178
valce šolske preteklosti, da jiti ho spodbudi! za uporabo urejenega gradiva predstavljenih fondov. K temu lahko šc pripomore kraje\no (tudi z nemškimi kra jevnimi imeni J in i>m'ti.\h< kazalo. Kazala bi bila oh Se nekoliko podrobnejšem popisu gradiva seseda obširnejša, tako pa gradivo viebuje podiitkc z.:i marsikatero šolo in učitelj?, čeprav ni pesebej naveden.
Avtorici sta s predstavitvijo zvečine rokopisnega gradiva v tujem jeziku (nemščini) in pisanega s tuje pisavo (gotico) opravili dobro delo v korist raz i^kovalcem (por.ebcj šolske) pretekle Hi področja od Savinje dr Save. Nj'ina predstavitev šolskih svetov pa je z obravnavo zakonodaje in razgrnitvijo vsebine gradiva zanimiva tudi ?a druge slovenske pokrajine
Uraiikt Šu£tMr
Drr.gan Mitič Kulturni utrip Ljubljane med prvo svetovno vojno (Kulturne in družabne prireditve v sezonah 1913/ 14 - 1917/18). Gradivo m razprave 15, Ljubljana 1995, 374 strani
Konce leta 1^95 jc Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal nekolike predelane magistrske nalogo v arhivu zaposlenega arhivista Draganu Matiča c kulturnem življenju Ljubljančanov :ik pred in med prvo svetovno
"ojno.
Že ob ogledu kazala vsebine je videti, daje avtor delo zasnoval precej Široko. Potrudil sc jc zajeti vsa področja duhovne kulture, vmes pa jc spretno vplciel šc politične elemente, saj je, kot je sam navedel, "politika bila in jc del kulture".
Gradivo za nalogi) jc Malič črpal predvsem i1/ čas ■ nikov in ča.;opisov takratnega Časa. Za kar najpo polnejšo sliko dogajanja pa je moral poseči tudi po arhivskih virih, memc irski literaturi in pa seveda strokovnih delih, ki pa večinoma obravnavajo le posamezna področja kulture.
Množica podatkov ki jih jc Matic zbral bi nteg-nila pn sestavljanju sinteze predstavljati določen problem. Zato sc je peslužil precej enostavnega in preglednega .sistema Če odštejemo uvod in zaključek, je dele razdelil na pet poglavij, od katerih vsako pred slavlja posamezne kulturno sezono. Poglavje sc deli naprrj na n^k krajši uvodni del, ki omeni pomembnejše dogodke tega časa, nato pa sledi 12 razdelkov - /.a vsak mesce sezone (k> je trajala od 1. septembra do ill avgusta) pc eden. V okviru posameznega meseea so prireditve razdeljene najprej glede na prireditelja, ki je bil lahko društvo ali institucija. Društvene prireditve obravnava naprej po svojem zna čaju (kullurnn-umetiiiškc prireditve, predavanj.", kulturno-zabavne ter družabno-zabavne prireditve), insti-
ARHlVl XIX 19%
lucionitlne pa glede na institucijo oz. umetnostno /.vrst, kateri je namenjena (gledališke predstave, kinematografske predstave, koncerti in estalo). Po takr:m podrobnem pregledu prireditev sledi sc povzetek in anal-za cdotne sezone; v glavnem so podatki o prireditvah predstavljeni Številčno (tiid: procenliinino), s tabelami in grafi. Predstavljeni so še deleži glede na pc.sameznc kiillurno-polit ene skupine (liberalci, klerikalci, socialdemokrati in ostali) in deleži pc zvrsteh društev (politično-prosvetna, ženska, telovadna, stanovska, kulturno-umeln'Ska, narodnc-obrambna, društva /a družabnost in zabavo). Posebej so predstavljene udi institucionalne piireditve te so priprav Ijalc slovenske institucije, nemške institucijo, državne institucije ah kakšne druge, npr. Cccilijino društvo.
Po taki obdelavi posameznih sezon sledi zadnje poglavje Zaključek in primerjalna analiza sezon 1913/14 1914/15, 1915/16 1916/17 in 1917/18. Tudi tn pregled jc bogate opremljen z. grafi, ki omogočajo hitro informacije in primerjavo podatkov ghde na po saineznc sezone in prireditelje. Ž • bežen pogled nanje peve, da je bil upad vseh vrst kulturnih prireditev v sc/.onah vojnih let ogromen. Avtor ugotavlja, da dosega sezona prvega leta vojne (1914/15) le I?,9% števila prireditev predvojne sezone, sezona !9i.V16 že 29 4%, sezona 1916/17 37,8% in z.adnia sezona v vojni (1917/18) 40.2%. Leta 1918 jc nil torej kuhurni utrip Ljubljane za več kot polovico "slabši" od sezone '.ik pred vojno. Avtor sklenr postaje z. ini:;lijo, daje začetek vojne "Slovence našel v medsebojnem zagri zenem strankarskem boju", ob koncu vojne pa je oži vel star' duh sloge, venaar žal ne za dolgo.
Kdor lyi vzel priiujočo publikacijo v roke, sc bo zago'.ovo .strinjal, daje rezultat potrpežljivega /hiranja in obdelovanja podnlko" Ljubljančani smo končne dobili delo ki podrobno predstavlja ki'llurno življenje našega mesta med prvo svetovno vojne. Raziskovalci, vsi vcdožcljni in seveda tudi m arhivi si i ga bomo gotovo pogosto vzeli v roke
M ('rja na Kos
Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politiKa 1945-1950, Arhiv Re
publike Slovenije, Ljubljana 1995, 234 svrani
Med objavljene magistrske r.alogr delavcev Arhiva Repuhlike Slovenije, ki jih jc Ic-la založil in izdal v letu 1995, sodi tudi knjiga arhivistke /.a gradivo družbenopolitičnih organizacij Maieje Jeraj z naslovom Slovenski s i tu!i kal i in socialna politika /9-15 / 950. S to knjigo sc je ptidrohn-jSe poznavanje sindikalnega
Ocene in poročila o publikacijah in_ra/,stavah
ARHIVI XIX 19%
Ocene in poročila o puhlikacijah in razstavah
179
gibanja in delovanja pomaknilo od obelohia načet kov sindikalnega gil)anja (obdobje do leta 1918), preko obdobja prvi. Jugoslavije (!9!9 1941), časa dclovanja odborov Delavske enotnosti med narodnoosvobodilnim bojem na čas prvega socialističnega ohdobja (1945 1950) do začetkov samoupravljanja
Avtorica je /.a čas do leta 1945 v poglavju Shi-tlikalno pihanj? i* Slavo] ti ji pnti Irtant J945 podala krntek pregled tega gibanja na podlagi literature. V pogla 'ju Shuiikau i' sacinlizinn so predstavljene "osnove sovjetske sindikalne teorije in prakse", saj sc jc Komunistična partija Jugoslavije pri uvajanju novega družbenopolitičnega sistema, torej tudi pri novi orga niza ji j i jugoslovanskih sindikatov, zgledovala po Sovjetski zve/i. S poglavjem SIa\vnski sindikoti i ah-dohin 1945 1950 pa se pričenja njeno raziskovalno delo, ki temelji poleg literature predvsem na arhiv skeni gradivu slovenskih sindikatov ■ fondu Repub liškega :;veta Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki gradiva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, časopisu Delavska enotnost in prav nili aktih države s področja socialna politike.
V poglavja Slo m ti ki situ! i kari i* ohthhju 1945-I9S0 n v torija predstavi oblikovanje Enotnih s h oko v-niu zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije. Sc znani nas z organizacijo in delovanjem slovenskih sindikatov v obdobju 1045-1950, o čemer je tudi avtoriea pisala z.e v svojih drugih objavah. Novost predstavljata nvrtuhinlntjc vinrc ni pametmi drfavanjt shr aika h tih organizacij v obdobja "ki so ga zaznamovali obnova drčave. začclek industrializacije in dopradirev centralističnega državnega sistema", kot ga označ. liilandžič v knjigi Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije in n ris ii/njj .tniiMnki na po-dvačjti snciahic politike (podpoglavji: Vlofta slovenskih sindikalnih ar^untizactj r alulohj]] 19J5 I950, Suultkaii in snciahtc pol] 11 hi). Predstavi nam tudi Resolucijo o uredil vi najboli perečih socialnih vprašanj v Demokratični federativni Jugoslaviji, sprejeto na državni sindikalni konferenci 23. januarja 1945 v Beogradu, in z njo videnja in pričakovanja zastopnikov ilelavccv m namcšecnccv n? področju socialne politike nove države Dejavnost sindikatov na icm področja jc opredelila Še Pesolueija o nepesrednin nalogah Enotnih sindikatov dctavcev in nameščenec v Jugoslavije S predstavitvijo govora Vide Tomšič, telaj ministrice* za socialno politiko Narodne vlade Slovenije, na I kongresu slovenskih sindikatov septembra 1945 pa je podano gledanje države oz.,oma pailijskcga vodstva na izvajanje nove soeialnc politike. Omenjeni podpoglavji sta taai iznodisčc za spremljanje dejavnosti sindikalnih organizacij na posEimr/nm področjih socialne politike, k. iph predstavi v osmih poglavjih (V-XII).
Socialna politika pravni akti (zakoni uredhc, odločbe, pravilniki) in delo sindikatov pri n/ibovem izvajanja je predstavljeno po posameznih področjih, ki so tudi naslovi poglavij: Saciahta zavarovanj1 in Ztlravstvrua slufha. Sorialtto skrbstva. Plačil:]/ sistem.
Prt skrha. Stauo vattjsku jpolitika, Posrcda\nnjij dela. Letni dopust m počitniški d mitu vi ter Delavski za-tip tih iu inšpekcija tlela.
Socialno zavarovanje in zdravstvena služba plačilni sistem, posredovanje dela ter delavski zaupniki in inšpekcija dela so povzeti tudi za čas pr-:d letom 1945. .Sicer pa jc urejevanje vsakega teh pcdroeij pudslavljeno najprej preke zakonskih predpisov. V tem jc tudi velika vrednest le knjige, saj so na enem mestu zbrani pravni akti za široko področje socialrc dejavnosti, zdravstvenega varstva, varstva pri delu. Vsakr poglavje sc zaključuje z predstavitvijo odroma angažirat,ostjo sindikatov pri uresničevanju obratna ranili socialnih načel V njih najdejo pros'or tudi po rocila, ki sc nahajajo v arhivskih fondih in pričajo o vsakodnevnem Ž.bljenju in razmerah največkrat dc lavecv iz proizvodnje, pa tudi zdravnikov učiteljev. V primerjavi z nckr.tcrir.ii Jrugimi viri (časopisni viri), kol kažejo tudi raziskave na' drugih področjih, poročila niso prirejena oziroma olepšana. Caiopisno gndivo, predvsem "r:portaže", vsebujejo nemalokrat polepšano sliko nekega dogajanja ali vsaj izhor dogodkov, o katerih so poročali.
V zaključi sen t pa^hvju avtorica povzema znana dejstva, da so sindikati v začetnem obaobju gradnje socialističnega sistema delovali na vseh podroi ih družbenega Življenja, od sodelovanja pri obnovi pc-rušcnc države, pri izpolnjevanju državnega gospo datskega načrta, vodenju "'socialističnega" tekmovanja, do ucbjslvovania na LSjSrnetrr, izobraževalnem in športnem področju, in so bili kot ostale množične organizacijo transmisija parlije. Pomembna pa je njena ugotovitev, da so slovenske sindikalne organizacije "siccr bolj zaradi nerazumevanja partijskih direktiv kot naredi zavestne n ¡poslušnosti, le vnesle neko, Čeprav majhne incro samostojnosti v način reševanja soeialnopolitičnih vprašanj". Partijskemu sodstvu namreč v začetni fazi delovanja, tudi zaiadi nepoznavanja sindikalne problematike, ni u spelo postaviti takšnih sindikalnih vodstev, ki ne bi prinesla s sabo tudi nekaj iz načina dela, miselnosti in pričakovanj iz Časa predvojne dr/avc. Zato je bila. predvsem v Iclih 1945 in 1946, v najvišjem pari.jsk^m vodstvu slalno prisotna kritika sindikalnega dela (ckonomizma, socialdemokratskih idej. pa tudi sindikalnega avant-gardizma). Z razvojem samoupravljanja so sc sindikati preoblikovali v družbenapolitično organizaeijo. "ki naj hi predvsem pomagala organom delavskega samoupravljanja .n vzpodbuiala delavce k izpolnjevanju odločite«, k i so jih ti -.prejemali".
Pred zaključnimi poglavjema, ki jih vsebajc vsaka resna publikacija, viri in literatura ter nhrajhnu. jc avtorica v posebnem poi^lavj a preustavila še problematiko arhivske i;a gradiva <in>?hcnopn!ttičnih organizacij, o čemer je bilo že veliko napisanega tako v slovenski kot jugoslovanski arhivistiki Pri predstavitvi nekoliKC pogrevamo natančnejšo opredelitev njihovih oblik organiziranja- Glede na obravnavano tematiko pa hi najbrž ž.c zadoščala predstavitev arhivskega gra
180
diva slovenskih sindikatov za čas po leti p ] 94.<5 in problematika njegovega varstva in stroko me g a urejanji".
Publikacij.-' Mateje Jcraj prinaša temeljni pregled udejstvovania sindikatov na ¿ociulncm podro-.iu v nrvih petih letih graditve socializma. S pregledom socialno zakonodaje predstavlja osnovo za n?. dalj nje raziskave ne zgelj pevojne politične zgodovine, pac pa tudi Širšega družbenega degajonia in vnakdaniika posameznika v prvih letih po končani 2. svetovni vojni.
Ljiljam Šuštar
Aleksandra Serše, Strokovno šolstvo v osrednji SFoveniji do leta 1941, S posebnim ozirom na obrtno šolstvo na področju Kranjske, Arhiv Republike
Slovenije, Ljubljana 199ii, 132 strani
Arhiv Republike Slovenije jc izdal in založil študijo Aleksandre Scrsc, v kateri daje avtorica vpogled v razvoj strokovnega šolstva od krmca 18. stoletja do leta 1941, s posebnim poudarkom na razvoju obrtnega šolstva na Kranjskem.
Delo je razdeljene na dve večji temi - avtorica ju imenuje zgodovinska in arhivska.
V	okviru prve teme (zgodovinske) jc obdelano: obrtno šoistvo v času Marije Terezije in Jožefa Il„ str 12-20
-	strokovno šolstvo v Ilirskih provincah, str. 21 22
-	strokovno šolstvo v predmarčnem obdobju, str. 2428
-	strokovno šolstvo v obdobju po marčni revoluciji do propada Avstroogrske, sir, 30-65
žensko obtno šolstvo, str. 67-76
-	ostalo strokovno šolstvo, str. 79-80
-	strokovno iolstvo po l:tu 1918, str. 8?-88
V	okviru druge icmc (arhivske) pa obravnava avtorica:
arhivsko gradivo in arhive, str. 90-109
-	šolsko dokumentacijo, ..tr. 111
-	strokovno ohaelavc arhivskega gradiva upravnih organov, ki h-anijo arhivsko gradivo izobraževalnih UFtanov, sir 119-123
V	poglavju Viri in literaratura str. 127-132, jc poteg virov, ki jih jc avtorica uporabljala pri svojem delu, šc posebej vredna pozorne. I i obširna literatura, ki pomaga bolj zahtevnemu hralcu do dodatnih podatkov, kajti naloga pričujočega dela je bila le, da poda pc kronološkem redu osnevne linije razvoja predvsem obrtnega šolstva v osrednji Sloveniji do leta 1941 (obravnavane delo. str. 124) - torej jc štuuja zasnovana kol kronološki pregled strokovnega šolslva in se v podrobnosti razvoja po;amcznih lol hulj poredko spušča ■ osnova jc časovni okvir - kar nekoliko
ARHIVI XIX 1996
raznije kontinuiteto poročanja o delovanju nekaterih vrst Sol.
Začetek organiziranega strokovnega izobraževanja v osrednji Sloveniji sega v drago polovico 3 8 stoletja kot prve oiganiziranc strokovne šole so bile v Ljubljani (1767), Celju (1767), Novem mestu in ns. Pluju ustanovljene prcdilske »ole, v kcierib so učili oiroke predenja volne, lana, konoplje in h^mbaza za potrebe inkrainc manuiakiurae proizvodnje. Prave predhodnice ohrtnega Šolstva pa so bile i.i. mehanske Solc.
V	osemdesetih letih 18, stoletja .se bile ustanovljene nonmlkc, ponavljalne Solc in risarske šole, Nedeljske ponavijalne šole so bilo sicer res ramenicnc vajencem, niso pa imele statusa sirokevnib .šol, njihova naloga jc namreč bila, da uccnci obnovi jo ah pri-dohijo osnovno znanje hranja, pisanja in računanja.
V	glavnem se je obrtno šolstvo v osrednji Sloveniji začelo prav raz.cvctati v dragi polovici 19. stoletja, kar nam avtorica lepo piikažc na str. 10 80. Tukaj labko sledimo pcs!n sliki izohriižc val nega procesa glede na
-	orgr.nizaciio (tečaji, potovalni pouk, ohrtne in strokovne šole)
u stanov i tel j sivo (privatne, državne ustanove; tu jc predvsem zanimiva vloga nekaterih muzejev)
-	čas trajanja izobraževanja (nekaj tednov do nekaj let)
stroko (plclarstvo, boj as Iv o, čevljarstvo, lončarstvo, sliimmkarstvo, čipkarstvo, hahiStvo., )
V	kratkem hi labko napisali, da je v knjigi v malem zajeto vse bistveno o obrtnem iolslvu v osrednji Sloveniji do leta 1941.
Poleg tega osnovnega zgodovinskega dela pa jc vreden pozornosti tudi arhivski del, ki pomaga hralcu, da sc seznani, kje labko dobi dodatne informacije o strokovnem Šolstvu in do katere stopnic jc gradivo urejeno. V len) poglavju p,? jc Se posehej interesantna informacija o tem, kje i/ven šolskih fondov sc Sc nahajajo podatki o delovanju poscmcznib šol in organiziranju učnega procesa.
Obširno in strokovno zahtevno tematike jc usnelo avtorici spraviti v smiselno cclolo in obenem dati osnovo za nadaljnja raziskovanja na podtocju razvoja strokovnega Solsiva.
/iviriAit 'Znjc-Cizclj
Mateja Jeraj, Jelka Metik, F-art zar jk zdravniki in pravniki med stroko fn politiko, Arh»vsko društvo Siovenije, Vrt 9, 1996 15? strani
Na slovenske raziskovalce preteklosti sc pogosto
vsipajo ostri očitki, kot da živijc zunaj časa in pro
Occe in poročila o publikacijah in razstav J i