6. junij — praznik krajevne skupnosti Ivančna gorica
V počastitev 6. junija — praznika KS Ivančna gorica ter v okviru Pohoda po poteh II-grupe odredov je bilo organiziranih več športnih in kulturnih prireditev.
Kot uvod v praznovanje krajevnega praznika je bilo v Ivančni gorici 14. športno srečanje upokojencev dolenjske regije, prireditve pa so dosegle svoj vrh v Pohodu po poteh II. grupe odredov, ki je bil letos v soboto, 10. junija, dan prej pa je bila slavnost-na seja skupščine KS Ivančna gorica, katere so se udeležili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini in kraju samem. Predsednica skupščine KS Ivančna gorica Marinka Mišič je v govoru največ pozornosti namenila ekologiji in varstvu okolja v Ivančni gorici ter dejala:
»Krajevni praznik ni in ne sme biti več samoprilika za svečanosl, obujanje zgodovinskih izročilalipregledov oprav-Ijenega dela in rezultatov.
Danes vsigovorimo, da moramo čim prej in odločneje preseči stanje, v kate-rem so v razvojnem in gospodarskem smislu bilepomembne tone in metri ter v družbenem smislu držam in njene insti-tucije. Oblikovatimoramoodnose, vka-terih bo v srediSču človek, njegova ustvarjalnost in iniciativa, pa tudi celo vi-ti pogoji njegovega dela in iivljenja. Misliti moramo najutri, na čas, kipri-haja. Na to, kakšne učinke in posledice bodo imele naše današnje odločitve čez deset, dvajset in več let. Kaj te odločitve pomenijo za naše cilje vključevanja v Evropopo letu 1992, pa ludi za 21. sto-letje. Vse to izgleda dalel in neodvisno od nas — pa ni in ne bi smelo bitl Če bomo prislajali na to, da ne bomo sode-lovaliin vplivalina odločitve, odkaterih bodo odvisni pogoji našega dela, življe-nja in razvoja vprihodnosti potem bo-mo tudi sami sokrivi, da v središču po-zornosti naše družbe ne bo človek, s svojimi praricami in interesi.
Če je kaj lahko blizu Ijudem, je lo lahko krajevna samouprava. Čekje.po-tem se v krajevni samoupravi in z nje-nim uveljavljanjem lahko potrjujejo in-leresi Ijudi
Gledano kratkoročno, nekoliko tudi na star način, se v Ivančni Gorici mar-sikaj spreminja V preieklem letu smo uresničili nekatere načrte asfaltiranja cest, razvoja telefonije in komunalne ureditve. Odpirajo se nam nove moino-sti ob gradnji avtomobihke cesie, kije v teku. Naši ohrani, kljub velikim gospo-darskim težavam družbe kot ceioie v glavnem s svojim delom, pridnosljo in iznajdljivostjo še uspevajo te težave premagovati — deloma z zaposlilvijo, deloma z delom na svoji zemlji, in med-sebojno pomočjo.
Toda, vse to je res gledano kratko-ročno. Če pa pogledamo naš položaj z vidika nujnih ciljev julrišnjega dne.jas-ne perspektive, pa verjetno občutkapo-sebnega zadovoljstva ne moremo imett Tudi nuš kraj nirna jasne, dolgoročne perspekiive razvojne usmeritve. Ravno obratr.o, srečujemo seprav r tem času s pomembnimi vpraianji, ki lahko brez
naše voljealiproti njejpogoje življenja v kraju bistveno opredelijo za daljii čas. In o lem velja razmišljati tudi ob krajev-nem prazniku.
Krajani ste obveičeni, daje Ivančna Gorica danes med najbolj onesnaženimi kraji v SlovenijL Industrija, ki seje tu razvijala — mislim na IMP Livar — nam moino onesnažuje zrak. To doka-zujejo meritve onesnaženosti zraka. Tozd Prašičereja poleg onesnaževanja zraka dosega optimalno kolitino vzreje bekonov glede na strukluro zemljišča. Predvidena nova proizvodnja KlP-a upravičeno vzbuja strah krajanov pred še večjim onesnaževanjam.
Razvoj industrije seje odvijal hkrati z razvojem strnjenega naselja ali nepo-sredno ob njem. Ta razvoj seje odvijal, neupoitevaje dejsivo, da se naia krajev-na skupnosl nahaja na vodozbirnem področju za dolino Krke, da smo hkrati sprejemalidružbeniplan.kiprepovedu-je nečisto tehnologijo, in zakonu o zašči-li kmetijskih zemljišč. Nova čislilna na-prava ni sposobna predelovati kemične-ga onesnaževanja. In vesticijski elaborati niso v zadoslni meri predvidevali sred-
slva za čistilne naprave, oziroma se či-stilne naprave ne uporabljajo in ne ob-navljajo. Enotni minimalni pogoji ne odgovarjajo evropskim standardom var-slva okolja.
Slo venija in z njo tudi mi,je ostro vpe-la v gospodarske tokove evropske skupnosli, razlike v izhodiščih pa pogo-jujejo različne vplive pomembne za var-stvo okolja. Dolgoletna nepovezanost med cilji gospodarstva in cilji varstva okolja moramo preseči ob hkramih ie-Ijah nasiopanja na trgih Evrope. V na-sprotnem primeru se bodo li Irgi zaprli za naie izdelke.
Gre torej za vprašanja, ali smo mi samiatisopristojniorgani v našiobčini storili vse, da se prepreči nadaljnje po-slabševanje pogojev življenja v naiem kraju. Mislim, da ne.
Kaj namje sioriti? Kaj pričakujemo in kai zahlevamo?
Ne strinjamo se, da se brez temeljne-ga razmisleka o dolgoročnih posledicah v sili sprejemajo kralkoročne reiitve. Ne strinjamo se, da se odločitve sprejemajo, ne da bi bili vsestransko obveščeni o vseh posledicah sprejetih odločitev na pogoje življenja v našem kraju. Ne stri-njamo se, da se lemeljni poudarek daje le proizvodnji in njenim kratkuroinim ekonomskim učinkom, zanemarja pa, kljub stroškom, kisozatopačnujni, na varstvo okolja in pogoje življenja v kra-ju. Ne strinjamo se, da odgovorni inš-pekcijski organi zaradi interesov proiz-vodnje in dohodka nedosledno izvajajo nadzor nadpogoji in posledicami novih in že obstoječih proizvodnih programov, na škodljive vplive za okolje.
Predlagamo, da dobimo vsestrokov-ne ocene in objeklivne podalke o vplivu
obstoječih in predvidenih programo v na onesnaženost zraka in možno onesna-ževanje podtalnic pitne vode na našem in širšem območju. Predlagamo, da se o rezultatih leh ocen razpravlja z našimi občanL Zahtevamo, da se nobena odlo-čitev ne sprejema brez vseh predhodno pripravljenih strokovnih ocen in brez naše vednosti. Predlagamo tudi, da se mnogo resneje razmisli in oblikuje dol-goročna perspektiva razvoja tudi naše krajevne skupnostl v okviru občine.
Ne želimo biti le stmjeno spalno nase-ije, nbdano z nečisio industrijo, pa ludi ne le postajališče ali križišče pomemb-nih promemih poti ob a vtomobilski cesti ali hilri želežniškiprogi Želimo celovit razvoj, ki bo upošteval ne le naravne danosii, lemveč tudi novepogoje kvalite-teživljenjajutrišnjegadne. Topaso, v zdravem okolju, v razvoju kmetijstva in fudi turizma, v raz voju drobnega gospo-darstva, družbenega in privatnega sek-torja, v tehnologijah. ki bodo energetsko in surovinsko varčne, ekološko čiste — zatopa zahlevnepo vloženem znanju in kvalileli proizvodov, ki bodo odgovarja-H vsem že obstoječim in novo nastajajo-čim siandardom v razvitem svetu. Odlo-čitev, ki jo sprejemamo danes, mora upošievati te zahteve.
Predlagam, da vsa la vprašanja jas-neje in bolj odločno postavimo preko naših delegatov, občinski skupščinL Predhgam, da to v naslednjem letu po-stane glavna naloga organov naše kra-jevne skupnosti. Pričakujem pa ludi. da se bodo za uresničevanje teh nalog mnogo bolj zavzeli vsi izvajalci. S tako aktivnostjo lahko v naslednjem letu. ko moramo razmišljati tudi o novem sred-
njeročnem plunu, pnpranmo mnoge podlage za dntgačen dolgoročen razvoj in perspeklivo našega kraja.
Verjamem, daje lo v našem interesu, in interesu naših otrok. pa tudi v intere-su razvoja občine in vsj Slovenije. Že-lim, da bi v navedenih smereh aktivno^i sti želi tudi uspehe.«                           n
V soboto, 10. junija, se je na 11. Po-hodu po poteh II. grupe odredov zbrala velika množica krajanov, šolske mladi-ne, tekmovalcev iz vseh koncev Slove-nije ter gostov, ki so si prišli ogledat za-nimivo prireditev. Kulturni program se je pričel ob 9. uri, s programom pa so se predstavili dijaki iz Srednje šole v Ivančni Gorici, plesna skupina KUD Ivančna Gorica, najmlajši tz vrtca, Ka-rate klub Ivančna Gorica itd. Slavnostni govornik je bil Igor Lavš, član predsed-stva RK ZSMS in član zvezne konfe-rence ZSMJ in med drugim dejal:
»Čas, kije pred nami mora poslati čas sprememb in nove identitete družbe Svoboda govora in združevanja, spošto-vanječlovekovihpravic, zdrava, tržno in v svel usmerjena ekonomija morajo bili njegova temeljna obeležja. Če nam to ne bo uspelo, bodozgodovinarjiprihodnjih časov o našem obdobju in generaciji pi-sali kot v črni listi razvoja. Tega pa si nihče, še posebej pa ne mi mladi, ne želi!«
Po končanem kulturnem programu so se tekmovalci v teku spoprijeii z 21 km dolgo progo, kolesarji so začeli z maratonom po Partizanski magistrali, malo kasneje pa so se odpraviii na pot tudi udeleženci množičnega pohoda. Pokrovitdj 11. Pohoda po poteh II. grupe je bila DO Univerzal Ivančna Gorica.
Slavnostni govornik Igor Lavš
Na 11. pohodu po poteh II. grupe odredov seje zbralo veliko število udeležencev
Kolesarji se pripravljajo na start kolesarskega maratona