Vaš prijateljček.         i.
Gvidon je molil.
VTvidon za vse na svetu ne bi maral opostiti svoje molitve.
Kadar je bil na deželi, kjer je lovil raetulje, murnčke in kacje pastirje, je bil zvečer včasih tako zelo truden, da se je kar opoiekal. Bil je Še dete, in morali &o ga za roko peljati, da je mogel po stopnicah, tako zelo zaspan je bil.
Lepo narahlo so ga slačili. ker sam skoraj ganiii ni mogel. Komaj pa mu je vzgojiteljica, predeo se je ulegel, rekla: »Gvidon. molil še nisi!< že je fantek po-kleknil in izmolil vso večerno molitev in ni ničesar izpustil!
Odkar je prejel prvo sv. obhajilo, je opravljal daljso jutranjo in vecerno molitev iz velikega molit-\enika... Zjutraj je v sobi svoje matere poklekal na klečalnik, ki je slonel ob steni. in sam zase molil. Dobri otrok je sklenil roke in globoko sklonil glavo.
tako da se Še danes pozuajo sledovi njegovih las na steni: iz tega lahko spoznamo, kako zelo zbrau je bil, kadar je govoril z Bogom.
Gvidonu pa ni bilo zadosli, da je molil zjutraj i« zvečer. Nekega dne je bil z očetom v dvigalu, pa je oče videl, da ima roko v žepu: zato inu je rekel, kakor so tudi vam že večkrat rekli, ko ste bili še majhni: ; Roko iz žepa! To je grda razvada!«
Gvidon je takoj ubogal... in potegnil iz žepa iuolek, ki je skrivaj nanj molil v železniškem vozu.
Nekega jutra je pa šel s svojo vzgojiteljico k sv. masi in sv. obhajilu, pri cerkvenih vratih mu je pa rekla: »Gvidonček moj, ali bi hotel moliti v moj namen?«
DeČek obljubi. Maša se prične. Že je povzdigo-vanje. Takoj po povzdigovanju pa se Gvidon obrne k vzgojiteljici, ki je klečala za njim, in ji potiliem reče: »Gospodična, zdaj sem pa že molil za vas.«
Ko sta prišla iz cerkve, ji je pa razložil: »Glejte, gospodična! Pri povzdigovanju vsi ljudje glave sklo-uijo, jaz jo pa dvignem; gledain namreč JezušČka Ba-naravnost v oči, in takrat mu povem, kar ga hocem prositi: to je nioj pravi trenutek.«
Otročiči, porabite tudi vi ta treuutek kakor Gvi-dou, poglejte s svojimi čistimi ocini dobremu Bogu Jezusu v oči, in povejte mu vse, česar si vaŠe srce želi, zlasti pa ga prosite, da bi se tudi vi znali tako obhajati kakor Gvidon!
*
/flfiftftipilfc rw                                                        .-.     a ¦-  i'h-.'-<"
Gvidon se obhaja.
Ni lahka stvar, ako si hoceino Gvidona predstav-ljati pred malo tostijo... čisto mirno bi lahko rekli, da je prejemal sv. obhajilo kakor pravi angel... Če pa tako recemo, Gvidona nismo dosti natančno opisali. Gvidon uamreč ni bil samo angel, ampak bil je tudi Gvidou, to se pravi odkritosrčen deček, ki je narav-nost povedal, kar je raislil, fant pravega kova, Franco-zek, ki je znal dajati hitre, čudovite iii dutovite od-govore. Oboje tore.j moramo vedeti, ako hočemo Gvi-
-^^-^^^^_^^_^ 138 *_^^^-~^^-^-^-^
doiia   prav   poziiati.    Povriii    naj   vam    samo    aekaj zgodbic.
\zgojiteljica ga je uekoč vprašala: ;Gvidon, kaj pa delaš ined zahvalo po svetein obhajilu, ko imaš Jezusa v srcu?'?.
»O, gospodičita,« pravi Gvidon in se liasinehiie, >po obhajilu ni tako kakor med povzdigovanjem, kajti Jfezus govori z menoj, jaz pa ga poslušain in o k u -sam   njegovo Ijubezen.« —
;Gvidon, jutri je praznik, treba bo iti k sv. oblia-jilu,« reče mati.
Gvidon pa ji oclvrne: >Če prideta Jezušček in njegov Gvidon skupaj, je vselej veliko veselje. Nama ui treba za to šele praznikov kakor drugiin ljudem.«
Še cjio besedo o sv. obhajilu, ki je tako lepa, da je gotovo še nihče ni prej izgovoril.
Trikrat jc nad nekim tovarišem zavpil: »Mir mi daj, sitnež!« Otroci iinajo pač svoje inulie. Njegova mati ga je pa hotela poučiti, da mora biti Jezuščkov prijatelj krotak, zato mu je rekla: »Gvidon, jutri ne pojdeš k sv. obhajiluk
Kakof vselei je decek povesil glavo iu umolknil.
Kazeu je bila gotovo huda ... saj mati je tako mi-slila. Večje Žrtve od sinčka ne bi mogla zahtevati.
Drugo jutro Gvidon pozajtrkuje, nabaŠe aktovko s knjigarai in se napravi v šolo.
Ko še mamico poljubi, se pa pri vratih še enkrat obrne in pravi:
»Veš, mamica, prav niČ nii ui za to, ker niseiu šel k sv. obhajilu.-s
^Kaj pa veudar govoriŠ. Gvidon? NiČ ti ni za to, če ne prejincš JeziiščkaiN
»Nič, mamica.^                   .   ;
»Pa zakaj vendar?r         '   ¦   "''
»O, ves, to je zato, ker se imava Jczušček in jaz tako zelo rada, da se vselej že kako najdeva!«
Te besede. kakršuih dotlej na zemlji še ni bilo ni-koli slišaii, angelček izgovori in že smukne po stop-nicah.
PrijateljČka sta se vedno našla! Kako? To sta ve-
dela samo onadva.                                     (Oalje prih.)
*