rilAZNIHi DKŽAV V NAŠI DKŽAVI. Ožji glavni odbor in predsedstvo glavnega odbora JRZ. O kongres« JR.Z, ki se je vršil v Belgradu za binkoštne praznike, smo poročali zadnjič in beležimo tudi danes na uvodnem mestu. Ob priliki kongresa je bila enoglasno sprejeta predlagana lista ožjega glavnega odbora in predsedstva tega odbora. Ožji glavni odbor JRZ je sestavljen iz naslednjih osebnosti: dr. Stojadinovič, dr. Korošec dr. Spaho, dr. Šefkija Behmen, dr. Dušan Davidovič, dr. Vasilije Janjič, Gjura Jankovič, Ugrin Joksimovič, dr. Franc Klar, dr. Miha Krek, dr. Franc Kulovec, dr. Dušan Letica, dr. Mile Miškulin, dr. Niko Novakovič, Ljubomir Pantič, Jurija Pozderac, Franc Smodej, Svetozar Stankovič, Svetovid Stankovič, Dobrivoj Stoševič, Dušan Trifkovič, Stevan Čirič, Dragiša Cvetkovič, Hadži.Hasanovič Useir in Bojko Cvrkič. Za predsednika glavnega odbora je izvoljen dr. Milan Stojadinoyič, za prvega podpredsednika dr. Anton Korošec, za drugega podpredsednika dr. Mehmed Spaho. Za blagajnika je bil ižvoljen Dušan Letica, za tajnike pa so iz- voljeni: dr. Trifkovič, Ljutomer Pantič in Franc Smodej. Veličasten Ijudski tabor v Mengšu na Gorenjskem. Zadnjo nedeljo se je zbralo v Mengšu na Gorenjskem na taboru dobrih 15.000 Gorenjcev, ki so manifestirali za zvestobo svojemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu in za načela JRZ. Tabor je pričel s slovesno službo božjo v cerkvi, nakar so začeli prihajati med zbrane množice odlični govorniki: gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister g. dr. Miha Krek, član glavnega odbora JRZ Franc Smodej, ban dr. M. Natlačen, razni drugi dostojanstvenki in iz Maribora g. Franjo Žebot z desetimi raariborskimi občinskimi svetniki. Prvi je govoril dr. M. Kožulj, za njim g. Franc Smodej ia dr. M. Krek. Tabor v Mengšu je bil res veličastna proslava obletnice majniške deklaracije in obletnice dogodkov pred štirimi leti, ko je šlovenski narod pod. najtežjimi okoliščinami slavil 601etnico svojega voditelja g. dr. Anton Korošca. Slednjič je bil nedeljski gorenjski tabor slovesna ljudska potrditev ustanovitve JRZ. Katoliška stranka in korupeija. Pod tem naslovom je objavil »Kmetski list« v svoji prvi junijski številki člančič, v katerem se zaganja v katoliško stranko (!) — saj ni ena, marveč jih je več, kakor bi moralo temu listu biti znano — v Belgiji ter jo obtožuje korupcije. »Kmetski lisU se je očividno zmotil v naslovu. In »Kmetfiki list« take stvari dobro pozna. Zelene kravate so svoj čas vplivale na JNSarje kot rdeča barva na gotove živali. Besno so se zaganjali v tiste slovenske fante in može, ki so jih nosili. Dali so kravate trgati z vratu, imetnike kravat tirali pred sodišče, ali pa jib ;V\'':**'.,;•> ,.*«W kaznovati z velikimi denarnimi globami. Sedaj pa bodo kmetijski JNSarji nosili zelene kravate. »Kmetski list« je namreč prinesel v zadnji majniški številki poziv k nošenju zelenih kravat in zelenih srajc. Zelena kravata s srajco vred stane 45 Din, znak — štiriperesna deteljica — pa 5 D. Z vpeljavo zelenih kravat dokazujejo kmetijski JNSarji, kako hinavsko in hudobno je bilo njihovo počenjanje, ko so pred nekaj leti divjali zoper te kravate in zoper tiste, ki so jih nosili. Niso mogli bolje dokazati vse globine svoje hinavščine in hudobnosti, kakor s sedanjo vpeIjavo zelenih kravat kot svojega strankarskega znamenja. Iz tega je lahko spoznati in jasno sklepati, kaj bo v bodoče označevala — zelena kravata pi ze'eni srajci. V DRUGIH DRŽAVAii. Najvišji predstavitelji Male antante v Bukarešti. Dne 0. .junija so se zbrali v Eukarešti najvišji predstavniki Male antante: knez namestnik Pavle, cehoslovaški predsednik dr. E. Beneš in rumunski kralj Karol. Sprejem kneza Pavla in predsednika čehoslovaške republike v rumunski prestolici je bil veličasten in prisrčen. Bukareški sestanek je bil lepa manifestacija mirovne politike in neločljive edinosti držav Male zveze, ki beleži letos 16. leto obstoja. Avstrijski kancler dr. K. Schuschnigg je obiskal zopet Mussolinija. Vsled nesoglasja v vladinih vrstah, radi neposlušnosti oboroženih organizacij, ki ne marajo narazen in radi vedno naraščajoče nevarnosti kakega hitlerjanskega puča se je avstrijski kancler sredi minulega tedna nenadoma z letalom podal v Italijo k Mussoliniju. Časopisje je pisalo o tern obisku. da ga je porabil kancler v to, da bi pridobil diktatorja Italije za vrnitev Habsburžana Otona na avstrijski prestol in da bi zavrl pretesne prijateljske zveze med Italijani in Nemci, ki postajajo v zadnjem času vedno bolj očitne in tvorijo največjo nevarnost za sedajni avstrijski režim. Avstrija namerava razglasiti svoj prvi vpoklic vojaških novincev. Poklieanih bo na obvezno vojaško službovanje 15 tisoč fr.ntov letnika 1915. Hitlerjevska stranka na Madžarskem razpuščena. Madžarski notrajni minister je prepovedal vsako delovanje madžarski narodno-socialistični delavski stranki ter odredil njen razpust. Vse osebe, vpisane V stranki, ki se je bila že globoko vkoreninila, pridejo pred sodišče. Ta ukrep pojasnjujejo z delovanjem stranke in z nevarnostjo, ki jo poraenijo njeni organizirani člani za javni mir in red. Znano je, da je bila ta stranka že pred več meseci pripravila načrt oborožene vstaje, a ga je policija v pravem času odkrila in pri tem aretirala mnogo ljudi. Društvo narodov in Argentina. Južnoameriška država Argentina, ki je članica Društva narodov, je zahtevala sklicanje BkupšČine Zveze narodov, ki bi naj zavzela končno stališče v italijansko-abesinskem sporu. Omenjena argentinska zahteva je vzbudila splošno pozornost. Zasedanje Društva narodov bo najbrž sklicano proti koncu junija in bo radi tega odgodeno izredno zasedanje sveta Društva narodov, ki je že sklicano za 16. VI. Mussoliniju ponujajo ruski sovjeti roko. Sovjetska Rusija se je z navdušenjem pridružila sankcijam proti Italiji takoj v začetku, ko jih je sklenilo in razglasilo Društvo narodov. Pred dnevi je bila Rusija najbolj vheta zagovornica kazenskih odredb in sedaj naenkrat pa ponujajo sovjeti Mussoliniju spravo in so zato, da bi Zveza narodov opustila glede sankcij svoje dosedanje neizprosno stališče. Sovjetski mogočnjaki so v strahu, da bi se fašistična Italija preveč ne naslonila na hitlerjansko Nemčijo, kar bi pomenilo za komunizem nove težkoče in nevarnosti. Na Francoskem so dobili po dolgih posvetovanjih in oklevanju novo vlailo, ka- tero je sestavil vodja socijalistov Leon Blum iz osebnosti lastne stranke in iz vrst socijalnih radikalov. Sestavo in nastop Blumove vlade so motili komunisti, •ki so zanetili stavke najprej v bližnji okolici Pariza po tovarnah, v katerih izdelujejo letala. Iz Pariza se je razširila stavka na vsa induštrijska središča in je stavkalo 4. junija 500.000 delavcev in je ustavilo delo 200 tovarn. Stavka ni bila omejena samo na, kovinsko industrijo, ampak je zajela tudi druga podjetja in pred vsem tekstilstvo in druge industrijske panoge po celi Franciji. Nova francoska vlada se je predstavila zbornici v soboto dne 6. junija z deklaracijo. Poslanska zbornica je s 410 proti 205 glasom izrazila vladi zaupnico. Za predsednika francoskega parlamenta, je bU izvoljen Edvard Herriot. Dobil je 377 glasov kot kandidat Ljudske fronte. Desničarski kandidat je dobil 155 glasov. Krog vladne krize v Belgiji. Po zadnjih parlamentarnih volitvah je odklonil bivši ministrski predsednik Van Zeeland, vodja katoliške stranke, mandat za sestavo nove vlade. Kralj je poveril nalogo za se- stavo vlade voditelju socijalistov Vanderveldu. V Belgiji stavke. Po vzgledu Francije in Španije so začeli tudi v Belgiji komunistični rovarji razpihavati stavke in to med pristaniškim delavstvom in pri prevoznih podjetjih. Komunistični kolovodje napovedujejo, da bo zajel stavkovni val celo Belgijo. Poljska je slavila desetletnico predsednika republike. Dne 3. junija je minulo 10 iet, odkarje bil izvoljen za predsednika poljske republike dr. Ignacij Moščicki, ki uživa na znanstvenem polju svetovni sloves. Predsednik je po svojem poklicu inžener, tehnik, izumitelj in eden najožjih prijateljev ustanovitelja nove Poljske — rajnega maršala Pilsudskega, kojega politično oporoko zvesto vrši. Dr. Moščicki se je rodil leta 1867 blizu Plocka. Študiral je kemijo in elektrotehniko. V mirnem času je bil profesor na vseučilišču v Neračiji v Freiburgu. Moščicki je kot predsednik priljubljen, se veseli občega zaupanja in je bila njegova lOletnica iskrena proslava za celo Poljsko. Uradni italijanski seznam mrtvih, ranjenih in zgiuulih v abesinski vojni. Po najnovejših uradnih podatkih iz Rima znašajo izgube italijanske vojske v abesinski vojni 2313 mrtvih, od tega 1006 oficirjev in vojakov, ki so od 1. jan. 1935 do konca maja 1936 umrli za nalezljivo boleznijo ali zaradi nesreč. V tem številu je tudi 31 izginulih vojakov. V seznamu lzgub v končni fazi vojne od srede aprila do konca maja 1936, ki je istočasno izšel, je 422 mrtvih, od tega 306 vojakov, ki so umrli za boleznijo ali zaradi raznih nesreč. Celokupne izgube domačinskih čet med abesinsko vojno znašajo 1593 mrtvih, od tega 556, ki so padli od srede marca do konca maja 1936. Izgube delavskih oddelkov, ki štejejo po najnove.iših podatkih 110.000 raož, znašajo 453 ijudi, ki so urarli zaradi raznih nesreč ali boiezni. Bazpad Kitajske se bliža. Velika južnokitajska pokrajina Fukijen je proglasila popolno sarnostojnost, opiraje ~e na 30 Lisoč mož broječo in oboroženo armado. Avtonomistično gibanje v Fukijerm so zanetili Japonci. Na Kitajskem irnajo sedaj tri vlade in sicer v Nankingu, Kantonu in v novi prestolici pokrajine Fukijen v Pingvu. Kitajska je od Japonske ogrožena na severu ter na jugu in se bliža njen popolni razpad, katerega iz*ab'itijo Taponci v svoj prid.