Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za Čett rt 1< ta 1 gld. 15kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadtne na ta dat praznik, izid« Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 31. su:sca 1871. I Ani 13. Veliki petek. Kri Božja, grešnik glej! pregosto teče, Nedolžno Jagnje — Jezus — je zaklano, Na lesu križa za-te darovano, Da bi otelo večne te nesreče. On ljubil te je serčno, pregoreče, — In ti vsekuješ rano mu za rano, Obleko belo, s kervijo oprano, Skrunuješ z grehom, brez vesti skeleče ! Na Golgoti še terdi kamen poka, Se tuge svitla solnca luč je skrila, Narava Stvarnika vsa obžaluje. — Al tvoje terdo serce se ne joka? Nedolžna smert al ni te nič ganila, Ki jo tvoj greh, o grešnik , Mu vzrokujeV Radoslav. Sv. Oče Pij IX »Križ od Križa." O sveti Oče, „Križ od Križa !" Po križu vedno hrepeniš, Ljubezeu od Ljubezni Križa! Le za Ljubezen ves goriš! Od Križa tekel vir ljubezni, Ki je iskaje našla križ: In križ je prišel od Ljubezni , Ljubezen pa rodila Križ. Tak pelje k Križu Te ljubezen , K Ljubezni zopet pelje križ: Do Križa Jezusa ljubezen, K Ljubezni Jezusovi Križ. O Pij, ljubezen ! od Ljubezni Za dedšino dobil si križ, Da bi podoben bil Ljubezni, Ki na-se je zadela Križ. O sveti Oče. „križ od Križa!" Ne boj se, nosi križ voljno! Po Tebi prišel križ od Križa Zveličanja otrokom bo. J. V. Perro »p. Obhajilo. Leta 1841, tako pripoveduje Abbe de Segur, sem bival v Parizu ter bil ud neke konference (dogovora) iz reda sv. Vincenca Pavljanskega. Nekaj mladih mož, ki so bili tudi udje te konference, so imeli pobožno navado vsaki teden obiskati enkrat bolnišnice, ki so bile v našem oddelku mesta. Tako je bila tudi meni izročena Neker jeva bolnišnica na Sevreski cesti; vselej pa, kadarkoli peni se v njo namenil, sem stopil prej v kapelico prosit Boga, naj On blagoslovi delo, ki ga hočem iz ljubezni do njega storiti ter naj spremlja s svojim sv. blagoslovom besede, ki jih bodem govoril bolnikom, in svete, ktere jim bodem dajal. In potem, ko sem vse dvorane obhodil, sem se zopet podal v kapelico vspeh svojega delovanja Bogu darovat. Spomladi sem moral pa Pariz zapustiti: toda vedno se bodem spominjal silno ginljivega prigodka, kterega priča sem sam bil, ko sem zadnjič obiskal zgoraj omenjeno Neker-jevo bolnišnico. Dvorano, v ktero sem bil najprej stopil, je nadzorovala pri strežbi bolnikov že osivčla sestra, neutrud-ljiva ne samo v telesni pomoči bolnih, marveč tudi v skerbi za dušni blagor njej izročenih terpinov. Kakor po navadi, sem se tudi ta dan podal k sestri pozvedit, kako in kaj. Priporočila mi je šest ali sedem bolnikov, izmed kterih je bil eden še le novinec, tedaj se neznan; drugi je bil za smert bolan in je potreboval duhovne tolažbe in opominovanja; tam je ležal zopet tretji, ki je hrepenel po spravi s Cerkvijo itd. ,,Potem," pravi dalje, „idite tudi k številki 39; tam leži človek kacih dve ali tri in dvajset let. Tisti je silno bolan na persib, tako , da bi utegnil komaj živeti kake tri dni. Jaz sem vse storila, da bi se spokoril v tako nevarnem stanu, pa nisem nič opravila; tri ali štirikrat me je odgnal, — in domačega duhovnika ni nikdar drugač nego prav surovo sprejel, kadarkoli je prišel. Tudi eden Vaših bratov iz reda sv. Vincenca Pavljanskega je že bil pri njem, ali tudi njemu se ni bolje godilo, ko nam. Prej ko ne, bode spodil tudi vas ; pa ljubi Bog, tu nam gre za Božjo čast in zveličanje ene uboge duše! Dajmo toraj poskusiti V3e, kar se da!" „Kaj zato, skerbna sestra, če me odpodi? bom pa šel; to ne bo nikakor naj hujši in naj sramotniši pri-petljej jnojega življenja! Molite vi za nesrečneža le eno: ,,Cešena si Marija! jaz bodem pa pozneje že šel k njemu in bom z njim govoril." „Na to sem šel po stari šegi od postelje do postelje, da sem došel k št. 313 _— in kako sem se ustrašil pri pogledu na posteljo ! (Jez bledo obličje je že zamahnila merzla smert britko svojo koso; tri ali štiri blazine so vzderževale bolnika sedečega; lica so bile upadle in z nekako rumenkasto bledico poplavljene; in zavoljo strašanske medlosti so se kaj čudno lesketale čeme oči, ki so bile globoko v očnici zlezle. Prišel sem tedaj k njemu, ki me je premerlo pogledal, ali rekel ni nič. „Sestra mi je pravila, dragi prijatelj," sem ga nagovoril, „da imate velike bolečine. Ste li že dolgo bolni V" Nič odgovora; le njegov pogled je bil vedno mrač-neji, ko da bi hotel reči proti meni: kaj mi je poma-gano z vašim tolaženjem V pustite me v miru! Jaz pa sem se delal, ko da bi ne bil zapazil tega pogleda. „Vam je zelo hudo", ga vprašam prav po bra-tovsko — „vam-li morem vaš stan kaj olajšati?" Nič odgovora! „Udajte se Božji volji, in darujte Bogu svoje terp-ljenje v pokoro vaših grehov; to vam bode vsaj nekaj dobička pridobilo." „Ker je pa bolnik vedno le svojeglavo molčal, mi je jeij kropa prilijati. Njegov pogled je postajal od sekunde do sekunde bolj pretiven, in utegnil bi bil dočakati, da bi me bil jel pitati s psovkami: kar mi pošlje Bog prav izverstno misel. Naglo se približam Še bolj nesrečniku in lahno poprašam: „Ste li vredno prejeli pervo sv. Obhajilo?" Kakor električna iskra ga je prešinila beseda; berž se je nekoliko preganil, njegovo obličje se je spremenilo in zamolklo je zamermral: „I)a, gospod, vredno!" — „In prijatelj, niste li bili takrat srečni ?" — „Resnično, resnično, gospod!" je odgovoril vesginjen; in vidil sem dve debeli solzi izpodersniti se po košenih licih. Zagrabim tedaj njegovo roko: „in kako je to, da ste bili takrat tako presrečni? Naj vam jaz povem: bili ste tisti čas čistega serca, ste ljubili in se bali Boga, bili ste dober kristjan. A mogoče vam je vsaki trenutek zopet dobiti vso ono srečo: Bog je danes ravno tisti, ko takrat." Jel je jokati. „Kaj ne,1' ga poprašam, ,,se boste spove-daliV" „Bom se, bom, gospod!" zavpije naglo ter se skloni me objet. Pervi opomin na pervo 3v. Obhajilo je bil zadosti spreoberniti že umirajočega — in zaupljivo tudi rešiti njegovo dušo. In kakoŠna sreča zanj, da je bilo njegovo pervo sv. Obhajilo vredno, drugač bi ne bilo moglo ga že na kraji groba tako geniti. Tako vse dobro zopet dober sad rodi, in pred Bogom se nič ne pozabi. Miadenči, ki ste še le stopili v življenje, posnemite si iz tega zlati nauk za se! Kavno tako tudi vi, ki so vara njihove duše izročene. Vaša naloga je vcepiti v mlade, še mehke serca one blage spomine, ki jim utegnejo čez desetletja biti sredstvo v Božji roki — k zveličanju. Sedanje nevarnosti in dolžnosti katoličanov. Kadar je skerbna mati v stiski , je nevarnost veči di-1 tudi za njene otroke: sveta dolžnost pa veže dobre otroke , da z zdruzeno močjo pomagajo stiskani materi. Nas vsih mati, sv. cerkev je imela ob vsih časih, kakor ji je že njen začetnik Kristus napovedal, svoje sovražnice in nevarnosti, pa blezo nikdar ne toliko," kolikor dan današnji. Sicer se ni bati za katoliško cerkev samo na sebi; noben vihar nevarnosti, tudi peklenske vr »ta v družbi s hudobnim svetom je ne bodo premogle; pa posamezni kraji in ljudje utegnejo zgubiti nar veči zaklad sv. vere v se ianjih silnih nevarnostih. Teh nevarnost, ktere napravlja sedanji zmedeni in sprideni svet, je toliko, da jih je komaj moč prezreti, zato le nekteie bolj očitne omenimo. 1. Kratijo in jemljejo se kat. cerkvi njene j»ravice. Vsaka družba mora imeti svoje pravice, da zamore obstati i-j svojo delavnost pospešiti. Tu li verske družbe so si ob vsih časih pridobile posebnih pravic, pred vsimi pa jih je pridobila nar veči verska družba, edino ]>rava kat. cerkev, daje mogla na vse strani svoj blagoslov razširjati med vernimi. Kralji in cesarji so priznavali potrebo in korist tacih pravic, in so cerkev dostikrat po zadevah in potrebah časa še z novimi obdarovali. Serčni cerkveni poglavarji so se za nje nevtrudoma poganjali in raji v pregnanstvo in v ječo Šli, kakor da bi bili od njih odstopili ; imenujmo le Gregorja VII in Pija VI in VII. Sedanji svet pa take pravice zaviduje, taji, krati, in s tim vpliv in čast kat. cerkve zmanjšuje; hoče pa, da bi bile vse cerkve in vere enake. Ali pa more in sme biti laž in zmota v taki časti in pravici, kakor či^ta resnica? Ali se sme sužnja enaka staviti kraljici? ali bo ptuja zbeganica enaka hišni materi? Sedanji nasprotniki hočejo vzeti viši, božjo veljavo edino pravi cerkvi in ji zato kratijo njene predpravice, da bi se vernim zdela lastna mati kakor sleherna druga mačeha, nebeška luč kakor po-zemelska modrost, Sijonska hči kakor Samarijanka. Obetajo ji sicer svobodo, da bi svoje pervorojenstvo in svoje predstvo za njo zamenjala. Pa svoboda za cerkev je le na jeziku, v djanji in resnici ji pa naspro-tovajo; je le sodomsko jabelko, od zunaj lepo, znotraj spndeno, in skušnja poterjuje, da ta obetana prostost je le prostost, da sme slehern v oziru do cerkve početi, kar hoče, kadar je cerkev brez pravice in varstva. Cerkev bi sama sebe izdala, ko bi za malovredno reč zamenila svoje pravice, kterih ima nekaj ko edino skrivnostno Kristusovo telo od svoje glave, nekaj si jih je pošteno pridobila, in se ji torej brez krivice jemati ne smejo. Kes so ji take pravice že večkrat kratili, pa vselej so na zadnje veči škodo imeli nasprotniki, kakor pa cerkev, vselej je ona lepši v slavni zmagi si svoje pravice nazaj pridobila, ker je z njo On, ki je rekel: „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji." Današnji svet krati te pravice zlasti s tim, ida jemlje cerkveno oblast, in sicer od poglavarja sv. cerkve, od namestnika Kristusovega do zadnjega namestnika božjega. Po v nebo vpijoči krivici so oropali poglavarja vesoljne cerkve dežel in mest, ki mu grejo po vsi pravici in po postavah od vsega sveta pnznavanih, od druge strani pa mu še radovoljne milo šine zvestih vernih ne privošijo, ker vedo m mislijo, da bode vesoljna delavnost cerkvenega poglavarja nar bolj zaterta, ako je oropan vsih poraočkov, da bo polagoma zgubil na svoji veljavi in svojem vplivu, ako bo kot podložen v oblasti posvetnih kraljev. Da bi pač pomislili sovražljivci, kako nemilo delajo, kako terdo serce razodevajo, ko so Očetu vernikov za darove dobrih ovčic nevošljivi! — Da bi pa verne slepili, obetajo vso potrebno pomoč in vse spoštovanje do sv. Očeta, pa ravnajo prav kakor judje do Kristusa, ki so ga oblačil slekli, in mu žolča in jesiha j)onujali. Škofom jemljejo do vernih namenjene liste, kratijo jim pravice do zakona, ki jo po Jezusovi naredbi zakrament sv. cerkve, in do šole, ki je vselej bila hči matere kat. cerkve, da jih je pod-učevala in odgojevala za otroke Božje in zveste podložne. Navadne duhovne svet opazuje po svojih vohunih pri vsih opravilih, pri oznanovanji božje besede v cerkvi in zunaj cerkve ter iše madeža nad njimi, da bi jih po časnikih očernil ali celo pred deželsko sodnijo in v ječo spravil ter jim tako podkopal spoštovanje in zaupanje vernih. Dobro ve malopridni svet, ako je pastir udarjen, da bo skropljena vsa čeda, dobro ve, da od glave in serca doteka življenje tudi udom, dobro ve, ako omaje veljavo ali omeji prostost prednikov, da bo kmalo tudi podložne dobil na svojo stran; pozabi pa, da jim je Kristus sam dal oblast: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem," in: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje.'4 J. Sedanji svet zanjke in nevarnosti stavi tudi vernim, ker jih namerja ločiti od prave matere, sv. cerkve. Ze otroka svet iše ločiti od duhovne matere, ki ga je v sv. kerstu prerodila, ki mu hoče odpreti šolo, kteri je vsaka vera enaka, iz ktere se odpravi vse odločno katoliško, v kteri se ima veliko učiti za ta svet, malo ali nič pa za prihodnje življenje, v kteri se ima glava napolniti z mnogimi tvarinami, serce pa prazno ostane, kjer se mu imajo bolj vcepiti deržavne postave, kakor božje in cerkvene , se bolj uriti v telesnih vajah udje, kakor pa v dušnih duša, bolj spoznati perst in truhnoba, kakor neuraerjoča duša. Da bi se dobro ne vkoreninile keršanske resnice iz otročjih let, hočejo iz srednjih iol celo ves keršanski tiauk odpraviti, da bi v nar ne-varniših letih mladi človek ne imel nikakoršnega vodnika in kažipota, da bi tolikanj bolj gotovo hude strasti, slabi zgledi in krivi nauki ostrupili mlado serce in do čistega zadušile dobro kal, ki jo utegne mladeneČ se od doma v sercu imeti. Pač to morejo želeti le tisti, ki sami vere ne poznajo in ne vedo, da le vera more omi-kati in oblažiti mlado serce, da le po veri bo človek vesten v svojem poklicu in zato mora verska vednost v enaki meri z drugimi vednostmi napredovati. Ko je že po dosedanjih šolah, v kterih se je keršanski nauk učil, tudi pri omikanih dostikrat tolika nevednost v verskih rečeh, da človeka groza preleti; kaka egiptovska tema bi še le nastala, ko bi se ta nar potrebniši nauk iz šol pahnil? Kmalo bi „opičarji(< mladost za zgolj opice izobraževali. Svet hoče od cerkve ločiti tudi zakonske, ko jim svetuje tako imenovani civilni ali posvetni zakon, ki se sklepa zgolj pred deželsko gosposko in brez cerkvenega poterjenja in blagoslova, kakoršnega cerkev zaverže in ga ne priznava za veljavni zakon, ker ni sklenjen po postavah sv. cerkve, ktera edina ima bistveno določiti o svetih zakramentih, ki so po Kristusu le cerkvi zro-čeni. Zato je katoliška cerkev že večkrat in zopet današnji čas zavergla take zakone ko nepostavne in neveljavne. Hinavski svet pa dobro vč, da bo veri in cerkvi nar več škodoval, ako ostrupi keršansko življenje že v korenini, v zakonu, ker starši brez vere tudi otrokom niso zmožni dajati keršanske reje in zavesti; ve, če je en zakrament cerkvi odtegnjen, da bo lahko kmalo še druge ob veljavo pripraviti; in kakor kamen, ki se je s hriba utergal, ne bo obstal, da v globočino prileti, tako tudi vera v enem členu omajana bo pešala, da vsa zgine izmed zakonskih in njihove družine v življenji in še na zadnjo uro; zato brezverske družbe išejo odvračevati duhovna tudi od umirajočih in tudi obrede keršanskega pokopa odpraviti. K vsemu temu pomagajo poslanci in postavodajalci, ako so brezverni in brezvestni, ki se na vso moč prizadevajo na dan spraviti brezverne ali cerkvi nasprotne postave in svojo nevero še deržavnim postavam vdihniti. Tako protijo nevarnosti sv. veri v družini in deržavi, v zasebnem in javnem življenji. 3. Vse to 1' žej doseči, odpravljajo to, kar bi utegnilo sv. veri še v pomoč biti, sv. čase in praznike. — Svet s 3vojimi veselicami ne vpraša več, ali je adventci ali postni čas, nič jim nima kaliti njih veselja; ne zmeni se, ali je nedelja ali praznik , za službo B'žjo mu ni mar; edino le po svojih opravilih in po zaslužku še vpraša in celo vpije, da prazniki so ljudstvu in deržavi v škodo, češ, da zastane toliko dobička, odide toliko zaslužka! Edino le še dva malika poznajo, ktera časte, namreč: zlato tele in svoj trebuh in napuh. Nasproti pa druge dneve v lenobi in zapravljivosti prežive, ko se dneve Gospodove dostikrat nar veči nerodnosti gode, ter se zaslužek z naj večjo lahkomišljenostjo in prederznostjo zapravlja, iu tako k razžaljenju Božjemu prideva še lastna ne le dušna, ampak tudi telesna škoda! Tudi francoska ljudovlada je bila v poprešnjem stoletju odpravila praznike, pa kak sad je izrastel iz tega ! Gotova mera, po kteri se je spoznavalo, koliko je še keršar.skc zavesti, je bilo vselej zvesto praznovanje Gospodovih dni. 4. Nar veči nevarnost in nar več hudega pa izvira od slabih knjižur in časnikov, kteri kakor huda povo-denj žugajo keršansko zavest in čednost zatreti , zmoto in laž, hiuavšino in druge napčnosti za mizo posaditi. Zato begajo nevedne in slepe s svojo lažnjivo modrostjo; kakor kača jim zvito obetajo veči blagostanj keršanske resnice prederzno napadajo, pobožnost in čednost gerdo obrekujejo, zlasti po duhovnih, ki so učeniki kerš. resnice in čednosti, radi udrihajo, jih čemijo in obrekujejo, jim slabe namene podkladajo, slabosti raznašajo in veči delajo, ker so si svesti, da bo verno ljudstvo lahko zmotiti, ako ga ločijo od učenikov in mu zaupanje do njih vzamejo. Pridejo dostikrat v ovčji obleki in se hlinijo, da le čisto resnico učč, prazne vere pa odvr&čujejo, da hočejo bistvo keršanstva, človeške dodatke pa odpraviti! Veliko jih je že oslepila ta zvita kača; le poglej po mestih in poslušaj po gostilnicah, kako nekeršansko je govorjenje in vedenje tih, ki so omoteni od mišice slabih časnikov, kako krepko posnemajo ti učenci svoje mojstre, pisače slabih listov in knjižur. In kakor se pri človeku huda bolezen, z imenom rak, čedalje bolj širi, da človeka umori, tako žuga ta kuga nove dobe spriditi vso družbo, in jo spraviti v nesrečo in pogubljenje. 'Konec nasl.) Miranfci na grobu Mgnacifa tinobte-iiarfa r Heapeijnu tO. sušca tH2i. Za tem, da smo bili pri namestniku Kristusovem v Kimu, je bilo na vsem našem popotovanji naj imenit-niši to, da smo bili šli v Neapelj k koščicam našega nepozabljivega rojaka, Abuna Solimana , bivšega pro-vikarja za srednjo Afriko, dr. Načeta Knobleharja. Tega ginljivega trenutka pa res ne bomo pozabili, kteri -gli čez poldan čakati. Redovni general me je med tem peljal s predstojnikom vred v veliko sakristijo ter je skerbno opraševaL kako je v Rimu, od koder smo bili ravno prišli, in sploh kako je s politiko tudi po naših krajih, če je kaj upanja, da sc bode na bolje obernilo itd. Po opravilu je veliko prav gosposkih ljudi prihajalo v sakristijo, zdi se mi, da so darove nosili za očete, ki jih je vlada dohodkov oplenila, in blezo nekaj prostora jim vzela, — še celo nekoliko dražili in posebno umetnih slikarij so jim iz. cerkve ugrabili iu jih v muzejo dali. Kako posebno keršansko je prebivavstvo v Neapeljnu, kaže ne le to, da je bilo v delavnik veliko ljudstva pri pridigi i", opravilu o malo vgodnem opoldanskem času, ampak tudi pripovedovanje redovnikov, da oropanim toliko darov dohaja, da se jim bolje godi kakor pa poprej. Se ve, da prašanjc je, doklej bode tako? Potem takem se tedaj jasno vidi, de vlada ljudem krade, kadar du- hovne ropa, zakaj katoliško ljudstvo brez cerkev in du-hovstva noče biti in ne bode, naj počenjajo liberalni tatovi, kar jim je drago. O 'ol še le so pričeli delavci sredi cerkve robkati pri treh plošab, ki so poveznjene nad stopnicami, ktere deržč v podzemeljsko počivaiiše. Železje je bilo zarejeno, ker le en samkrat so bile rake odperte, odkar je bil Knoblehar vanje djan,*) toraj so zamogii še le čez delj časa dve plosi vzdigniti in na stran djati. Pokazale so se prelepe stopnice, ki na pošev peljejo v podzemeljsko prijazno prebivališče. Svetila sta nam dva človeka z baklami in šla nas je precejšna množica po kacih 16 — 24 stopnicah pod cerkev; med njimi je bil tudi samostanski višji z drugimi duhovni redovniki in svetnimi ljudmi. Nepokojno mi je serce bilo in ne strah, ampak neko posebno hrepenenje me je gnalo že hitro viditi počiva-liše tako slavnega našega rojaka Precej ko smo bili na zadnjih štapnjah, je bila ob levi na nekoliko zviša-nem kraju prav lepo bela — na videz še skoraj nova truga, in rekli so, tu je Knoblehar. Bila je s ključavnico zaklenjena, ter so imeli precej opraviti, da so jo odperli, in bal sem se, ker so delavci hiteli, posodo ru-kali ter za moj občutek z njo premalo nežno delali. Vzdignili so pokrov in zagledali smo skoraj same koščice velikega afrikanskega misijonarja. Glava je bila v stran obernjena, kar se je utegnilo zgoditi pri odpiranji truge. Od moža, ki ga je preslavljala vsa srednja Atrika in cela Evropa, ki so si pašati šteli v čast z njim znanje imeti, smo vidili še nekoliko nekdaj lepe brade, ki je bila zdaj kakor zmedena pajčevina; motoz, s kterim si je zavezoval vijolčasto obleko, in še cele čevljičke pri znožji: drugo je bilo kostenjak in prah vmes. Nekaj pa je bilo še posebno ginljivo. Na persih, ter ob sercu smo našli lesčn križec iz oljkinega lesa, ki je bil še cel in lepo ohranjen. Po podobi, kakor je izdelan, mislim, da ga je imel še iz Jeruzalema seboj in naj berže ga je to znamnje odrešenja spremljalo po njegovih misijonih. Knoblehar je imel križ v posebni časti, in dobro pomnim, da nam je večkrat v Egiptu pripovedoval, kako bode s križem šel luč evangelija oznanovat, kadar bode druge reči viedil in vravnal. Križ njegov poslednji pa je bila nesrečna v Afriki nakopana bolezen; s tim križem je prišel v Neapelj, misleč morebiti, da ga bo še odložil in nadalje delal v nehvaležnem zamurskem vinogradu, ter je še pred smertjo ponovil sklep, da bo vse življenje obernil v obdelovanje tega v resnici černega vinograda, ako mu Bog še pridaljša dneve- Toda v skrivnih bukvah previdnosti Božje je bilo zapisano, da Abuna Soliman bode križ odložil in šel počivat po ne prav dolgem, pa silo trudnem delu med zamurci. Smč se reči, da prav za Kamov nesrečni rod je naš Nace svoje življenje dal, kakor več njegovih tovaršev. Imeli smo seboj venček in spominski napis, kakor sem že omenil. Djal sem napis na lepo vravnano glavo in nad napis venček s trojnobarvnim trakom. Naj to obiskanje in majhno zmamnje spričuje, da tudi Kranjci svoje velike može spoštujejo. Ko smo precej na tanko vse pregledali in odpravili, smo močno močno ginjeni k koščicam pokleknili, gosp. kanonik P. Urh je na glas pričel: „De profundis" zdru-gimi molitvami, ki smo jih s potertim sercem z njim obmolili. Potem so trugo spet zabili. Za spomin sem s privoljenjem preč. o. superiora vzel seboj tolikanj pomenljivi leseni križček z njegovega serca, ki utegne prav priti, ako se mu še kje kak spominek napravi. *) Pravili 30, če prav pomnim, da zdaj tadi tam več ne puste v rake pokopavati. Imam pa povedati še dve znameniti okolišini, ki zvišujete veljavo in slovez ranjcega Knobleharja. Med gledavci je bil eden prav posebno ginjen, — še potlej v sakristiji je kar zamišljen inmolčč na strani stal... Bil je kloštersk brat, ki je pred 13 leti Knoble-harju v njegovi bolezni stregel. O kako dobro je delo mojemu sercu viditi tega dobrotnika! S priljudnimi besedami sem ga zahvalil za njegovo dobrotno usmiljenost, kakor tudi višega za toliko postrežnost. Druga znamenitost je ta, da vsako leto pri obletnici za Knobleharjem je pričujoč avstrijanski konzul s kanclerjem, tedaj avstrijansko zastopništvo. Slava takim gospodom! Tako tedaj upam, da smo na tem popotvanji spol-nili pobožno delo do svojega slavnega ranjcega rojaka na tujem, kteremu Bog daj večni pokoj za njegove dela med zamurci, za ktere je svoje mlade dni življenje dal. VeMesoro. XI. Čudeži in milosti božje. d) V vojake sil j eni mladeneČ. Ob času Napoleonove vlade so Francozje po Kranjskem vojake nabirali, nabrane pa tirali na Laško. Z njimi v Gorico pridši zapro jih čez noč v četerto nadstropje neke velike in visoke hiše. Tukaj premišljujejo zdaj slovenski mladenči svojo grenko osodo, dozdeva se jim, da bodo težko kdaj še vidili svojo domovino in domačijo, in v serce jih peče taka misel. V tem obupnem stanu si misli neki Aleš Zadnikar, mlad, čverst korenjak z Olševka v Senčurski fari doma, „serčnost velja," se priporoči Materi Božji Velesovski, zdihne: O Marija, ti mi pomagaj ! skoči v tem hipu na okno in skoz okno s četertega nadstropja doli na tla ter pade na kamniten tlak nepoškodovan. Hitro se zdaj mladeneč pobere, beži proti Solkanu in od tod čez hribe in doline mem Cirknja pa Loških hribih, ter jo prisopiha srečno v svoj rojstni kraj Olševek nazaj. Tukaj v svoji domovini je živel omenjeni Aleš do pretečene jeseni veselo in zadovoljno, doživel je visoko starost, in starček osemdesetih let umeri, llad je še v svoji sivi starosti pripovedoval, kako mu je Marija izpred kloštra v mnogih silah in nadlogah, zlasti pa v ravno omenjeni okolišini pomagala. Cerkveni tat. Ko še ni bilo v oknu pri Materi Božji za velikim oltarjem železnega omrežja, se priplazi neki znan be-govec po noči do Marij ne podobe v celico in jo obropa vse zlatnine. Ko jo pa misli z ropom vred skoz okno spet lepo tiho popihniti, ga zgrabi neka nevidna Čudna moč za levo roko, da se kar ne more ganiti in proč iti. Groze prevzet se trese tat na vsih udih, ne ve zdaj, kaj začeti, slednjič vender poskusi desno roko, in ko vidi, da mu služi, vzame vso nakradene zlatenino ter jo da Mariji nazaj , obudi pa tudi serčno kesanje nad doperneseno pregreho. Nunska dekla pride in dan zvoni, tat ves skesan pobožno moli angelovo češenje, in glej, ko odmoli, čuti, da ga je spustila tista nevidna moč, in zdaj oprosten tiho odlazi. To zgodbo je omenjeni človek marsikteremu svojih prijatlov pripovedoval. Otrok s Štajerskega. Okoli leta 1821 se pripeije kočija v Velesovo, iz nje stopi neki grajšak iz Štajerskega s svojo soprugo in z mertvim svojim otrokom. Sinek jima je bil zelo in nevarno zbolel in obljubila sta ga doma v Velesovo in obljubo spolniti je bil vzrok nju prihoda k Materi Božji sem pred kloster. Ko sta pa že precej od Kamnika in blizo svojega cilj in konca, jima otrok na potu umerje. Z mertvim otrokom prideta tedaj semkaj v Velesovo na božjo pot. V svoji žalosti stopita v cerkev, oča in mati. gospod in gospa, padeta pred velikim oltarjem na kolena in gresta z otrokom v naročju okrog oltarja po kolenih. Ko pa nazaj pridete pred altar, začoe prej mertvo dete v maternem naročju z močnim glaaom jokati. Oh čudo! zakliče gospa, otrok je oživel! Presrečni starši opravijo zdaj z radostnim sereem božjo pot in se veselja in hvaležnosti jočejo. Marsiktero leto se je še dobil potem od tega grajšaka kak mili dar Marije Device v čast in zahvalo. Slepa žena V mojih otročjih letih, tako nam nekdo piše, pripelje žena drugo slepo ženo v Velesovsko cerkev ter jo posadi v enega cerkvenih stolov. Združeno moli tukaj slepa žena s svojo tovaršico k Materi Božji, naj bi ji pri Bogu sprosila milost pogleda. Čez nekoliko časa pusti zdrava žena slepo v cerkvi samo ter gre svojo rodbino ali žlahto obiskat. Ko pa pride zopet nazaj po slepo prijatelico, da bi jo domu peljala, najde pred njo prav lepo, novo podobo na stolu ležati. Na vprašanje, je li bil kdo ta čas v cerkvi, odgovori slepa sirota: kolikor je ona čutiti zamogla, nihče. Ta podobica pa ni imela oči v znamenje, da prošnja te čez 70 let stare žene uslišana biti ne more, in res do smerti je bila žena slepa ostala. Omenjeno podobico sem tudi jez, pravi poročitelj, v svojih rokah imel, jo pregledoval in po svoji otročji razumnosti presojeval. Te štiri prigodbe nam je neki sveten pa veren gospod pismeno sporočil, in mi smo jih tu zapisali, kakor smo jih brali. Poročevavec pa je imel podobico brez oči v rokah, in je slišal pripovedovati kdaj mladenča ubežnega, in zdaj že sivostarega Aleša Zadnikarja samega vse prigodbe in pripetljeje njegove. Ogled po Slovenskem in dopisi• Iz Ljubljane. Več slovenskih škofov, kakor je slišati, je vladi rezno pred oči stavilo, da ne le za narod, ampak zlasti za vlado samo bo slabo, ako se vojaška postava ne spremeni, ktera je tako vravnana, da bode cerkev sčasoma imela zmiraj manj služabnikov. Ravno nam je došlo pismo od bogoslovca iz G., rekoč : „Ker je res, da moram zdaj semenišče zapustiti in v vojašnico iti puško nosit, popustim zanaprej čitanje Danice, dokler se reči na boljše ne obernejo in zopet noter pridem." Nekteri starši so že vse obernili za sina, kar so premogli, da bi se jim izučil, in kadar je na koncu: mora biti soldat. Vlada, ki dela po očetovo s svojimi podložniki, gotovo tega ne bo terpela, kar so poprej zagrešili odveč liberalni postavodajci, temuč mora gledati, da se napake popravijo. Primerjanje ob konru posta. Zdaj v postnem času človeku živo pred oči stopajo dogodki, in sicer žalostni dogodki z Zveličarjem našim v mestu Jeruzalemu. Kako so ga vlačili in delali z njim po ulicah, kako ga je zasmehovala surova druhal, ki so podšuntali jo prekanjeni dihtači, farizeji Njega, ki se ni ustrašil razodevati njihovih sebičnih naukov, ter jim očito očitovati njihovo hinavsko življenje. Zato se je razlegal krik: Križaj ga, križaj ga! po jeruzalemskih ulicah; in kako sladek je bil ušesom farizejskim! Križaj ga! doni tudi sedaj po Evropi, pa le po farizejskih glavah. Proč z glavarjem katoliške cerkve; ako pade glava, razpade tudi truplo samo po sebi! Cerkev žaluje, terpi in — upa. V seree jo pečejo dogodbe v Rimu, joka se nad zaslepljenostjo otrčk 19. veka, ki smertno rano zasekujejo občinskemu redu, človeški sreči; — joka in moli včliki petek naj pervo za sv. Cerkev, „da bi jo Bog umiril, zedinil in ohranil, ter nam dodelil v mirnem in pokojnem življenji preslavljati Boga, vsegamogočnega Očeta." Ali kje so oni, kterim je Kristus toliko dobrot podelil ; kje so oni, kterim je dal življenje, pogled, ozdravil ude, kterim je odgnal bolezni? Ali se ne bodo vzdignili in ga oprostili iz krivičnih rok? Ne, ni ga nobenega! Le Janez hodi za njim, pomagati mu ne more z drugim, kakor s solzami. Res, kje ste vi, kar vas je cerkev zredila v svojem naročju, ter vas vterdila s svojo hrano ? Ljudstva ev-ropejske ste bile, — kaj je omika, kaj so vede in umetnosti , da, kaj je človek — tega niste vedile! Cerkev še le vas je pogledala z maternim očesom, jela vam slepim odpirati razum, pripeljala vas je do prelepih umetnij in prezalih vednost, cerkev vam je pokazala vašo vrednost Človeško, ona je vas ranjene, bose in ster-gane sprejela, ozdravila, očedila: — zakaj jo preganjate ? — In vlade? Cerkev s svojimi nauki vara podpira prestole , cerkev s svojimi nauki berzda divje življe pod vašim poveljstvom, cerkev s svojimi nauki je vstano-vila in ohranuje občinski red: — in ve, ali pa pripuščate , da se ji gode velikanske krivice ali jo tadi same stiskate in z britkostjo napajate! Ljudstva, vlade! ako cerkev izmed sebe odpravite, ste zopet pogani, sužnji, lačni, goli, nesrečni z dušo in s telesom ! Ali se ne kaže že zdaj sled? Vpori, rogovilstva, hujskanje, ropa-rije, sebična lakomnost gospodari čedalje huje, ker se cerkev ne posluša. K Pilatu je poslala žena njegova prošnjo, naj ne obsoja Pravičnega. Tujka je postavila ugovor pri Pilatu, in nobeden izmed judov ne, kterih rojak je bil Gospod. Cerkev ima glavni sedež v Kvropi, — Rim je luč sveteča po vsej Evropi; ali vendar Evropa najbolj čerti to luč. Ktera moč je pa že kaj protivila nasilstvu laškemu? Nobena. Le ptuja moč, moč iz oddaljene Amerike je glasno oporekala zoper Eraanvelovo zločinstvo. Boje sc previdni, da bi fes zvezda katoliške omike ne jela gi-niti iz Evrope in se preseljevati dalje proti zahodu, kakor je bil Bog tudi jude zapustil in poslal svoje aposteljne med pogane. Evropa se potem pogrezne bolj in bolj v temo, kakoršno vidimo zdaj na jutru, ki je bilo tudi nekdaj keršansko in toraj olikano. Trinogi se ne bodo pogrešali, če tudi se ne imenujejo več Seldšuki, Sara-ceni, Mohomedani. Pa upamo in terdno se zanašamo, da do tega ne pride. Mnogo je še poštenjakov ljubečih pravico , red, cerkev, ljubečih vidnega njenega poglavarja, ki delajo na to, da bi ponehalo divjanje zoper cerkev. Bog jim daj moč in vspeh! Ako zmagajo pa nasprotniki sv. cerkve, jim cerkev lahko reče, kar je rekel Jezus jokajo-čira ženam: „Ne jokajte se nad menoj, ampak nad saboj in svojimi otroci." Nasprotniki sami bi s svojo zmago skopali grob sami sebi. Ljudstva pa bodo spoznale, kje je resnica, kje 3reča in blaženost, ter se oklenile s Pijem IX križa, oklenile se cerkve z novo ljubeznijo, oklenile se resnice, pravice. Nasprotnike bode preplašil nenadni glas: „Aleluja, Kristus je vstal od smerti!" — Cerkev poveličana se zopet krepko razširja po vesoljnem svetu! To upanje nas navdaja in nas ne bo goljufalo, ker živi On, ki je aposteljnora rekel: „Med vami čem biti do konca sveta!" A. J. • Oil stare Metulje, 23. sušca 1871. (Pogled na S7. razpelo.) Lepe svete podobe zaljšajo hišo in nekak red delajo v nji. Vsak keršanski gospodar skerbi , da si omisli v sobi po steni spodobnih svetih podob, posebno pa podobo križanega Jezusa, ker one nas živo opominjajo na naj imenitniši, na naj veči dobrote človeškega rodu, ki jih nikoli ne smemo pozabiti. Kako nas pa v vsakdanjem življenju k dobremu spodbadajo in pregrešnih razvad varujejo, nam dokazuje tale resnična dogodba« Pred nekoliko leti se snidejo na Gorenskem trije kmetji v neki kerčmi prav dobre volje. Dva izmed njih naredita h kratu kupčijo za par goved. Vsedejo se v kot za mizo; nad njimi je visela podoba Izveličarjeva na križu. Moč vina od obilniši pijače napravi tudi prepir med njimi. Kričijo po jesiharsko in kolnejo brez ponehanja vedno huje; že uro dolgo je, in se ni konca preklinjanja in rotenja. Gostilnikuje že vse preveč tega, nikakor ne more dalje terpeti. Reče toraj hlapcu, naj mu pomaga miriti in pogovarjati jih. V tem trenutku stopi v hišo sosed, človek pobožnega duha, in že v duhu poznd kerčmarja, kaj namerja z rogovileži. Sosed stopi, k mizi in prav z ojstro resno besedo reče srednjemu prepiravcev, naj mu poda iz kota sv. razpelo (britko martro). Po trikratnem opominu mu le sname križ in ga da sosedu, toda vprašavši ga, čemu ravno zdaj hoče imeti podobo iz kota. Sosed pa modro odgovori in pravi: ..Vi niste vredni, da bi vas tukaj križani Bog gledal in vašo grozno kletev poslušal; nesem ga ven !•' Vsi se spogledajo in utihnejo; nobeden si ne upa več lakleti, ker neka sramota jih je spreletela, osupnila. Ko bi pač mogel vselej pogled na sv. križ vsakega preklinjevavca, hudodelnika in liberalca ovreti od pregrešnih dejanj! S. P unča h, učitelj. ('eriiiterli nad Idrijo, 13. sušca. Imeli smo tudi pri nas sv. misijon. Bili so to prijetni dnevi, dnevi zve-ličanja, in potrebilo se je dokaj ternja in plevela, kte rega iztrebiti so si dušni pastirji leta in leta zastonj trudili. Potrebili, zrahljali in obsejali ste nam verli misijonarji ! naše dušno polje, obdelovati in oblivati ga hočemo prihodnje pridniše sami, in mili Bog naj nam dii obilo rasti! HasgieU po nreiu. I*raznik sv. Jožeta se je obhajal po vsi Italii z velikimi slovesnostmi, in pripravljali so se nanj že naprej z devetdnevnicami po množili cerkvah. Klicanje velikega varha vesoljne sv. Cerkve ne sme biti brez sadu. Zoper nesramne podobe in fotografije je laški minister Lan za po tolikih tožbah in storjenih pohujšanjih razposlal okrožnico do gosposk po okrajinah, da naj živo čujejo zoper to ostudnost, ki dela toliko Škodo v nravrem oziru, zlasti pri mladini. Priterjenje in po-ojstrenje v tem oziru je pač tudi še kje drugej potrebno, llinle noljiilije s ponarejanjem deržavnih papirjev se gode po Lahkem. Ni čudo: ako vol hodi v škodo, si misli miš, zakaj pa jaz ne V Nravnost se mora pričenjati pri glavi. Ali mar iz «-lo\<»ške milosti. Večkrat smo brali t w r »/1 — •# ----— poleon III je poskušal ,,po ljudski milosti", ali kaj jc nasledek? Cujte! Štir krat, piše „Unita," je dal Napoleon III francoskemu ljudstvu na glasovanje, naj bi se izreklo, je li ž njim zadovoljno ali ne. Leta 1848 je šlo zato, da bi se bil Napoleon izvolil predsednik republike : 1. 1>51 , da bi sc njegovo predsedništvo podaljšalo za deset let: 1. lN">2, da bi sc bil izvolil Napoleon cesar, in 1. 1>7»» je hotel svoj cesarski prestol uterditi z novim ljudskim glasovanjem. Dobil je Napoleon vtem štirikratnem glasovanji skrpaj 2^,145.959 glasov za se. 2. marca tega leta ga je pa odstavil zbor poslancev cele Francije z vsemi glasovi razun šestih. Padel je tedaj tisti mogočni Napoleon, čegar beseda je pred malo leti veljala po celi Evropi; tisti Napoleon , ki je 4. febr. 1881 (povdarjaje nevarnosti svetega očeta, nesrečo na-politanskega kralja, in načelo „neposredovanja,"i svojim ministrom in drugim poslancem napuhnjeno rekel: „Nam se pa ni bati ničesar." Ravno tisto leto je sijajno, dra- foceno gostoval sedanjega pruskega cesarja: in letos je il on pri Prusu jetnik. „Bolj ko kedaj smemo gledati brez skerbi in strahu prihodnosti v obraz", se je ponosno ustil 20. maja 1870, ko je zaslišal vspeh ljudskega glasovanja, in sedaj se ne ve, kje je. Hinavsko in zvijačno se je vedel proti svetemu očetu in proti sv. cerkvi; sedanjemu ropu v Rimu je on glavni dušni oče. Toda šibi Božji ni odšel; ravno tisti dan, ko so zapustili francoski vojaki Rim, bila je francoska vojna armada tepena pri Wi3rth-u. Sveta cerkev je sicer sedaj pod trinoštvom njenih sovražnikov, toda zmagala je še vselej in slavno zraagavita bode šla tudi iz sedanjih, stisk. Padci svojih sovražnikov so zmagoslavje za sv. cerkev; padel je Napoleon I, Napoleon III, padla bode tudi laška roparska vlada. Prišel bo dan — kedaj, kako, ne vem — ko bode Gospod zapovedal viharnim valovom: „Dosti je!" so rekli sv. Oče Pij IX 5. marca t. 1. avstrijanski deputacii. Rimsko. Undan je pisala ,,Genfer Korresp.", da novo laško gospodarstvo namerja v Rimu v Kvirinalu ali papeževi letnici igrokaz napraviti. Princeznja Margareta, vojvodnja Regnano ter več vojaških častnikov hočejo biti igravke in igravci, in pripravljajo se to komedijo igrati v neki kapeli papeževega poslopja! Ali ni to priserčno? Naj bi tje prenesli tudi devetere podobe iz kraljevega dvora v Torinu, ki kažejo 9 svetnikov in svetnic iz sprednikov teh kraljevih ljudi, ki zdaj kapele in svetiša spreminjajo v plesiša in koraedi-jarnice. Naj bi bile priče ,.krasnih del'- svojih mlajšev! Ze mislijo in se pripravljajo po širokem svetu, kako bodo vredno obhajali 18. dan rožuika tekočega leta, to je, 25. leto kar je bil Mastai Feretti izvoljen za papeža. Ako je že sedaj Italijanom skerbi in strah delala av-strijanska deputacija, bode takrat zaupljivo še vse kaj druzega, in dvomiti je, če se bode kaki Herodijadi še ljubilo plesati in komedije pripravljati po kapelah namestnika Kristusovega. Nova laška svoboda se je pokazala te dni do dveh katoliških družb. V Meljadinu so vladni opravniki pri-derji v shod s pretvezo preiskovanja, ugrabili so vse arhivne pisma in denarnico. V cerkvi sv. Dominika, tudi ua Padovanskem , je pa družba obhajala praznik sv. Tomaža, kar se pndervi v cerkev derhai s klobuki na glavi in s smodkami v zobeh in r zgraja po svetišu, napada družnike in celo duhovne, kriči zoper vero. Še le zvečer, ko se je nesramna plaža zadosti nabučala, je policija tjo poslala nektere služabnike. — Med takimi gnjusobami se pa laški poslanci posvetujejo, kako bodo cerkvi na periše merili svobodo! Po pravici je rekel že pisatelj FJavij: Izmed vsih trinogov se je naj bolj bati liberalcev." Iz Sire, lepega otoka v greškem arhipelagu, je l katoliških raladeučev sv. Očetu poslalo pismo, v kterem protestirajo zoper roparsko vzetje večnega mesta. Vse rogovilstva poslednjih dni v Rimu, kakor pravi i,Geni. Korresp.,ste napravili društvi „Circulo Romano" in „Circolo Bernini," ki ste sestavljeni iz vladinih živ-Ijev. Po tem takem je zopet očitno, da laška vlada roko podaje tem ostudnim kovarstvom. Iz Galicije ste poslani dve adresi do sv. Očeta zoper poropanje cerkvene deržave. Na pervi so podpisani, deželni maršal, ves deželni odbor, vsi škofje in vsi ka-pitelni, vse srenjske zastopništva, korporacije in magistrati, profesorji Krakovske univerze, vse plemstvo, svetno duhovstvo in veliko tisuč katoličanov. — Na drugi so žene in zlasti imena vsih gospej visokega plemstva. (Genf. Korresp.) \esraniiiost laskih prekiicnliov v Rimu se je skazovala tudi med tem, ko je bila avstrijanska de- putacija v večnem mestu. Skoz več dni se je slišal šum in krič po ulicah ob avstrijanskem gostišu „Anima," v kterem je bilo precej te deputacije sprejete. 5. sušca zjutraj je služabnik pravil, da je bila šipa pri podobi Matere Božje ob gostišu sklestena. To je bilo ravno tisto nedeljo-večer, ko je bilo poslanstvo pri sv. Očetu. „(Jnita" pravi: Po eni ponoči so se zgodile naj hujši skrunjenja nad lepo in v resnici umetno marmorno podobo Marije Device, ki je postavljena ob zunanjem stranskem zidu cerkve sv. Marije ,,dell' Anima" za nemški narod, v ktere sprejmišu je bila številna in iz-verstna deputaciia avstrijanskih veljakov, ki je bila sprejeta od sv. Očeta v jutru te nedelje in od Njih obhajana pri tihi maši naslednji ponedeljek. Po preklinjevanjih, ki so jih bruhali zoper Mater Božjo in po metanji kamnov, ki so poterli plinovo ondi gorečo svetilnico ter na silovitosti teh divjakov, po kterih je bil razbit in se je vnel plinovod , so prišli ljudje iz sosestva branit sveto podobo, in na to neprestrašeno prikazen so zbežali bogokletni kričarji in podobolomastuhi. — „Unita" dokazuje, da začetniki rogovilstva 10. sušca v jezuitovski cerkvi so ravno tisti, kakor so bili 8. grudna na prostoru pred šenpetersko cerkvijo... To je tisti „moralni red," ki so se tolovaji hvalili, da ga bodo v Rim prinesli. Sobe sv. Očeta se vsak dan napolnujejo z verniki, ki jim svoio zvestobo naznanujejo. 0. sušca je bilo pred sv. Očetom veliko vradništva, ki so novi vladi prisego odrekli, in okoli 200 raznih vernikov iz razločnih krajev. Rekli so jim med drugim namestnik Kristusov: „Prišli ste gledat njega, ki ga imenujejo jetnika vatikanskega. In sem zares. Zamogel bi, ni dvoma, telesno iziti; ne mogel pa bi duhovno, da bi ne vidil prežalostnega prizora, in mesto vse drugo kot je bilo. Vsako stopinjo, vsak pogled bi me vžalil; toraj ne poj-dem ven nikdar, dokler Bog ne stori konca tej grenki poskušnji, kteri nas je blagovolil podvreči. Vaše molitve bodo pospešile ta dan." Od sjore Kvctiiice (na Moravskem) se piše 12. marca ,,Vatld-u" : V vašem cenjenem listu sem že enkrat bil omenil naših katoliško-političnih društev, s kterimi se je napotila nova duhovna spomlad v naše slovanske poljane; tudi na teh se bodo vresničiie — tako Bog daj — besede: et renovabitur lacies terrae (in obnovilo se bode obličje zemlje). Večne neoveržljive resnice katoličanstva, njegovo mišljenje, delovanje, njegove djanja morajo zopet „priti v navado" med zemljani, ako se ima kdaj zboljšati stanje pri ljudstvih vseh jezikov. Sv. Oče Pij IX so razveselili in počestiti adreso katoliško-političnega društva Bernskega s priserčnim odgovorom, ki razliva blagoslov na nas vse. Naše serca, naše misli težijo tje čez gore (ultra raontes) v Rim, naj si je baron Tinti (ki se ne sme slovanski izgovarjati) še toliko zoper to. Liberalizem in prostomavtarstvo je sebično; katoliška ljubezen si vedno kaj dobrega misli (non quaerit, fjuae sua sunt). Tako )e blaga gospa Kristijana groiinja Belkredi-jeva ne samo poslala katoliško-političnemu društvu v Ingrovic prav lepo dopersno podobo sv. Očeta, ukazala je tudi svoj lepi glasovir iz grajščine prenesti v bralnico, naj bi se udje tudi s petjem in igranjem na glasovir razveseljevali in mikali. Pač pogosto premišljujem, kako je bilo dobro, da se jc bila jela duhovščina, sluteča boj na najsvetejše svetinje človeštva, že pred več nego tridesetimi leti marljivo izobraževati v slovanskem slovstvu; kajti zdaj stoji izverstno duhovstvo pripravljeno za boj z nabru-šenim mečem uma na bojišči; krepko zagovarja slovansko narodnost zoper tisk in njegove pomagače, pa se tudi ne utrudi zoper „Pokrok a," „Narodne Listy" itd. potegovati se za katoliško resnico. Kako dobro je, da se niso bili dali ti hrabri bojniki preslepiti tisti čas po policiji, da, tudi po odkritoserčnih svarilih ne, češ, „da si bodo s slovanstvom skazili lepo prihodnost." — Pod cvetno goro pri „Porta coeli" je bil 5. marca shod katoliško-političnega društva, kjer je eden izmed nazočih duhovnikov govoril o prostomavtarstvu, njegovem začetku in njegovih namerah; gospod mestni župnik nas je pa razveselil s pohvalnim govorom na katoliške samostaue, ki hoče liberalizem, da bi se v žertev prastomavtarstva razrušili pod njegovimi težkimi udarci. Ubogi Paril. Jeremija (17.) je nekdaj rekel: ,»Gospod, vsi kteri tebe zapuste, bodo osramoteni; kteri od tebe odstopijo, bodo na zemljo zapisani." Taka se godi zdaj ubogim Parižanom: osramoteni so do konca od tujca, in njih lastna kri jih na zemljo piše. Po strahoviti oblegi od 19. kim. do 28. pros. namaka bratovska kri nesrečno mesto. Kri omiva tiste ulice, po kterih je Proudhon satana prestavljal, pravi „L'nita," preklinjal pa Jezusa. Morivec od začetka je imel v Parizu tempelj in altar; tam se je napijalo hudobnemu duhu in „Jour-nal de la libr. irau^-." je veliko let govoril o hiši satanovi, o poljubljejih hudičevih. In res , satan tolikrat klican, je v Parizu vstanovil svoje kraljestvo, nastopil je za Napoleonom tretjim, ter je napravil vlado jeze, maševanja. ropa, kervi. To je pravi pekel, kjer se meščani med seboj mesarijo. — Kterim tedaj jc tako žalostne osode pričakovati, kakoršna Parižaue tare ? Tistim, „kteri Boga zapuste," pravi Jeremija. Opušaš Božjo službo, opušaš svete zakramente, tvoji grehi tebe, tvojo sramoto in tvojo nesrečo na zemljo pišejo, ker se k Bogu več nočeš povzdigniti. — Tliiers, načelnik sedanje francoske vlade, ni mogel zboru naznaniti mirovnih pogojev, solze so mu zadušile besedo. Tudi 1. 1815 je francoski knez Richelieu s solzami v očeh podpisal pogodbo za mir. Napoleoni nehajo vladati med jokom in ponižanjem Francije. (Unita.) Francosko ne pride do pokoja. Med tem ko ima zunanjega sovražnika še v deželi, vre v oserčji naroda samega černa vojska, in k vsemu temu je vsa Algerija na nogah zoper Francoze in Evropejce sploh. Neki aga Mokrani iz Medme je na relu rogovilstva in iše vse Ka-bilce za rovarstvo pridobiti. Terdovratna prederzno-t ali slepa hudobnost? Ko je imel la-ki kralj obhajati slovesni vhod v Rim, odločil je bil rimski mestni zbor >o lir v ta namen. Stvar se je pa zasukala drugač. Velika povodenj, ki je bila zajela ravno tisti čas Rim, spodrinila je slovesni sprejem. Dotične priprave so bile že zgotovl|ene, a ne še plačane. Zverševalec je plačo zahteval in jo tudi prejel. Zgotovljcne priprave se imajo pa po sklepu mestnih očetov porabiti za slovesno obhajanja obletnice 20. sept. Bomo videli, kaki konec bode imel taprederzni sklep. Politi*ko stanje. Očitno je, kakor piše „Vati I.," da ne le deržavopravna opozicija, ampak tudi ministerstvo želi, da naj se vstava prenaredi. Kako pa naj se prenaredi ? Tako, da bodo narodi zadovoljni, če tudi krivični liberaluhi godernjajo. Ako se prava zadene, kar ni odveč težko, bodo narodi navdušeni za vlado, kakor se n. pr. navdušujejo za sv. Očeta, in kakor so domačini povsod navdušeni za svoje domorodne veljake. Spačkov ne sme nobena vlada poslušati, ktera hoče iti pravo pot. Iz Ljubljane. „L* Ancora" (Sidro) sc imenuje prijazni list, ki ga je jela katoliška družba v Terstu po dvakrat na mesec na svitlo dajati. Spisi so prav rubni in podučljivi. Cena zunaj Tersta 2 gld. 24 kr. (liiva Grumula Nr. 15, piano IV.) Svitleuiu cesarju so poslanci Kosta, Barbo in Svetec v imenu Matičnega odbora poklonili Matičine bukve, ki so jih prijazno sprejeli, delavnoat društva pohvalili in darilo obljubili za Matičine namene. (Nov.) Ljubljanski mestni očetje so izmed sebe izvolili mestu župana g. De ž man a. Nemški turnarji, kakor se sliši, so hotli tiho sa-boto psovati med drugim tudi katoliško družbo. (Lepo delo za »katoliške" može in mladenče!) Za dotični shod ali „knajpo" je bil odmenjen govor, deklamacija in neslana burka, ktero jim je bil naredil kupčijsk druže, vlada pa jo prepovedala. „Tagblatt" se je zato na bojni steni svojega lista kregal nad vlado, da je bilo joj prejoj! Knajparji so postali muhasti in — konec je bil, da je ,,knajpa" skor prej „doknajpala" kakor pa „za-knajpala." P. Saselj, bogoslovec l.leta je umeri 30. t. m. Bog mu daj večni mir! — Popotniško. Iz Torina je bilo poslednje pismo rimskih popotnikov. Ker doveršenega popisovanja tega popotvanja ne kaže razglasovati, bode Danica le kake znamenitiši posnetke še prinesla. Iz Torina smo IG. sušca zjutraj odrinili z nagličem ali berzovozom. Prelepo je polje krog Torina, tudi že nekaj cvcteče in zeleno ; vendar nam ob zahodu, severu in vzhodu je bila nepretergoma veriga hribov s snegom še pokrita. Žito lepo zeleno, druzega je bilo še malo, drevje še ni šlo v listje. Železnica se v začetku zavije proti Francoskemu, in na drugem kolodvoru mesta „Porta Susa," kjer je ob enem postaja, sem kupil par ondotnih časnikov, da sem vidil, v kakem duhu pišejo, in pa kako je kaj s politiko, ker v tem oziru smo po poti veliko zamudili. Časnik „Conte Cavour" je pisal, s koliko slovesnostjo se je obhajal v Rimu rojstni dan Viktor-Eman-vela ; se vč, da od tega je molklo molčal, koliko tega vriša je bilo najetega in plačanega. V Neapeljnu, kakor so časniki naznanovali, ima biti mornar8tvena razstava, vozarijo se torej tje strojbe, modeli, orodja itd. Tudi avstrijansko barko s tacimi napravami pričakujejo tje doli. V Jakinu (Ankoni) se je zbralo veliko mož za vsta-novljenje mornarske družbe. V Parizu je pričel izhajati nadprekucuhovski list „Le Pere du Duchene," ki napoveduje ljudem giljotino (koso, glavosečnico) in ima glasilo : »Republika ali pa smert!"... Lepi so to liberalci, ki imajo podložniške glave za zelnate bunke, ki se smejo sekati, kadar koli se potepuhom poljubi, ako reve ne plešejo po njih kervavi godbi! „Reges intelligite": sekali so nadpreku-covalei tudi kraljeve in vladarske glave. Rekli so časniki tudi, da francoski zbor se utegne preseliti v Versailles, in potem bodo zbirališa v sobani, v kteri so bile 1. 17>i9. Sobana ima prostora za 1200 ljudi in je zdaj kasarna. V Zurigu (Ziirih) v Tonnhalli se je 9. t. m obhajala nemška slovesnost za storjeni mir. Profesor Visli-cenus je preslavljal z dolgim govorom nemško zedino-vanje: kinali pa zašumi žvižganje, lete kamni v sobano, nekaj ljudi vdari v sobano in jamejo se boriti z nemškimi pevci in piskači, da je bilo joj, in vojašina je morala mir delati. Tudi prihodnji dan je bilo še kav-sanje. (Pa to ni ravno konj, če Nemec na nemški zemlji obhaja nemško reč; toda če Slovenec hoče nemško zedinovanje prestavljati, to je ravno tako, kakor da bi petelin „trak" oblekel in z njim bahal.) Da se še iepše obhaja rojstveniea Viktor Emanvela, ki ga „Contc < 'av." imenuje ,,pervega vojaka in per-vega deržavljana, so v Florencu v ministernici deržav-niki njemu na čast tudi papali. „Gazzetta del Popolo" pravi, da mir med Francijo in Nemčijo je laži-mir, mir grobni, kakoršen se je storil bil za nesrečno Polonijo. Naložene pogoje so tako čezmčrne, da vsa Evropa stermi, zlasti pa Angleško, ki je bilo med vojsko te misli, da si sme roke umiti. — Taki so pobirki po laških časnikih, kakoršne po vsih večih postajah ponujajo, list po 5 ali 10 centezimov. Se vč, da je silo gnoja med njimi: vendar kar sem jih jaz pregledal, so bili z veči dostojnostjo pisani, kakor pa naši „kulturonoši." S tem pa nočem reči, da niso drugi morebiti ravno tako, ali morebiti še bolj neubri-sani. Lah je vroč, Nemec merzel, Slovenec pa oparjen škrat, kadar Boga zapusti in začne vero sovražiti. — Pa še drugi pot kaj, ker zmanjkuje že prostora, ki so si ga druge tvarine anektirale. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Iz Šmartna pri Kranji fara posije zares ljubljenemu in spoštovanemu sv. Očetu v bankovcih 62 gl., v sr. 3 po gl., 2 st. dvajs. in 4 st. deset. Gosp. V. L. 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. d.: Grešniki poginejo, in sovražniki Gospodovi zginejo, kakor hitro so k časti poviksani; kakor dim zginejo." Ps. 36. — Iz Lašč 9 gl. 28 kr. — Iz Stare Loke 1 gl. 35 kr. v sr. — Iz Rovt 9 gl. v pap. in 1 terdnj. za 2 gl. st. d. s pristavkom: „Donec Deus nobiscum, quis contra nos!" — Iz Vipave g. J. T. 2 gl. v sr. — Jera Lap 30 kr. — Fara Blagovška daruje sv. Očetu 12 gld. in prosi Njihovega blagoslova za srečno življenje in blaženo smert. — Z Ipavske Planine za srečno zadnjo uro J. N. 5 gl. sr.; M. P. 2 gl. sr. — S Slapa v dober namen M. K. 5 gl. sr.; M. B. 1 gl. sr. — Od sv. Katarine v Topolu: Prosimo sv. blagoslova za kerš. življenje in za srečno zadnjo uro; Bog dodeli kmalno zmago kat. cerkvi in ohrani sv. Očeta PijaIX.! 10 gl. sploh, Keršič 2 gl. sr., J. Košir 1 gl. sr., T. Plešic 1 gl., Mat. Plešic 1 gl., H. Keršič 1 gl. sr., M. Tuhovnik 1 gl. sr., M. Ravnahrib 1 gl., skupaj 18 gl. — Neimenovana 25 kr. — Zopet iz Kostanjevice 3 gl. 10 kr.: Marija Roženkranska in sv. Jožef, prosita za nas in za zmago sv. Cerkvi. — Z Janč farmani in č. g. duh. past. 12 gl. 54 kr. — Dve osebi 1 tol. za 2 gl. st. den., prosite, da bi ji sv. Oče blagoslovili za življenje in za zadnjo uro. — P. W. 1 gl., Jak. Tomelj 1 tol. za 2 gl. st. den. — P. V. 1 križavec za 2 gld. 12 kr. st. den.^ — Iz Vodic 1 gld. — Preljubemu sv. Očetu darujejo Žirovski farani s svojima duh. pastirjema 35 gl. a. v. in prosijo sv. blagoslova. Ob enem pošljemo pa tudi nekoliko priporočenih podpisov. — Fara sv. Trojica na Dolenskem 22 gl.; prosi blagoslova od sv. Očeta za vse potrebe. — Iz Peške fare 11 gl. — Iz Ljubnega 10 gl. v pap., v sr. 12 gl. 45 kr. star. den. Za g. m is. Buha. Po g. J. T. 1 gl. Za g. m i s. P irca. Iz Kamnika 1 sr. dvajset. — Blagovška fara 1 gl. Za g. m i s. Jan. Čebula. A. A. iz Begunj 3 gld. — J. M 5 gl. Vivat sequens! Za m i s. v Banj al. v Bosni. Blagovška fara 2 gl. Zabulgarskimis. Iz Želimelj 3 gl. 74 kr. — Ribniška fara 26 gl. po preč. gosp. dekanu. — Blagovška fara 3 gl. — Iz Peške fare 3 gl. — Za a meri k. misijon. G. J. Janša 2 gl. Za afrik. misijon. Marija Vidmar iz Klane 1 gl. V. Vučar 1 gl. 5 kr. — A. Martinak 1 gl. 5 kr. — Za pogorelce v Dolenji vasi. J. A. 2 gl. Po g. J. T. v Zl. p. 3 gl. Za pogorelce na Razdertem. P. g. J. T. v Zl. P- 1 gl- _ Odgovorni vrednik: Luka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.