovavce južnih krajev, ki se s svilorejo pečajo in dobrega vina pridelujejo. Bog daj sreča prvemu tečaju slovenskega koledarja v Gorici! Srčno pa bi bilo želeti, naj bi prihodnji tečaj ne le iz laškega koledarja prestavljeno tvarino obsegal, ampak tudi kaj izvirnega; saj imamo sem ter tje umnih kmetovavcov, ki bi nam iz lastne skušnje marsikaj dopovedati znali.
Iz senožeske fare 27. grudna. — Z — Bolezen v gobcu in na parkljih pri goveji živini se je v naši okolici zlo razširila? toda nevarnosti posebne se ni še sedaj bati; le vendar živina je zlo v nič prišla in naš revni kmet si ne more z vožnjo v Terst trdih dnareov za sol in koruzo zaslužiti. Res je to reven zaslužek, ker pa pri nas boljega v resnici ni, je le vendar dober, ker majhni pridelki letošnje letine so največi del že pri kraji. — Vreme je za ozimino slabo; mrzla burja po suhih tleh piha. Na sv. Štefana dan med 4. in 8. uro zvečer je bila tako divja, da ni mogel peš človek po veliki cesti čez hrib Gaberk iti. Volkovi nas pogostoma obiskujejo, po 4, 6 do 8 se jih skupaj po gojzdih vlači. Pri Sajevčah je v pondeljek en logar iz živinskega hleva enega vstrelil; pri Sevcih so pa ovčarji enega  med  ovcami   tako  rekoč  zbrcali,   da je   na   mestu
poginil. V Postojni je gospod G. pretečeni teden tri volke zavdal s strupenim orehom (Knihenaugen), ki jim ga jo pri vodi podvrgel; sto korakov od vode ni nobeden pet odnesel. Pravijo, da je ta strup nevaren zato, ker, če ga zver le malo požre, ne crkne, ampak stekla postane. #J Sicer je pa to dobro kosilce za take vrage.
Iz Ljubljane. V sabotni seji čitavuičnega odbora so se ustanovili na novo odseki; ostali so kakor so poprej bili, le gosp. prof. dr. Vončina je stopil v odsek gospodarstvenik gosp. Mir. Vilhar v odsek za besede, gosp. Franc Žeravec v odsek za ples; gosp. J. Praprotnik bo tajnik po odhodu gosp. prof. Macuna. Gosp. prof. dr. Vončina je bil po predlogu gosp. predsednika Ambroža enoglasno za podpredsednika izvoljen. Dalje je bilo sklenjeno, naj se gosp. dr. Drag. Bleivveis naprosi, naj prevzame opravilstvo obred ni k a pri besedah in plesih, g. Tome pa ravnateljstva pri razpošiljanju časnikov; imenik vseh časnikov se ima z redom njih razpošiljanja na dom berž ko berž natisniti dati, da se bo razpošiljanje kmaii začelo. Za služabnika čitavnice je bil prejšni poterjen. 9 novih udov je bilo sprejeto; med temi sta posestnika belgiškega mlina v Karlovcu gospoda Gvido Pongrac in Val. Pleivveis darovala še posebej 50 gold. Prihodnja „beseda" je bila določena na 12. dan t. m. — Tako lepo napreduje čitavnica naša in se množi po pristopu veljavnih mož od dne do dne. Toliko bolj čudno pa je, ako sem ter tje kak visi uradnik svoje podložne plaši, da naj ne pristopijo domačemu družtvu. Vprašamo le: ali taki možje ravnajo po duhu ustavne vlade? kaj smo mar še zini raj v sponah absolutizma? Slavne c. k. deželne poglavarstva dovoljujejo brez zadržka napravo domačih čitavnic, ki nimajo s politiko celo nič opraviti ; — kdo tedaj se more samo iz svoje trme predrzniti, da odgovarja koga od pristopa? Če ne branite nikomur družbeniku biti kazine, tudi nimate pravice braniti pristopa k čitavnici. Kaj ste nam mar nevošljivi za tistih 25 stopinj zemlje v domači deželi, ker se omikujemo in radujemo po svoje? Ako je to, recite naravnost, da vam je ravno p r a v n os t po cesarjevi besedi zagotovljena trn v peti! Mi pa vam rečemo, da čitavnice slovenske niso nikodar demonstracije zoper nemščino, ampak so le mirno in pošteno vživanje domačih pravic na domači  zemlji.
—  Mestni župan gosp. Ambrož se je odpovedal pred-sedništvu na strelišču, dokler ne bojo dnarstvene on-dašnje zadeve uredjene.
—  Naročnikom „Novic" moremo veselo novico naznaniti, da smo te dni po gosp. župniku Fr. Blažiču prejeli iz zapuščine Vernetove željno pričakovani rokopis „občne povestnice". Vse delo nepozabljivega domoljuba je s tem gotovo, in letošnje leto bojo dobili potem takem naročniki ,.Novicu celo povestnico v roke.
— Prav ozn anska družba je imela svoj mesečni zbor 3. dan t. m. 12 novih udov je bilo sprejeto ; število vseh znaša sedaj 111. Gosp. dr. C ost a, pervi družtveni tajnik, je zboru izročil zahvalnico, ki jo je vredništvo der-žavnega zakonika družbi poslalo za 1. družtveni, zlo pohvaljeni zvezek; potem je naznanil, da neki ud, ki se je v vrsto ustanovnikov družtva vpisal, ni hotel ne 1. družtvenega zvezka ne povabila k današnji seji sprejeti; zbor je sklenil, onemu gospodu plačilne liste poslati vsled §. 5. družb, pravil, pa ga izbrisati iz vrste družbenikov, ako tudi to odbije. — Potem je je g. Aug. Dimic bral zgodovinski popis poljo-delskih razmer na Krajnskem , o kterem je bilo enoglasno sklenjeno, ga natisniti v mesečniku družbenem. Poslednjič je gosp. dr. Ahac i č zboru predložil vprašanje: Ali tistemu, ki je utonjenca v vodi najdel in ga iz vode izvlekel, gre postavna naj de ni na od takih več ali manj vrednih reči, ki jih je pri njemu najdel?   Cez eno uro je pravda trpela;
*) To ravno ne, ker steklina je po svoji naturi vse drugačna bolezen; al to je res, da po tem strupu le na pol Eavdana živina hudo divja, da je stekli podobna.                       Vr<id.
gospodje: dr. Ahačič, dr. Zupan, dr. Orel in Kersnik so rekli: da mu gre v tem primerljeji, kakor je tu popisan bil; gospodje: Kaprec, dr. Hladnik, dr. Schoppel, dr. Zupančič, žl. Fritsch in Brunner pa da ne, nanašaje se na §. 403 derž. postavne knjige. Na vprašanje: ali naj se konečno glasuje o tej pravdi, je večina bila za to, naj se sklep po glasovanji opusti.
—   Družba za podporo bolnih tergovskih pomočnikov je imela v nedeljo pod predseduištvom mestnega gosp. župana svoj letni zbor. Suidlo se je razun podpredsednika gosp. Jož. Pleiweis-a in tajnika gosp. Fr. Ks. Souvan-a mlajšega le kakih 25 udov; to je očitno znamenje, da gosp. družbeniki vse zaupanje stavijo v družbino vodstvo, kteremu so izročili dnarno gospodarstvo. Pa se je premoženje njeno res tudi preteklo leto lepo pomnožilo; racuti predlanskega leta je kazal 12870 fl., premoženja lanskega pa 14721 fl., tedaj je družba lani za 1850 na boljem bilo; pristopilo je lani 51 novih udov, tedaj znaša število rednih udov sedaj 218, častnih 9.
—   Kar smo v poslednjem listu zastran odprave po-hišnega beračenja omenili, spolnilo se je. Predlog mestnega župana gosp. Ambroža je komisija za ukoge enoglasno potrdila in že te dni se bo razposlalo povabilo za podpis prostovoljnih darov v ubožno dnarnico po vseh hišah. V tem povabilu bode bral vsak zgodovino beraštva našega mesta od leta 1845 do letos,— kako je začela ubožna denarnica hirati, pohišni berači se množiti itd. Ko je leta 1845 bilo 439 ubozih iz te kaše vsaki dan obdarovanih, jih dobiva sedaj le še 319 milošine iz nje, in vendar je sedaj dosti več siromaštva tudi v Ljubljani kakor pred 16 leti. Nekteri niso dajali več v ubožno kašo, ker so vidili, da je čedalje več pohišnih beračev pred durmi; nekteri so rekli: „raji sam dam, ker vidim, komii dam" itd. Mnogo vzrokov je pritisnilo poslednje leta, da je več ubozih. Vsaka soseska pa ima dolžnost le za svoje skrbeti, in ako to po celi deželi vsaka soseska stori, bo kmali manj beračev, zakaj marsikdo, ki hodi sedaj s beraško rnavho okoli, bo mogel doma delati, ako je še za delo, in kdor je res siromak, bo toliko več iz ubožne kaše dobival kolikor manj bo beračev. Naj tedaj Ljubljančanje, ko bojo omenjeno lepo povabilo v roke dobili, precenijo: koliko po priliki sedaj ubogajme dajo na teden, in potem jim ne bo težava podpisati toliko ali toliko za mesec, kvatre itd. Iz teh podpisov pa bo komisija za uboge še le presodila, ali se bo mogla ta nova naprava začeti ali ne. Mi za trdno upamo , da previdni in dobrotljivi naši mestnjani bojo radi roko podali dobremu namenu , da le zares revni domači bojo več milošine dobivali, silno pohišuo beračenje pa se bo zatrlo. Gospod župan sicer s tem ne bo potepuhom in ptujim klatežem vstregel; al to naj ga ne straši, če ga obirajo lenuhi, — pravi ubogi mu bojo hvaležni, in kar je po drugih mestih, naj bode tudi pri nas.
—   V poslednjem listu smo „Triesterčnemucc dopisiinu, ker nas je na to klical, brali litanije in mu iz aktov dokazali, da je laž, kar je o lastnini „Novica govoril. Na to se je oglasilo vredništvo in reklo, da ne dopisnik, ampak ono samo je pritaknilo tisto zaplato. Nam je to vse eno, ali se laže dopisnik ali vredni k; poštenje terja od nas, da zavernemo enega ali druzega in da kažemo, da gospodar more s svojo lastino ravnati kakor mu je drago, in spremeniti kakor hoče obsežek svojega lista brez vsake odgovornosti Petru ali Pavlu. Ce pa vredništvo „Triesterce" tako ravna, da pod sleparskim naslovom: „Aus Laibach wird uns geschrieben" — kakor je v onem pamfletu zoper „Danico44 stalo — dostavlja celo svoje hujskanje zoper nas, ker se mu gonja njegovih pomagačev še pre-mala zdi, bi se s tako silovitostjo lahko ponašali, ako bi le teta „Triesterca" kaj več veljave imela kot — prazen papir.
—   Glavo tistega neznanega človeka, ki «o ga pred nekimi  tedni   umorjenega   našli vstran   dolenske ceste   pod
15
Ljubljano, so našli te dni blizo tam, kjer je umorjenec ležal; zakopana je bila pod zemljo, in nek lovsk pes jo je zasledil. Pripeljali so na mesto človeka (vojaškega beguna], kterega imajo že več časa na gradu zaprtega, ker sum na-nj leti, da je on morivec , in mu glavo s sivimi lasmi pokazali ter ga vprašali: ali je to tLsti človek, s kterim je potoval? Strašni pregled ga ni nič pretresel; rekel je, da utegne ta tudi kdo drug biti.
16