TRGOVSKI tl‘: l'
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravnišlvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. yy Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	13.	marca 1923.	ŠTEV.	30.
K italijanskim pogajanjem.
Pod naslovom »Za sporazum med Malijo in Jugoslavijo« je napisal dr. Au-relio Palmieri članek in mislimo da ne bo odveč, ako čujemo danes mnenje ludi iz vrst treznejših Italijanov in da prinesemo prevod njegovili besed.
»La vieille Evrope s’ennuie« — »stara Evropa se dolgočasi«. Te besede, ki jih pripisujejo Napoleonu Velikemu, bi se mogle danes ponoviti morda z večjim povdarkom. Velika vojna je nedvomno prinesla zlate dobrine. Toliko po številu majhnih, a po stari kulturi, zgodovinskih tradicijah, delavnosti in sposobnosti v bojih za obstanek slavnih plemen je vstalo iz smrti v življenje Despoizem, ki je bil vtelešen v leti gorostascih, je padel. Sedaj bi bilo potrebno, da se stara Evropa obnovi, da da svoboden razmah energijam novih narodov, novih držav; a zdi se, da se la stara Evropa dolgočasi nad mirom, pridobljenim z desetimi miljoni žriev. Nasprotno se pojavljajo novi spori in zatemnujejo njena obzorja, li spori med bližnjimi, dosedanjimi narodi so, bi rekli, zemljepisna potreba. Na splošno se spori dogajajo med mejaši in ne med oddaljenimi sosedi, kajti med prvimi lažje trčijo drug ob drugega interesi, gospodarska in teritorijalna nasprodstva. Na srečo obstojajo ti spori do danes med dvema naro-domči, katerima je usoda izročila isto morje in katerih zemlja se razprostira na obeh nasproti si ležečih obalah tega morja.
Spor med tema dvema plemenoma je obžalovanja vreden. Izvira iz novejšega časa, kajti Italija ni nikdar gojila čustev sovraštva naprarn slovanstvu, tembolj ker je med slovanskim in • italijanskim čustvovanjem velika sorodnost in je imela italijan. kultura na umetnost in književnost slovanskih narodov globok vpliv. A kako je žalosten ta spor, kako bi bila težka ta zmota, ako bi ga smatrali za neozdravljivega. In laz s.em med tistimi, ki v Italiji trdno verujejo v skorajšnjo likvidacijo spornih vprašanj z Jugoslavijo in v irajen ter plodovit mir med obema narodoma.
Razlog temu mojemu paradoksu obstoja v tem, da izpremenjeni rio-S; Politični pogoji v Italiji omo-
slavijo ineiMiioPONfp^vim.e0da|l7°hr se zdelo čudno, da na| £ * iasistovski nacijonahzem odpravil zamero med obema narodoma Vendar sem prepričan o tem, kar trdim.
Vzrok, da se je v Italiji večno odlagalo izvršitev rapallske pogodbe in dogovora v sv. Margheriti, je bilo pomanjkanje močne vlade, ki bi znala brzdati mase, pobijati to, kar Musolini sam imenuje fašistovski negalizem. Z vsem svojim nasiljem le fašizem Italiji ipak prihranil ne-yarnost boljševiške izkušnje, ki bi j.9 uničila in obenem ogrožila mir v Evropi Osvojivši oblast je fašizem nehal biti nezakonit in se je povrnil
redu. In prvi njegov zakonit čin bo Mussolini je to jasno izrekel — c.eloina izvršitev pogodb, drugi pa sistematična ureditev reškega vprašanja.
Samo mož kakor je Mussolini, je n>ogel obvladati fašiste, jih obvezati da uposte svoja nasilja in jih dovesti <]o tega, da spoštujejo medsebojno obljube v Rapallu in S. Marg-^riti. In kadar se to zgodi, bo odrinjena najtežja ovira proti talinsko - jugoslovanskemu prijatelj-
stvu in v medsebojnem zaupanju se bodo mogle ukreniti tiste določbe, ki bodo odstranile ostale vzroke nesoglasja med obema narodoma.
Mislim, da je jugoslovansko časopisje ogorčilo čustva laškega naroda po nekih bolestnih epizodah, ki so se razvijale na mejah in ki so kot zadnji tresljaji naravnih krčev, katere je povzročila vojna. Zanašajoč se na svoje osebne izkušnje, morem zagotoviti, ne da bi se bal zavrnitve, da do malega vsi Italijani gorčče žele najboljših odnošajev z Jugoslavijo, katero smatrajo po svojem zemljepisnem položaju, napredujoči kulturi, energiji svojih prebivalcev in gospodarskih virih določen, da se v novi Evropi čudovito razvija. Italija je bila vedno narod, v čigar srce ni nikdar prodrl črv militarizma. Trajni mir ji je potreba, ker ji je vojna pustila dolg približno sto milijard lir. Njene meje so sedaj ustanovljene v zmislu njenih teženj. Kaj bi ji mogla dati nova vojna? To, česar sedaj potrebuje Italija in sploh cela Evropa, je vsakdanji kruh, rešitev tistih gospodarskih problemov, ki razvijajo v masah kali prevrata.
In jaz mislim, da enaka čustva pevladujejo v Jugoslaviji. In če je tu ljubezen do miru, ter bodo enkrat odstranjene težave, izvirajoče iz odlaganja pogodb, sem prepričan, kakor sem to jasno izrazil v oktober-ski številki »Revue Balcanigue«, da bosta oba naroda, sedaj svobodna soseda, imela koristi od medsebojne zamenjave intelektualnih in gospogarskih dobrin, ter da bosta skupaj delala za novo kulturo, ki jo svetu pripravlja Slovanstvo.
Ivan Mohorič:
Gospodarske določbe Santa-
margheritskih konvencij.
(Nadaljevanje.)
Pod tem davčnim oproščenjem je razumeti tudi vojni davek in doklade, s katerimi so industrijski dohodki obremenjeni. Ta oprostitev bo veljavna od dneva, ko je bila vložena prošnja, to pa samo pod pogojem, da je bila vložena v roku šestih mesecev po uveljavljenju konvencij in ako se je prenos sedeža podjetja izvršil takoj po prejetju dovoljenja za preselitev. Ta oprostitev se nanaša tudi na davek, ki bi se eventualno lahko zahteval za dobo likvidacije posebno pa na dobiček od likvidacije in na premoženjskem davku.
Kakor vidimo je razvoj razmer LnvCmi-pre,’^el Santamargheritske ™le 9,ede . nacionalizacije p dieti), vsaj v kolikor se tiče raz-mer med Slovenijo in Primorsko. Večina vprašanj, ki bi sedaj spadale pod to poglavje, se je medtem že rešila na podlagi prisilnih in ne-prisilnih direktnih sporazumov inte-resiranih krogov. Tu sem je spadalo vprašanje naših bank, dalje Kranjske industrijske družbe, ki ima plavže v Skednju potem popreje tudi Trboveljske družbe, ki pa je že odprodala istrske rudnike in konečno poleg drugih tudi vprašanje južne železnice, ki pa se rešuje vsled mednarodne važnosti vprašanje na posebni konferenci.
5.	DAVKI.
Glede davkov določa čl. 43. konvencije, da se bo v svrho preprečitve dvojnega obdačenja in sklepa posebnega sporazumel zci likvidacijo davkov za dobo od 3. nov. 1918 pa
do konca leta 1922 za likvidacijsko ozemlje sesiavila posebna komisija in sicer v roku treh mesecev po uveljavljenju konvencij.
Komisija se bo sestavljala iz po enega polnomočnega delegata obeh držav in bo poslovala v Ljubljani. Torej je tudi to vprašanje odprto in se bodo posamezni primeri konkretno obravnavali. Glede principov postopanja komisije ni ničesar določenega. Tu sem bo spadalo vprašanje obdačitve beguncev, ki imajo svoje posesti na Primorskem, dalje vprašanje vojnega davka do leta 1918, pri družbah, ki imajo podjetja na obeh straneh, dalje vprašanje dvojne obdačitve podjetij v logaškem evakuiranem okraju itd. Iz teh površnih naznačitev je že razvidna važnost te komisije. Besedilo konvencije glede davkov je zelo nejasno in igra z izrazi obdačitve »in-, dustrijskih dohodkov« pri trgovskih hišah.
6.	MORSKI RIBOLOV.
Na ureditvi tega vprašanja je posebno interesirano naše hrvaško in dalmatinsko Primorje. Zadeva je bila vsled pretiranih zahtev italijanske vlade zelo težavna. Konečno je bil dosežen na konferenci tehničnih delegatov na Brionih dne 14. septembra 1921 sporazum, ki velja za dobo petih let. Ta sporazum, katerega vsebina — mimogrede povedano — dosedaj še ni bila nikjer objavljena, se smatra po santamargheritskih konvencijah za izvršen brez posebne ratifikacije. V slučaju, da nobena izmed pogodbenih držav tega sporazuma po preteku 4. let ne odpove, bo trajal naprej do dobe enega leta po podani odpovedi.
S posebno izjavo sta se zvezali obe državi, da se ribolovne konvencije ne bo odpovedalo, dokler bo trajala trgovska in plovbena pogodba, ki se sedaj sklepa v Rimu. S tem je indirektno že povedano, da je trgovska pogodba, ki jo sedaj sklepamo, definitivna in bo veljala /a najmanj pet let.
7.	ZAČASNE IN PREDHODNE ODREDBE, KI SE NANAŠAJO NA IZVRŠEVANJE OBRTI, INDUSTRIJE IN TRGOVINE, DOKLER SE NE SKLENE TRGOVSKA POGODBA.
Pripadniki ozemlja, ki je spadalo do 3. novembra 1918 pod bivšo Av-stro-ogrsko monarhijo in ki je na podlagi Sen Zermenske in Trianonske pogodbe ter Rapallskega sporazuma pripadlo naši kraljevini in ki bodo tekom leta dni po uveljavljenju rapallske pogodbe optirali za italijansko državljanstvo, imajo po čl. 49, da izvršujejo nadalje svoje poklice, obrt, trgovino in industrijo, kakor so jo vršili pred sklepom rapalske pogodbe.
Izvzeti so samo poklici notarjev Ibeležnikov), zemljemercev (geometrov), poblaščenih civilnih inženirjev in advokatov.
Naša vlada si je po čl. 50. pridržala pravico, da sme koncesije, ki so bile izdane od italijanskih okupacijskih oblasti preklicati, ako obstoja zato zakoniti razlog. Ta določba je posebno važna za dalmatinske razmere, kjer je bilo od strani italijanskih okupacijskih oblasti izdanih Italijanom mnogo rudarskih in vodilih koncesij, kar bi pomenilo trajno eksploatacijo Dalmacije od Italijanov. Določba je najbrž namenoma nejasna in bo vsak konkreten slučaj povod dolgim diplomatičnim bojem. Veliko vprašanje je, ali bo določba
v tej obliki imela za naše gospodarske kroge sploh kak praktičen pomen.
Nadaljni člen določa, da se bodo smele koncesije in industrijska dovoljenja, ki so bila po zakonih starega režima prenosne na naslednike, prenašati na naslednike, ki so direktno ali indirektno optirali za italijansko državljanstvo po čl. 49 in ki bi imeli po zakonu o dedištvu pravico nasledstva.
Prenos koncesij ali delovanj se ima izvršiti tudi v slučaju, ako se zahteva jugoslovansko državljanstvo za izvrševanje in uživanje teh koncesij ali delovanj in pod istimi pogoji, kakor bi se izvršil prenos med našimi državljani.
Ta določba je za Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo še mnogo večjega pomena, kot za nas v Sloveniji, ker so tam Italijani interesirani na eksploataciji neizčrpanih gozdnih bogastev in drugih naravnih zakladov. S to določbo so si Italijani za-sigurali za vso bodočnost svoj vpliv na bosanska lesna tržišča, ki so bila od nekdaj njh glavni ciij. Jasno je. da bodo to konvencijo pri sijajni valutni dispariteti lahko izborno izkoristili.
Ker je bila bivša Avstrija dala vse imetje Italijanov po napovedi vojne z Italijo pod sekvester, določa čl. 52 konvencije, da je smatrati te odredbe počenši od 25. julija 1914 pa do 3. novembra 1918 glede vseh družb, zavodov in oseb italijanskega državljanstva za neveljavne in se ima tem družbam, osebam in zavodom, ki so bile vsled teh odredb prizadete vrniti vse pravice, ki so jih uživale poprej. Vendar naša država ni dolžna plačati kako odškodnino.
Končni člen 53. določa, da Italijanom pri nas vsled njihovega italijanskega državljanstva ne bo odvzeta pravica; izvrševanja njih obratov ludi, ako bi se sedaj ali v bodoče zahtevalo za izvrševanje takih poklicov državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se bodo pokorili predpisom, ki veljajo za naše državljane.
Vse te določbe' vežejo odnosno nalagajo dolžnosti samo nam, ne da bi mi imeli podobne odnosno enake pravice glede neših podjetij in državljanov v Julijski Benečiji. Tu je za Italijane sedaj izhodišče podano v maksimalni meri, ki so jo sploh mogli želeti. Brezdvomno, da bo trgovinska pogodba te pravice Italijanom le izpopolnila in razširila, ne da bi mi na italij. strani dobili primerne protikoncesije, ki bi bile za trgovinski promet Slovenije posebno potrebne.
8.	LASTNINSKO PRAVO.
Osebe, družbe, vsakovrstna podjetja in juridične osebe, ki pripadajo kraljevini Italiji, odnosno so dobila potrdila da pripadajo Italiji a na drugi strani one, ki pripadajo naši državi ne smejo biti glede svojih posesti, pravic in interesov, ki so izmed obeh pogodbenih držav, podvrženi nikakim omejitvam, tež-kočam in motenju, ki se ne izvaja v enaki meri proti lastnim državljanom in ki ne bi dajalo pravice na primerno odškodnino. Pogoje za določitev in izplačilo teh odškodnin se bo določilo pri pogajanjih za trgovsko pogodbo. — Konečno se določa v.tem odstavku še to, da pripadniki ene izmed pogodbenih držav ne smejo biti obdavčeni z višjimi odmerami in podvrženi večjim taksam kot domači državljani do-tične države.
Te določbe so z ozirom no ponavljajoče se ekscese raznih nacionalističnih organizacij v obeh državah zelo važne in tvori njih lojalno izvajanje od strani obeh držav predpogoj za vzpostavitev dobrih odnošajev med nami in Italijo. Treba bo le s skrajno doslednostjo in energijo skrbeti za izvajanje teh določb v praksi.
9.	PASIVNA. VOLILNA PRAVICA V UPRAVNE SVETE IN IZKORIŠČANJE KREDITA.
Po čl. 59. sta si obe pogodbeni državi pridržali pravico, da z izmenjavo not ugotovita:
1. Da smejo državljani obeh držav biti svobodno voljeni v upravne sveto, upravo, v skupščine zastopnikov delniških družb ter skupščine kuratorjev in v upravo jurističnih oseb, razen onih, ki imajo javnopravni značaj, in
2. da smejo državljani, ki so dobili na lastno opcijsko prošnjo do
2.	februarja 1922 italijansko državljanstvo, polnopravo izkoristiti svoj kredit pri zavodih in posameznikih brez vsakih posebnih omejitev, ki ne bi veljale za Jugoslovane.
V nadaljnjem členu 60. je priznana obojestranska potreba, da sc napravijo potrebni koraki, da se prepreči vsak pritisk, katerega namen bi bil odpustiti uradnike in delavce, ki sc pokoravajo predpisom, ki veljajo za lastne državljane, zgolj iz narodnostnih vzrokov ali vsled njih državljanstva.
(Dalje prih.)
Er. Zelenik:
Ponudba, zahteva, cena.
Tudi v šoli so nas svoj čas učili, da se cena kakega blaga ravna po ponudbi in zahtevi. Ta teorija je
stara in ima še danes veliko zastopnikov. Vprašanje pa je, ali je še veljavna. Nedvomno je bila nekdaj vplivna. Razmerje med zahtevo, ponudbo in ceno je s številkami dokazal prvi, kolikor je znano, angleški narodni gospodar Gregor King. »Kingovo pravilo« je dolgo časa bilo jako čislano. King je živel od leta 161)0 do leta 1710. Njegovo pravilo se glasi:	za 10%
manjša letina povzroči 30% povišanje cen, 20% manjša letina 80% in za 40%' manjša letina pa že 280% povišanje cen. To pravilo je veljalo za prejšnje čase. Dandanes ne velja. Nekdanji mestni trgi so se umaknili svetovnim trgom. Od nekdanjih starih tržnih predpisov in ostrih kazni je ostala le senca v borznih uzancah in v carinah na državnih mejah. Spekulativna glavnica se vdeležuje sestavljanja cen in zavzema obseg, kakršnega si
LISTEK.
Gustav Frevtag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje)
Sabina se je po služabnikovem odhodu vsedla k mizi, toda na delo pred seboj je pozabila popolnoma. S topim očesom se je skozi temno dvorišče zagledala v Finkova okna. »Servijete prebada«, je diho vzdihnila, »ne bo mu delalo težke vesti, če prebode tudi človeška prsa! Prišel je k nam divji gost, kot vrtinec čez cvetoči grm; kamor se zažene padejo cveti na zemljo. Njegovo življenje je vihar in vrvež. Vse, kar se mu približa, potegne s seboj v svoj divji ples. Tudi mene! tudi mene! Ti ponosni in drzni duh, tudi meni si razburil dušo! Trudim se, borim se dan za dnem, toda vedno znova me zopet očara! Tako lep, tako krasen, tako čudovit je! Vsak dan me zjezi, toda vendar moram dnevno nanj misliti, zanj skrbeti, nad njim se žalostiti. — Mftfi moja, tu, na tem mestu, sem zadnjikrat sedela pri tvojih nogah, hi si mi predala hišne ključe, blagoslavljajoč si držala svoje roke nad menoj: Nebo naj te varuje pred vsakim udarcem usode, si govorila med
prej človeški um ni mogel niti predstavljati. V starih časih s primitivno tehniko je edinole letina in pa vreme vplivalo na ceno. Dandanes mednarodni bančni kapital posega z ogromnimi milijardami v produkcijo in konzum. Milijoni hektarji zemlje so se na novo obdelali in manjkajoče prebivalstvo se je priselilo. Pred vojno je vse zapuščalo rodno grudo in bežalo v mesta, kjer si je služilo kruh kot tovarniško delavstvo. Industrije so rastle kot gobe.
Povpraševanje in zahteva nista več nekaj naravnega, nego so sad z dobičkaželjnosti. 2e raditega ne more biti razvoj cen nekaj »naravnega«. To trditev nam pojasnjujejo tržne razmere.
Danes ne more nihče pregledati, kakšne množine blaga se ponujajo na svetovnih tržiščih in kakšne se zahtevajo. Zato pa tudi nihče ne ve, kakšna je ponudba na svetovnih tržiščih in kakšna je zahteva. Iedaj se tudi ne more ravnati cena po teh dveh činiteljih. V tem tiči velikanska razlika med nekdanjimi krajevnimi tržišči iz časov, ko se je dovoz videl, ko je bil vspeh letine vsakomur znan in ko je bil vsak trg navezan na bližnjo okolico, in pa med današnjimi svetovnimi tržišči. Nekdaj je bilo osebno opazovanje merodajno, danes nadomeščajo to osebno opazovanje tržna poročila. Vsa poročila skupaj napravljajo tržno mnenje. To tržno mnenje in spekulacija pa napravljajo cene.
Tržna poročila zavzemajo odločilno mesto. Seveda slone ta poročila na izborni in najobsežnejši poročevalski službi in prometnih napravah na glavnih tržiščih. Na borzi v Cikagi je med vojno delovalo 250 brzojavnih aparatov in je bilo od-premljenih okoli 15.000 brzojavk. Ta poročevalna naprava je delovala tako brzo, da je med vprašanjem iz Liverpoola in odgovorom iz Cikage preteklo komaj 6 minut. Tvrdka Armour Grain Co. je imela zasebne brzojavne naprave ier je z uvedbo Markonijevih aparatov samo na troskih prihranila nad I milijon zlatih kron. Posestniki takih naprav so seveda imeli v rokah poročevalsko službo in je ta morala služiti njihovim interesom. To so »voditelji« in vsi drugi, kateri se poslužujejo njihovih poročil, pa so »vodjeni« ali »tekači«, »ovčja čreda«, katero strižejo voditelji. Vsi ti vodjeni imajo tržno mnenje, kakršno hočejo voditelji. Seveda poznajo voditelji najprej in v prvi vrsti svoj žep. To je jasno. Kako delajo voditelji, nam dokazuje slučaj »Lei-terjevega obroča« pšenice v maju 1898. takrat so voditelji popravili
solzami in poljubi. Čuvaj zdaj nad svojo hčerko in pomiri mi vznemirjeno srce! Utrdi me, da me ne premaga on, njegov zapeljivi smeh, njegovo razposajeno norčevanje!«
Tako je molila Sabina. Dolgo je še zamišljeno sedela, si nato z odločno kretnjo z rutico otrla oči, stopila k mizi in nadaljevala delo.
#• * *
Anton je bil že v postelji in ravno nameraval ugasniti luč, kar nekdo krepko potrka na vrata in v sobo stopi mož, ki si ga je v tem trenotku najmanj nadejal — gospod pl. Fink s svojim jezdnim bičem in svojimi malomarnimi kretnjami.
»A, vi ste že v postelji«, pravi prišlec in se vsede na stol v Antonov bližini, »naj vas nič ne motim. Pisali ste mi pismo, izražujoče vaša čustva, in ostalo mi je povedal gospod Jordan. Prišel sem, da vam ustmeno odgovorim«. Anton molči in s temnimi pogledi meri nasprotnika. »Tu ste vsi zelo čednostni in občutljivi ljudje«, nadaljuje Fink in udari z bičem po mizni nogi. »2al mi je, da ste si moje besede tako zelo vzeli k srcu. Veseli pa me, da ste tako odločni«.
»Preden Vas nadalje poslušam,« pravi Anton srdito, »moram vedeti, ali imate namen, dati mi pred drugimi gospodi pojasnilo za svojo ža-
statistiko o vidnih zalogah Amerike samo za 10 mil. bušelnov. Za to množino so vidno zalogo v mesecih maj, junij in julij zvišali in na jesen so jo z »dovozi« zopet popravili. Starejši trgovci in poljedelci se bodo spominjali, da so leta 1893, 1894 in 1895 cene zrnja padle za polovico, ker je bil svet poln poročil, da je nastala ogromna nadpro-dukcija zrnja. Ta ogromni padec cen je ogrožal obstoj poljedelstva in države stare Evrope so začele zapirati svoje meje tujemu uvozu. Tu je pravi začetek agrarne politike. Poročila o ogromni nadpro-dukciji so bila zlagana, kajti Argen-tinija, ki je nastopila tista leta na trgu, je spravila na trg komaj 1 % svetovne letine. Ta odstotek pač ni mogel tvoriti kake nevarnosti. Sicer pa imamo doma točen primer, kako vplivajo poročila. Leta 1908/1909 so Madžari, oziroma njihova borza v Rudimpešti, trobili, da je letina pod vsakim pričakovanjem, da preti hudo pomanjkanje in bo potreben močan uvoz. Pognali so cene moke od 32 na 62 — vse je hitelo z nakupovanjem in kakšna je bila posledica? Leta 1910 je propadlo nešteto trgovcev in obrtnikov avstrijske pokrajine so izgubile mnogo milijonov, katere so mirno pobasali madžarski spekulantje. Vsa njihova poročila so bila kratko-malo zlagana. Sledil pa je avstrijski konzum tem izsesovalcem, ker so bile meje zaprte z visoko carino in tedaj zunanje cene niso imele tako velikega vpliva.
(Dalje prih.)
Iz pravosodne prakse.
Trgovsko sodišče.
(Konec).
Res je z odredbo ministrstva sa-obračaja štev. 5095, Uradni list z dne 6. junija 1919, štev. 106, veljavno tudi za južno železnico, jamstvo železnice pri popotni prtljagi v smislu 5 35. ž. o. pr. omejeno na znesek 30 K za kilogram, s katerim zneskom je bila odredba še v veljavi, ko se je meseca septembra 1919 oddala prtljaga. Toda drugi odstavek § 35. določa, da se železnica ne more sklicevati na to omejitev, če zadeva železnico zlobni namen ali pa vsaj velika malomarnost. Tudi § 95. ž. o. pr. določa za tak slučaj, da mora železnica povrniti polno škodo. V predležečem slučaju se pa železnici opravičeno očita velika malomarnost.
Po zaslišanih pričah je dokazano namreč, da je bila košara med postajama Štore in Št. Jurij izropana in iz vagona vržena. V tem oziru zadene odgovornost železnico, naj
litev. Ne vem sicer, ali bi komu diugemu, ki ima v častnih zadevah več izkušenj, zadostovalo tako pojasnilo, toda jaz čutim, da bi me to zadovoljilo.«
»Tedaj čutite prav,« prikima Fink, »s tem se lahko zadovoljite.«
»Ali ste pripravljeni, dati mi jutri lo pojasnilo?« vpraša Anton.
»Zakaj ne?« pravi Fink ravnodušno. »Nič me ne veseli, da bi sc streljal z Vami, rad dam pred vsemi korespondenti in prokuristi tvrdke izjavo, da ste razumen in nadebuden mlad mož in da nisem prav storil, ko sem žalil mlajšega in, oprostite mi izraz, veliko mlečne j-šega od sebe.«
Naš junak je poslušal te besede z mešanimi občutki; postalo mu je lažje pri srcu; toda obenem pa ga je zopet zelo jezilo vedenje Finko-vo; odločno se vzravna v postelji in pravi: »S to izjavo še nisem zadovoljen, gospod pl. Fink!«
»Ej,« pravi Fink, »kaj pa še zahtevate?«
»Tudi v tem trenutku mi ne ugajate,« odvrne Anton, »zopet ste brezobzirnejši proti meni, nego bi si smeli dovoliti proti tujcu. Vem, da sem še mlad ter da poznam malo sveta in Vam verujem, da me v mnogih stvareh nadkriljujete; toda ravno vsled tega bi ravnali plemenitejše, če bi bili z menoj prijazni
so to storili njeni uslužbenci ali pa druge osebe, ki so pač zamogle priti v prtljažni voz le vsled velike malomarnosti železničnih uslužbence^ Tožena železnica je vsekako dolžna povrniti popolno škodo. Kljub temu pa gre tožnici le povrnitev navadne vrednosti ukradenih in poškodovanih predmetov, kakršno so imeli za časa odpošiljatve v Zagrebu kot kraju oddaje, ne pa vrednost, ki bi jo danes imeli. Kajti okol-ščina, da tožiteljica ni nadomestil nabavila takoj po dogodku iz kateregakoli vzroka, ne more biti v škodo toženke.
Izvedenec je označil takratno vrednost dotičnih predmetov z zneskom 25.710 K, vsled česar sc je tožnici ta znesek z obrestmi in vsemi pravdnimi stroški vred priznal.
Tožena železnica vložila je priziv zoper to sodbo, v kolikor presega prisojeni znesek svoto 570 K in sicer je izpodbijala prvo sodbo le zaradi izreka o veliki malomarnosti železnice.
Višje deželno sodišče je prvo sodbo potrdilo bistveno iz njenih razlogov, z ozirom na izvajanja tožene železnice pa še pripomnilo, da toženka priznava, da je bil med postajama Štore in Št. Jurij prtljažni voz brez spremljevalca, ker ga je prtljažnik poklical k sebi v službeni voz, vsled česar ne more biti dvoma, da je bila ravno s tem tatvina tujemu storilcu omogočena.
Prizivnemu sodišču je pa iz številnih pravd znano, da so se na progi tožene železnice še leta 1919 ponovno dogajali vlomi tudi v zaklenjene vozove, kar je moralo biti znano toženkinim uslužbencem. Prtljažnik se je moral toraj zavedati nevarnosti za prtljago, če odpokliče njenega spremljevalca. Postopal je vsled tega zelo malomarno in za njegovo malomarnost je odgovorna železnica.
Vsled toženkine revizije se je pečal s tem vprašanjem še stol sed-morice v Zagrebu, ki reviziji ni ugodil in tudi izrekel, da je na strani železnice huda malomarnost. Citiramo naredbo ministrstva saobra-čaja, se je izdala namreč vsled izrednih obratnih razmer, v kojih je bila potna prtljaga ponovno ukradena. Izredne razmere zahtevajo pa tudi izredno paznost. Stopnja krivde pa se ravna po meri te dolžne paznosti. Kar bi bilo v rednih razmerah le krivda lažje vrste, je v izrednih razmerah lahko huda malomarnost. Taka malomarnost pa je v odpoklicu spremljevalca in sploh v tem, da je bilo mogoče storilcem priti v vagon in spraviti iz njega košaro, ki je morala biti obsežna, če je vsebujoča le obleko in perilo, tehtala 38 kg.
in dobri.« Anton je izgovoril to z odločno kretnjo, katere nasprotnik ni prezrl. Dobrodušno stegne Fink roko čez posteljo ter pravi:	»Ne
bodite vendar zopet hudi in podajte mi roko.«
»Rad bi, toda ne morem še,« zakliče Anton, premagujoč ginjenost. »Poprej mi recite, da spora z menoj ne prištevate vsled tega tako lahkim, češ, ker sem za vas premlad, ali ker ste vi plemenitaš in jaz ne«.
»Poslušajte, gospod Wohlfart,« pravi Fink, »nož mi nastavljate na grlo. Ker pa ležite v svoji čisti, beli srajčki tako nedolžno pred menoj, hočem od svoje strani vse napraviti in se Vam podati v vseh točkah. Kar se tiče mojega plemenitega rodu, dam toliko nanj!« — pri tem tleskne s prsti — »Zame ima približno isto vrednost, kot par novih lakastih čevljev in nove glace-rokavice. Kar pa se tiče moje bojazni pred Vašo mladostjo, se po vsem tem, kar sem danes zvečer na vas spoznal, izjavim pripravljenega, da Vam dam v bodoče pri vsakem novem sporu, v katerega se zapleteva, z vsakim morilnim orodjem, ki ga boste predlagali, kakršnokoli vrsto zadoščenja.« — Po teh tolažilnih besedah mu Tink drugič pomoli roko in pravi: »Zdaj udarite, vse je v redu!«
(Dalje sledi.)
'M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
30 Izvozna trgovina. — Izvoz iz starih krajev Srbije.
Glavni izvoz je šel preko savsko-donavskih obmejnih mest, bodisi na ogrske železnice ali pa po Savi in po Donavi. Samo žito iz južne Srbije je šlo po poti preko Soluna, včasih pa tudi preko Varne. Razume se, da je izvoz v Bolgarijo, ki se je sestavljal iz konoplje in vrvar-skih izdelkov, marsiljske opeke, kakor tudi plemenske živine šel na Caribrod, izvoz pa v Turčijo, ki se ie sestavljal iz vrvarskih izdelkov, sira in ovac, pa preko Bolgarije in preko Soluna.
Glavni izvozni predmeti so bile le žitarice, (žito in koruza, malo ovsa in ječmena), nadalje živina, živalski produkti, voli in svinje; potem suhe češplje, pekmez, kakor tudi sveže sadje (jabolka, hruške in češplje), potem baker iz Bora, surove jagnječje in jarčje kože, vrvar-ski izdelki, konoplja, ovčji sir, ovce, fižol, oreh, orehovina itd.
Pšenica je šla od leta 1906 v Belgijo, včasih tudi v Avstrijo, koruza se je izvažala v Nemško Avstrijo, suhe češplje pa so šle v Nemčijo, Avstrijo, Švico, Rusijo, pekmez pa v Nemčijo in Avstrijo. Sveže sadje je šlo v Avstrijo. Od živine se je
15.000	volov in 50.000 svinj izvozilo v Avstrijo, nekoliko na Malto in v Italijo (mlada živina) ter Egipt; živalski produkti kakor salama se je izvažala v Francijo in Švico, ostali izdelki in šunka pa v Anglijo in Španijo; baker se je izvažal v Ameriko.
Sedež izvozne trgovine za žito ic bilo Smederovo, Beograd, Šabac Niš, Zaječar, Gradišče; za kože Beograd, za suhe češplje Beograd, Valjevo, Šabac, Obrenovac, Kragujevac in čačak; za sveže sadje Kragujevac, Jagodina, Velka Plana in Užice.
Glede solidnosti uvoznikov velja ■isto, kar je bilo rečeno tudi za izvoznike.
1) Izvoz iz novih krajev.
Izvoz se je gibal v smeri proti Solunu in je obstojal v glavnem iz žita, (pšenice in koruze), opija, makovega semena, tabaka, živine (ovc koz in'volov) sviloprejke, fižola itd.
Vse to blago se je bodisi rabilo v Solunu, kakor živina in žito, ali Pa je šlo v Evropo in Ameriko, kakor opijum, kože itd.
Sedež izvozne trgovine je bil pred in po osvobojenju Skoplje, ker so solunske firme kupovale, razvrščale in uskladiščevale blago.
Tudi po osvobojenju je ostala 5rner ista in obseg trgovine isti.
Način trgovanja je znan solunski "način.
S+edanje stanje obrti
V starih mejah Srbije se nahi iaio glavna obrtna središča v vlčtih mestih, kakor je Beograd, Niš Kragujevac, Šabac, Užice, Požarevač itd. Nove obrti so se vpeljale v Beogradu, Nišu in Kragujevcu ter se od tam širile po ostali deželi. Tu hočemo na kratko opisati stanje obrtov:
Živilski obrti kot pekovski, gostilničarski, slaščičarski, mesarski, klobasičarski, vrtnarski dobro stojijo in napredujejo. Samoumevno, da stojijo najbolje v večjih mestih, posebno v Beogradu.
Stavbne obrti: kleparski obrt se slabo razvija, ker je stavbeni posel sezonski obrt, v drugi vrsti pa, ker ga je tuja konkurenca do leta 1906 onemogočevala. Po letu 1906 se ie začel razvijati in izdeluje drobne izdelke iz pločevin in posodo; ključavničarski obrt vrši bolj stavbene posle in popravila, ker je izgubil izdelavo ključavnic in ključev. Ta obrt je sedaj prenapolnjena in se ji ne godi najbolje. Mizarski obrt za stavbe se dobro razvija in gre dobro, akoravno je imel v zadnjem *času mnogo stavk, kar je vodilo k
temu, da so vpeljali delodajalci stroje za obdelavo lesa; pleskar-sko-slikarski obrt stoji in se razvija dobro; moderni nov tesarski obrt se razvija dobro in so obrtniki povečini še Nemci; zidarski se lepo razvija in ga izvršujejo kmetje iz Vlasinje in okolice; kamnoseški obrt se lepo razvija; elektromon-terski lepo napreduje in se zelo hitro razvija.
Ostale obrti: urarski obrt, ki ima za svrho popravilo in prodajo iz inozemstva importiranih ur, stoji dobro; čevljarski obrt je tehnično dobro razvit in se vzdržuje pod zaščito visoke carine napram inozemski konkurenci, dokler se ne osnuje večja domača tovarna, potem pa bo prešel k prodaji izdelanih čevljev in k popravljanju čevljev; krojaški obrt se kakor za moško, kakor tudi za izdelavo ženskih oblek lepo razvija ter gre obrtnikom in obrtnicam dobro; deloma se razvija v smeri konfekcijske industrije za moške in za ženske, ker je dobro zaščiten napram inozemski konkurenci; modistovska se pod zaščito carine lepo razvija; pohištveno mizarstvo, katerega je kon-kurencirala avstrijska industrija, se je začelo lepo razvijati in tehnično in gospodarsko lepo napredovati; krznarski obrt se pod zaščito razvija in modernizira; pletarski obrt se razvija kot rokodelski obrt in kakor domača industrija; lončarski obrt stoji dobro, samo mu mnogo škoduje emajlirana posoda; to obrt izvršujejo kmetje iz pirotske okolice po celi Srbiji; kolarstvo se lepo razvija in pobija avstrijsko konkurenco; torbarska obrt se lepo razvija; sodarski obrt je mnogo trpel zaradi uvoza sodov z vinom in vsled trtne uši v naših vinogradih, toda sedaj so se vinogradi po večini že degenerirali; vendar dokler bo še trajal uvoz sodov iz inozemstva, bo ta obrt še vegetirala. Tej obrti škoduje tudi domača industrija. Sedlarski obrt se vzdržuje, modernizira in stoji dobro; dežni-karski obrt se lepo razvija, moderni usnjarski obrt je začel poleg industrije napredovati; zlatarski obrt se stalno razvija, akoravno dela po večini za konfekcijo okvirjev; briv-ksi obrt se razvija v modernem duhu in stoji v Beogradu na moderni višini; kotlarski obrt stoji zelo dobro in izdeluje posodo za destilacijo žganja itd.
Glavna del obrtov, ki delajo za kmete, se je potegnil vedno bolj v vasi nazaj, kakor je kovaški obrt za popravila poljedelskih strojev in orodja; opankarski, kožuhovinar-ski„ podkovski, krojaški, barvarski itd., ki izvršujejo obrt večinoma poleg kmetijstva in delajo svojim ostalim kolegom v mestih strašno konkurenco.
Obrti starega načina življenja so skoro izumrli ali pa izumirajo, kakor na primer mutavdžijski obrt za predelavo kozje dlake, ki se je ohranil kot domača industrija v vaseh okoli Suhe planine in v okolici Vranje, kantardžijski obrt za izdelavo tehtnic, nožarski, puškarski, kleparsko-galanterijski in zlatarski obrt; dalje obrt za izdelavo likerjev sedlarski obrt, usnjarski obrt po turškem načinu in milarski obrt, ker napreduje industrija. Uničeni so bodisi vsled nevešče produkcije ali pa vsled načina življenja, simidžij-ski (izdelovalci simitnih peciv), kon-durdžijski, pamuklijaški (izdelovalci tkanin in pletenin) in terzijski (krojaški). Stari kovaški obrt je izgubil izdelovanje motik, lopat in krampov, bodakov ter nožev in se je potegnil v vasi nazaj. Toda v kolikor je ostal še v mestih, se je vrgel po zgradbi cest na izdelavo plugov in vozov.
(Dalje sledi.)
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Izvoz in uvoz.
Važno za izvoznike v Italijo. 1. Izvoz krompirja iz naše države v Italijo je prepovedan, kakor je prepovedan izvoz svežega sadja v Italijo brez dovoljenja italijanskih oblasti. 2. Konji, perutnina, zaklana živina in sveže meso se lahko neomejeno uvaža v Italijo to je za vse postaje v Italiji.
3.	Prejemanje in odpošiljanje žive živine za Italijo preko posiaje Pod Brdo je še nadalje ustavljeno. 4. Generalna direkcija italijanskih državnih železnic je odredila frankiranje pošiljk žive živine in zaklane perutnine. Radi tega ie dovoljeno sprejemati in odpravljati te pošiljke samo v tem slučaju, ako odda pošiljatelj te pošiljke samo do obmejne postaje. Na obmejni postaji mora pošiljatelj prevzeti pošiljko in jo mora ponovno oddati frankirano do namembne posiaje v Italiji. Vsaki tovorni list lakih pošiljk, ki se glasi na kako namembno postajo v Italiji, a ne za našo obmejno postajo (Postojna, Kranjska gora, Bistrica in Bohinjsko jezero) se ima brezpogojno odvrniti.
Naš izvoz v zadnjih dveh letih. Po statističnih podalkih ministrstva za trgovino in industrijo je znašal naš izvoz tekom 11 mesecev lanskega leta 2.851,412.468 napram 2.211,196.579 Din v istem času leta 1921. Tako je naš izvoz lanskega leta večji za 660 milijonov dinarjev od izvoza prejšnjega leta, kar znači korak na bolje za 20%. Celokupni izvoz za leto 1922. znaša sigurno več nego tri milijarde napram 24 milijarde leta 1921.
Nemški izvoz na Angleško izkazuje tekom preteklega decembra povišek za
90.000	šterlingov napram novembru 1. 1922, in 184.597 napram novembru 1921. Izvažale so se barve, igrače, papir, železo in jeklo, steklo in ure.
popolna prepoved izvoza živine iz Rumunske. Rumunsko ministrstvo trgovine je prepovedalo radi pomanjkanja blaga na domačem trgu in radi draginje ves izvoz živine iz Rumunske za čas od 10. marca do 1. junija.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Mednarodna trgovska zbornica na Reki. Na Reki se je ustanovila laško-jugoslov.-madžarska trgovska zbornica. Pravila bodo prihodnje dni odobrena.
Iz sladkornega tržišča v Nemčiji. Podvojenje tovarniških sladkornih cen bo dovedlo podvojenje cen v prodaji na malo. Poraba sladkorja v Nemčiji, katera je znašala v zadnjem predvojnem letu okrog 19 kg po osebi, pri oceni letošnje žetve, ki znaša približno 13 milijonov meterskih stotov, 21 kg na osebo. Toletna produkcija nemškega sladkorja bo toraj krila potrebe ljudstva.
Svetovna razstava v Moskvi. Moskva namerava prirediti sredi avgusta svetovno razstavo, na kateri se bo vršil ves promel v dolarjih.
Industrija.
Novo Kruppovo podjetje. Pod imenom »Vzhodna trgovska d. d.« s sedežem v Berlinu se je ustanovila družba, ki bo zastopala in razpečavala industrijske izdelke v vzhodni Evropi.
Kriza tovarn cigaret v Nemčiji. V Nemčiji je 23 tvornic za cigarete usia-viio delo. Iste se bodo preosnovale v posebno komanditno družbo, da tako lažje obvladajo težak gospodarski položaj.
Znižanje produkcije tobaka v Av-sirij. z Dunaja poročajo, da se bo v Avstriji omejila produkcija tobaka, ker is preveč izdelkov na zalogi.
Obrt.
Tehniška srednja šola v Ljubljani. V
Petek dne 9. marca ob 10. uri dopoldne (soba št. 3. 1. nadstropje, desno) se je otvorila na tehnični srednji šoli razlava Projektov absolventov višje stavbne šole, ki bo trajala do incl. 15. marca. Za jedno so razsiavljeni tudi zapiski učencev o predavaj snovi ter programi iz stavbne mehanike in železobeto-na. Ta raztava ima namen informirati slovenski? javnost o smeri pouka in o kvaliteti učencev, ki zapuščajo kot abi-turijenti omenjeni zavod. Abiturijenli viš. slav. šole so si pridobili tekom svojega študija ter predpisane prakse to-
liko praktičnega in teoretičnega znanja, da zamorejo kot stavbni vodje, kon-strukterji in tehnični uradniki vršili strokovno poverjeno jem delo Iz abituri-jentov omenjenega zavoda se bo izobrazil naraščaj slovenskih stavbenikov. Upali je, da bodo ti stavbeniki, ki so poleg tehničnega znanja dobili tudi umetniko izobrazbo, graditi stavbe, ki bodo ogovarjale poleg solidnosti tudi okusu. Velike važnosti za deželo je njih izobrazba v domači stavbeni umetnosti. Vasi in trgi, ki so vsled nezadostne izobrazbe podeželskih zidarskih mojstrov v umetnikem oziru veliko trpele, bodo v teh mladeničih našle navdušene pristaše domače umetnosti.
Za povečanje uvozne carine na kovinske izdelke pohištva. Zastopniki naših industrijalcev, ki proizvajajo dele pohištva in uprave iz medenine in pločevine, so predložili finančnemu ministru resolucijo, v kateri prosijo, da se v interesu domače industrije poveča uvozna carina na taka pohištva, ki prihajajo iz inozemstva.
Dohodki glavnih carinarnic. V drugi desetini februarja izkazujejo največ dohodkov nastopne glavne carinarnice: v Zagrebu 7,717.331 Din, v Mariboru 4,357.920 Din, v Ljubljani 3,135.159 Din, v Subotici 2,469.230 Din, v Skop-lju 1,479.955 Din, v Beogradu 1,428.945 dinarjev. Skupni dohodki vseh glavnih carinarnic v drugi desetini februarja znašajo vsoto 34,250.423 dinarjev.
Vprašanje izvozne carine. Dne 12.
1.	m. je imela idustrijska zbornica v Beogradu svojo sejo iz katere je odposlala ministrstvu financ protest, ker islo še do danes ni rešilo vprašanje izvozne carine radi katerega trpi naša industrija in trgovina velike škode.
Denarstvo.
Statistika poštno-čekovnega prometa v mesecu februarju 1923. Vlog je bilo 140.649 v znesku Din 261,021.229.19 od tega v kliringu 3951 v nesku Din 70 milijonov 212.482.08 vplačano pri naši blagajni 819 v znesku Din 10,163.656.12. Izplačil je bilo 61.577 v znesku Din 261 milijonov 707.4444.49 od tega v kliringu 3273 v znesku Din 70,212.482.08 izplačano pri naši blagajni 1009 čekovnih nakaznic v znesku Din 7,473.944.63 in 2552 blagajničkih čekov v znesku Din 63,682.412.98.
Stanje papirnatega denarja v Avstriji je znašalo dne 25, februarja 61 9 milijard kron in se je število zmanjšalo od zadnjega tedna za 4016 milijonov K.
Stanje papirnatega denarja v Angliji. Po zadnjem izkazu angleške banke je bilo v Angliji za 122,349.000 funtov šterlingov papirnatega denarja v prometu.
Promet.
še ena postaja v Bosanskem Brodu.
Radi velikega prenakupičenja blaga, materijala in velikega prometa na postaji Bosanski Brod, kakor radi malega prostora in malega števila skladišč, kar vse znatno otežkoči promet, namerava ministrstvo saobračaja zgraditi še eno železniško postajo z odgovarjajočimi skladišči, katera bo izključno služila le blagovnemu promefu.
Beograd-Sarajevo - Zagreb - Cetinje. Neka ruska delniška družba je zaprosila pri ministrstvu pošte in telegrafa za koncesijo za organizacijo poštnega prometa zračnim polom. Po predlogu le družbe bi bil Beograd za enkrat vezan z zračno plovitbo s Cetinjem, Sarajevom in Zagrebom. Zraven navadnih, priporočenih in ekspresnih pisem bi prenašali zrakoplovi po 8 potnikov. Če se ustanovi tak promel bi bilo to velike koristi, ker bi prispele pošiljke iz Beograda v Cetinje v treh, v Sarajevo v dveh in v Zagreb v dveh in pol urah. Kakor čujemo je prometno ministrstvo io ponudbo v načelu sprejelo.
Prislojbine za vožnjo skozi Sueški prekop se jc znižala s 1. marcem za 25 cent. Pristojbina znaša zdaj 5.25, oziroma 7.25 frankov za tono.
Evropski zračni promet se izpopolni takole: v Dresdenu bo zgrajeno novo letališče. Drugo letališče bo v Lipskem, na katerem se udeleži saška država.
Davki.
Avsirijski davek na poslovni promel.
V Avstriji se uvede najbrže že z dnem
1.	aprila t. I. davek na poslovni promet, ki pride za nas toliko v poštev, da določa davčno dolžnost z malimi izjemami tudi za uvoz. Izvoz iz Avstrije bo
prost davka na poslovni promet, ravno-tako tudi tranzitni promet, dočim so za oplemenitilni promet predvidena nekatera izjemna določila. Avstrijski načrt se v tem oziru bistveno razlikuje od našega zakona o davku na poslovni promet, kajti po našem zakonu se uvoz in izvoz ne smatrata za davku zavezani promet. Razlika je tudi v izmeri davka, ki se pobira pri nas v vsakem primeru z 1 %, dočim se namerava v Avstriji pobirati za luksuzno blago pri prehodu v konzum poleg 1 % davka, ki se s 1. januarjem 1924 poviša na 2%, še posebni 12% davek.
Razglas. V smislu člena 158. finančnega zakona za leto 1922/23, št. 324, Uradni list iz leia 1923, se objavlja, da je priredba pridobnine za leto 1922. za davčne okraje Maribor (okolica), Slov. Bistrica in Sv. Lenart dovršena, izvzem-ši tekom leta 1922. novo otvorjene obrate, glede katerih se bodo davčni zavezanci o predpisu pridobnine svoje-časno obvestili s posebnimi plačilnimi nalogi. — 15-dnevni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 17. do vštetega 31. marca 1923. — Davčni zavezanci lahko vpogledajo v pred-pisni izkaz v občinski pisarni, v davčnem uradu ali pa pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, soba št. 2, med uradnimi urami. Predpis davka onih davčnih zavezancev, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, torej do vštetega 15. aprila 1923, ne vložijo pritožbe, oziroma priziva pri davčnem oblastvu, postane pravnomočen.
Dobava, prodaja.
Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 14. marca t. I. ob 11. uri dopoldne pogodba glede dobave 210 tisoč kilogramov krušne moke Hipa 80%). — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava aparata za zatvarjanje branikov. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši dne 20. marca t. I. pismena ofertalna licitacija glede dobave aparata za zatvarjanje branikov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava olja in masti za avtomobile. y pisarni Upravnika drž. monopolov v Beogradu se vrši dne 20. marca t. 1. ob
11.	uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 6000 kg redkega zim-
skega avto-olja, 2300 kg gostega poletnega avto-olja in 3000 kg rumene konsistentne masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja stare vojaške opreme. Pri
Upravi zavoda za izradu vojne odeče
II.	v Sarajevu se bo vršila dne 20. marca t. 1. dražba stare vojaške opreme (obleke, čepic, obutve itd.). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Resolucija glede Baroša, Delte in Reke. Poročali smo, da je »Jadranska straža« na svojem občnem zboru poslali cenlralni vladi in ministru g. Nin-čiču v Beograd ter predsedniku drž. skupščie g. dr. O. Rybaru resolucijo glede Baroša, Delte in Reke. Kakor smo zvedeli, so po inicijativi veletržca g. Fran Stupica, predsednika gremija trgovcev, sedaj tudi korporacije: Trgovska in obrtniška zbornica, Gremij trgovcev, Ljubljana, Zveza industrijcev, Ljubljana, bančni sindikat in Jugoslovanska Matica v Ljubljani poslale na zgoraj označene naslove skupno sledečo resolucijo: »Podpisane korporacije odločno zahtevajo od centralne vlade, da naši delegati pri pogajanjih z Italijo v Opatiji vztrajajo pri zahtevi, da se takoj izpraznita Baroš in Delta po Italiji in da nikakor in pod nobenim pogojem ne pripuste, da bi se za ta krata ustvaril kondominij. Baroš in Delta morata brez vsake omejitve biti naša. — Istotako naj se vzraja pri zahtevi, da se tudi za Reko ne ustvari kondominij.«
Razpust trgovske zbornice v Sarajevu. Po nalogu ministrstva trgovine in industrije je pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino razpustila trgovsko in obrtno zbornico v Sarajevu. S tem so razveljavljene obenem zadnje volitve in postavljeni komisarji, in sicer za komisarja trgovske zbornice g. Marčen, za komisarja obrtne zbornice pa g. Sočo.
Odobritev proračuna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in dovolitev pobiranja zbornične doklade za leto 1923. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za 1. 1923, s skupnim zneskom zborničnih prihodkov 1,482.597 Din in s prelimini-
ranimi razhodki v skupni vsoti 1,406.011 Din, torej s 76.586 Din proračunske bla-gajnične rezerve. S tem je zbornici dovoljeno, da se sme v kritje njenih potrebščin za leto 1923. pobrati v njenem okolišu 25% na doklada od občne Di i-dobnine in od pridobnine podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
Jugoslavija in švedska. Švedski konzul g. Fischer se pogaja v Beogradu za vpostavitev ekonomskih zvez med našo državo in Švedsko. Po njegovih izvajanjih bi značil trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Švedsko velik dobiček za zunanjo politiko obeh držav. Gospod Fischer je prosil pri zunanjem ministrstvu za dovoljenje, da sme švedska vlada snovati v najkrajšem času konzulate v Beogradu, Zagrebu in Skoplju.
Zopetno povišanje nekaterih telefonskih pristojbin. Telefonske pristojbine se zopet povišajo. Inštalacija telefona stane sedaj 1.200 Din. Ravnota-ko so povišane pristojbine za inštalacijo pomožnih central. To povišanje velja za stare naročnike od 1. julija t. I. a za nove od 1. marca t. 1.
Novi pravilnik o taksah. Iz Beograda poročajo, da je izdalo finančno ministrstvo te dni novi pravilnik o izvrševanju zakona o taksah. Po teh vesteh se ne more presoditi ali se gre za popolnoma novi pravilnik ali samo za iz-premembe današnjega pravilnika.
Insolvenca tvrdke Pašovič - Hadži-kalič v Sarajevu. Tvrdka Pašovič-Hadžikalič v Sarajevu v kateri je bil kompanjon tudi Šerif Arnautovič je ustavila plačila. Pasiva znaša 1,600.000 dinarjev. Tvrdka je še leta 1919 nabavila blago na Angleškem.
Dohodki taksnih mark. Po podatkih ministrstva financ so znašali dohodki od taksnih mark in drugih državnih trošarin (katere se plačajo v gotovini) v mesecu januarju okrog 39 in pol milijona dinarjev več, nego v istem mesecu preteklega leta.
Nova delniška družba. V Tuzli se snuje nova delniška družba: Anto Tadič, industrija drva d. d. v Tuzli. Delniška glavnica bo znašala 1 milijon dinarjev.
Gibanje proti monopolu v Italiji. V
Italiji se je ukinil državni monopol na telefon, sedaj se pa namerava ukiniti državni monopol na užigalice.
Carinski dohodki so znašali v naši državi prvih deset dni meseca februarja blizu 46,000.000 Din, od 1. avgusta do 31. januarja pa 694 'A milijona Din.
Največ dohodkov je dala mariborska carinarnica, zalem zagrebška, bekjraj-ska, ljublajnska in subotiška.
Ir
ržna poročila.
Cene živini. Trgovina je zelo žrvalma. Konji par belgijcev, petletnih 30 tisoč dinarjev, srednje težki konji 20 do 25 iisoč Din, lahki konji 12.500 do 17.500 Din. — Voli: ar volov (881 kg teže) 7500 Din. Splošno se plačujejo voli 11. vrste po 10.50 do 11.50 Din žive teže kg, III. vrste 7 do 8 Din kg, krave II. vrste 9 do 10.75 Din kg, III. vrsle 6.50 do /.50 Din kg. Prešiči: I. vrste 25 do 26.75 Din kg,
II.	vrste 20.75 do 24.50 Din kg, III. vrste 1850 do 20.50 Din kg. — Za seno se je plačevalo 175, 195 in 225 Din za rrieter-ski stot.
Cene surovim kožam: goveje kože, težke Din 17.50 — 18 kg, goveje kože, lahke Din 15 — 17.50 kg, telečje kože Din 17.50 - 18 kg.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko bfaso
raznovrstno žganic moko " in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna praiarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Registrirna
blagajna
99.999, 1 predal, malo rabljena, 4 števci z elektromotorjem 220 volt je za prodati. Naslov pove: Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5.
Grad Preddvor, pošta Tupaliče p. Kranju
Na vznožju velikanov alp Grintovca in Storžiča. Krasna solnčna lega. Zračje zdravniško dokazano lekovito. Veliki prostori, gledališče, veselice in različne zabave. Izvrstna oskrba. Eldorado v vsakem oziru. Cena 80 Din za hrano in sobo. V dependanci Zorja, grad Ce-šenjce samo 70 Din. Priglasitev 8 dni poprej na odvetnika dr. Artur Wurz-bach-a, grad Cešenjce, p. Moravče.
PenzIJa celo leto odprta!
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, knjigarna, umetnine in muzikalije
Celje
je najugodnejši vir nakupa za trgovce.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši Šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotam igle, olje ter vse posamezne dele ?.a vse sisteme.	Na	veliko in malol
-1
Nagradna (dana
Katere p eanosti daje noSa
„'3 E R S O tV gami napetnikov in
■9ERSON" (fnmi potpatov?
Veliko ob ,aU|em>si kmetu uživa o naši gumi napetsiki, Kskor tudi gumijpolplatt dala sam jc povod, da za najbo'jie odgovore na gornje vprašanje tssplšcmo sledeče nagrade-
1. nagrada.........................2000	Dinara
2. nagrada.........................1000	Dinara
3. nagrada......................... SCO	Dinara
30 nagrad.....................po 100	Dinara
50 nagrad.....................po 50	Dinara
Odgovori se z ločno naznakc mena in	ločne adrese
pošiljatelja nastavljajo do 15. rprila 1.1. na nas ov; BERSON Kauiu d. d. Zagreb Vilsonov trg itev. 7.
Odgovore hode prosodil eden jnry reklamnih strokovnjakov, a imena nagra|eoih se bodo naznaniia v dnevnikih.
BERSON KauEuk d. d. Zagreb, Vilsonov Irg 7-
tsA3A
<5
isS:
v zalogi »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko - prometnih središč in	kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev"	g
ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od Din T	,	po	pošti	m
Din 8-—, kakor tudi v glavni zalogi:	«0
Oglasni zavod:	EO
| J. Zormanovo anončno in reklamno podjetje
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 2
NO*0
IZ
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert BI en k. — Odgovorni urednik:
Franjo
pisanega platna kakor tudi iz molina s cefir prsi in razno drugo perilo dobavlja najceneje izdelovalna perila
R. Stermecki, Celje.
Vzorce 24 komadov vsakemu po povzetju na razpolago in kar ne ugaja se sprejme nazaj in vrne denar. :*:	:-:
Pišite po en-gros cenik „B“ čez perilo.
1 BIH	II I	mirnih.im	-------
Zsbal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske