121
Pred deželnimi zbori.
Dežefei zbori so sklicani. Dva sta se celo že sešla, Ba-mreč štajarski in češki. Sedem deželnih zborov, mej njimi isterski, koroški in tržaški letos ne bodo zborovali. Deželnozb@rska zborovanja nimajo posebno velikega pomena, ker je njih delokrog precej omejen. Da nimajo deželni zbori v političnih stvareh velike besede, to mora nas Slovence pač le veseliti, pa tudi sploh avstrijske Slovane.
Razmere v deželnih zborih so za nas Slovane skrajna neugodne, Slovenci imamo večino samo v jednem deželnem zboru, to je na Kranjskem, v goriškem deželnem zboru smo v jednakem številu z našimi nasprotniki, v štajarskem, koroškem, isterskem in tržaškem smo pa v veliki manjšini. Kako brezozirno ravnajo v teh deželnih zborih s slovenskimi manjšinami, še praviti ni treba.
Pa tudi Čehi, kateri so deželni avtonomisti, v res-nki glede deželnih zborov niso dosti na boljšem, nego smo mL Samo v češkem deželnem zboru imajo večino, v šleškem m moravskem so pa v veliki manjšini. V Sleziji se nanje prav nič ne ozirajo, pa tudi na Moravskem v tem oziru ni dosti bolje. Tri četrtine dežele so slovanske, ali vendar je vsa deželna uprava v nemških rokah.
Razmere so pa take le pod sedanjo vlado, ki je kolikor toliko bila še Slovanom prijazna. Poprej so pa bile še dokaj slabše. Celo na Kranjskem so že Nemci imeli večino v deželnem zboru. Te večine skoro gotovo več ne dobe, ako bodemo složni, ali njih število se pa utegne vendar nekoliko povekšati, ako bi prišla nam nasprotna liberalna vlada. V mestih nikakor ne stojimo tako trdno, kakor si morda kdo misli. V Tržiči in Postojini so še pri zadnji državnozborski volitvi nemškutarji bili nekak važen faktor. V Idriji bi se tudi utegnili še oživeti, ako bi vodstvo rudnika dobil v roke kak nemški liberalec, kateri bi lahko izrekel željo, da naj mesto pri volitvah pokaže svoj nemški značaj. Pri zadnjih mestnih volitvah v Novemmestu se je tudi nekaj gibalo v nem-čurskem taboru.
Sicer so pa razmere v kranjskem deželnem zboru precej kritične. Vsled domačega razpora so Nemci in nemškutarji vpliven faktor. Obe stranki morata računati % njimi. Da pa nemški vpliv slovenski stvari ne koristi, je gotovo in noben pravi narodnjak ga ne more biti vesel. Vsake usluge zahtevajo protiusluge in usluge katere store nemškutarji tej ali oni slovenski stranki, bodo morale biti poplačane. Naši nemškutarji imajo predobre in preveč prepehane vodje, da bi mi mogli misliti, da bodo kedaj komu zastonj tlako delali, da celo zastonj ne bodo marali govoriti tako, kakor bi komu ugajalo.
Spominjamo se, da je v kranjskem deželnem zboru bil nekdaj tudi razgovor o Komenskem. Tukaj ne bodemo razpravljali, če bi morda ne bilo umestneje, da bi se do-tični razgovor bil opustil, ker se taka stvar lahko napak tolmači. Pri tem razgovoru se je pa baron Schwegel bil postavil na tako katoliško stališče, da moramo   reči,   da   tega ni storil popolnoma iz svojega pre-
pričanja, posebno če pomislimo, kako so Komenskega liberalni listi proslavljali in kako stališče že od nekdaj naša nemškutarska stranka zavzemjje proti protestantstvu. Pri tedanjem govoru so gospoda barona vodili politični nameni in kdo ve, če ni dosegel, kar je nameraval.
Pa tudi v češkem deželnem zboru razmere za Čehe niso Bog ve kako ugodne. Sedaj odločuje zgodovinsko veleposestvo, katero vsled svoje nemške odgoje ni povsem zanesljivo v narodnem oziru. Naj pa pride zopet liberalna vlada, pa nikakor ni izključena nemška večina. Vsled vladnega vpliva lahko dobe v skupini nefidejkomiskega veleposestva liberalci pri volitvah večino, ker se še do-sedaj volilni red ni premenil. Če pa zmagajo v tej skupini, pa imajo večino v deželnem zboru. Iz povedanega je razvidno, da so deželni zbori najboljša zavetišča nemškega oziroma laškega liberalizma v Avstriji. V njih imajo Nemci dosti večjo moč nad Slovani, nego pa v državnem zboru.
To Nemci začenjajo že sami spoznavati. Na Šta-jarskem si posebno poslednja leta prizadevajo, kako bi razširili delokrog deželnega zbora. Posebno deželni glavar grof Wurmbrand pridno deluje, kako bi razširil delokrog deželnemu zboru. Ko je lani se govorilo o tem, da se kmetijsko društvo preosnuje v deželni kulturni svet, je že „Siidsteirische Post", ki načelno ni nasprotna deželni avtonomiji, opozorila na nevarnost, ko se tako širi delokrog deželni uprav? in se vedno množe deželni uradi. Nemški nacijonalci štajarski baš sedaj nameravajo pre-osnovati svojo stranko tako, da vzprejme tudi povekšanje deželne avtonomije v svoj program. Mi nikakor ne dvomimo, da bodo kmalu v tem oziru vse nemške stranke jedine.
Kako da liberalni Nemci vedno bolj spoznavajo, kako orodje so jim deželni zbori, to pač nam najbolje dokazuje novica, da so že štajarski in koroški Nemci sklenili, da v deželnem zboru sklenejo zakon, po katerem bi vse občine morale nemški uradovati, v kolikor so podrejene deželnim odborom. Do sedaj so se liberalni Nemci trdo držali načela, da urejenje jezikovnega vprašanja spada pred državni zbor. Sedaj so pa nakrat popustili ta načela in to gotovo ne iz prijaznosti do Slovanov. Prepričali so se, da v državnem zboru nikakor ne dosežejo, da bi se nemščina proglasila za državni jezik. Pač bi pa v nekaterih deželnih zborih se dala nemščina proglasiti za deželni jezik in s tem bi že bila pridobljena velika predpravica za nemštvo.
Liberalni Nemci pri tem ne računajo slabo. Glavna težava je pri tem, da se bode vlada ustavljala deželnim zborom pripoznati pravico urejati jezikovne razmere. Tukaj se pa smejo Nemci nekoliko zanašati na pomoč deželnih avtonomistov zlasti Poljakov v državnem zboru. Poslednji so se že večkrat izrekli za to, da naj jezikovne razmere urejujejo deželni zbori. Tako je mogoče, da liberalci naposled le po ovinkih dosežejo svoje namene. To bi bilo tem ložje mogoče, ker Slovani, kakor skušnje kažejo še vedno   dosti   ne  poznamo,   kako   nevarno   orodje  imajo
122
Nemci v deželni avtonomiji proti nas. Mnogo jih je mej Čehi, pa tudi mej Slovenci, ki hočejo vsa mogoča vprašanja izvleči v deželne zbore. Nemški liberalci jim pa semtertja še ugovarjajo in to gotovo le iz tega namena, da Slovane še bolj preslepe, da ne bi izpoznali nevarnosti, ko jim preti od deželne avtonomije.
Mi le želimo, da slovanski zastopniki povsod o pravem času izpoznajo nevarnost in ne vodijo vode na nemški mlin. Dokler se volilni redi za deželne zbore tako ne preustrojijo, da bodemo Slovenci v njih primerno zastopani, tako dolgo ne smemo nikakor se potegovati za kako razširjenje delokroga deželnih zborov v praktičnem oziru. Prizadevanje Slovanov v deželnih zborih mora biti v političnem oziru pred vsem naperjeno na premembo volilnih redov. Posebno bode potrebno delati na to, da se omeji število poslancev veleposestva. V deželnih zborih imajo veleposestniki razmeroma še mnogo več zastopnikov nego v državnem zboru in veleposestniki so skoro povsod nasprotniki Slovanov. Druga politična vprašanja naj se pa prepuščajo državnemu zboru, dokler se razmere ne premene. Deželni zbori naj se pa bolj bavijo z narodnogospodarskimi vprašanji, ker to je zanje pri sedanjih razmerah jedino pravo polje.