jjf^^ ^QlCt Gorenjski časnik od leta 1947 ^ ^ prvi preuhopnik ttuhjk Gorinifc ifta iooo PETEK, 7. JULIJA 2006 Leto LIX, št. 54, cena 290 SIT. 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: a volčiak časopis izhaja ob toäkih in ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV u U'V. <.okt IAS s manj Pri poslovanju v Acroniju podirajo lanske rekorde. Sredi junija so poskusno zagnali nadgradnjo odpraševalne naprave. štifan Žargj ra na trgu jekJenih izdelkov 15 do 17 ton prahu na dan, ....................................... zagotavlja nadaJjevanje rasri sedaj ga zajamejo 200 kg )esenice • Družba Acroni po- tudi v drugem polletju, s tem več. ves prah» ki ga je mese- staja eno najiispeSnejših slo- pa tudi vlaganja v proizvod- čno 500 do 550 ton, pa poši- venskih podietij. Čeprav so nio in ekologijo. liajo na ekološko predelavo v ocenjevali, da lanskih rekordov ni mogoče preseči, poslovanje v letošnjem prvem pol- Prav pri slediijem so sredi Nemčijo. Investiciia, ki je junija napravili pomemben korak. Poskusno so namreč vredna nad milijardo tolarjev, zagotavlja, da zajamejo letju kaže prav to. Rekordnili pedali nadgradnjo odpraše- 98 odstotkov vsega nastalega 180 tisoč ton odlitega jekla, valne naprave. V jeklami, ki prahu, na izstopu iz filtrov proizvedenih 155 tisoč ton je bila prvotno načrtovana za pa so koncentracije prahu Če- končnih izdelkov in prodaja 200 tisoč ton jekla na leto, že trtino tolikšne, kot jih dovo- v vrednosti 41,5 milijarde tolarjev predstavljajo kar 20- lani pa so ga proizvedli 335 tisoč ton. so z dodatnimi ven- Ijuje zakonodaja. Kljub nekaterim oätkom v javnosti, tr- odstotno rast. Kljub izredni tilatorji in filtri povečali dijo v Acroniju. uspešno izrasti cen surovin, energije in zmogljivosti izsesavanja in vajajo Program prilagajanja obljubljeni rasti plač so v pr- čiščenja zraka. Zaprli so vse zahtevam za pridobitev oko vem polletju ustvarili 1,1 mili- prezračevalne odprtine I je varstvenega (IPPC) dovo- jarde tolarjev dobička in ob- strehi jeklame in z dodatnim ljenja in v nekaterih točkah računali 1,2 milijarde aniorti- odsesavanjem preprečili za- celo prehitevajo dogovorjene zacije za nadaljnja vlaganja dimljeno streho in izpuste iz roke. Ekološka sanacija bo in razvoj. Izrazita konjunktu- nje. Prvotna naprava je zajela končana leta 2010. zraku Začasna prepoved akrobatskega letenja je bila nezakonita. Urša Pfternel je pred dnevi odzvalo mini- tri akrobatska letala, kolikor ...................................... strstvo za promet, ki je Obči- jih je trenutno na leškem le- Radovljica - Zaradi pritiska no Radovljica dokaj ostro tališču, spet lahko letala in iz- nekaterih občanov, ki jih opozorilo, da je bil takšen vajala akrobacije nad letali- močno moti hrup na leškem sklep nezakonit, saj o pravi- ščem. Ob tem pa je predsed- letaiišČu, so občinski svetniki letenja odločajo državni nik upravnega odbora ALC konec maja sprejeli sklep, na organi in ne ob6ne. Zato je Jakob Demšar povedal, da osnovi katerega je upravni radovljiiki župan Janko S. bodo do prvega septembra odbor Alpskega letalskega StuŠek minulo sredo že po- pregledali vse interne pred-centra (ALC) začasno prepo- zval ALC, naj prekliče svoje pise glede letenja, zlasti hni-vedal akrobatsko letenje. A obvestilo o prepovedi akro- pa, ter se s piloti akrobatskih na sklep občinskega sveta se batskega letenja. Tako bodo letal dogovorili o umiku njihovega letenja. Ta naj bi bil tak, da bodo letala čim manj motila okoliške prebivalce. Tako StuŠek kot Demšar sta se strinjala, da letališče mora obstajati še naprej, treba pa bo najti sožitje med njegovo dejavnostjo in interesi okoliških prebivalcev. ljubljanska banka No tra Llvbfidnsk9 bifikd tf.tf., Ijubfj^n^ Podružnica Gorenjska in Kamnik, KoroiU »sta 2, Kranj, ulffon: (04) 2S7 4160. ht: (04) ^87 41 61 KRAN) Dušan Mravlje spet na ultramaraton po ZDA Slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje se po Šestih etih spet odpravlja na tek prek ZDA. 220 kilometrov dolg tek pri 55 stopinjah Celzija je po mnenju strokovnjakov s tega področja naj-naporna preizkušnja za Človekovo telo in psiho. Dušan Mravlje trna tretji najboljši Čas vseh tekov, ki potekajo od Badwatra do Pine Valleyja od leta 1987. S spremljevalnim moštvom se na tek prek Doline smrti odpravlja 17. julija, danes pa bo na konferenci za novinarje razkril svoje občutke, načrte in priprave na to zahtevno ultramaratonsko preizkušnjo. Tek preko ZDA terja temeljite priprave, vendar to za DuSana ne bo problem. saj je izkušen tekač. D. Ž. POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA Qim Goreniska V Banka Ban/ut ^ pc^tuin^m Danes je Izšla mesečna priloga NA POTEP» ki je tokrat posvečena 100 - letnici Bohinjske železnice. Ker smo jo pripravili v sodelovanju s Primorskimi novicami, je izšla kot brezplačnik za naročnike Gorenjskega glasa in Na potepa. Želimo vam prijetno branje. 54 CO AKTUALNO Je rešitev za Brje pod zemljo^ Na ministrstvu za okolje in so pripravili dva projektd za obnovo hidroelelardrrte v Mostah. V Sdvsklh elektrarnah predlagajo za mokti$^e Brie zalčilni nasip, okoljevarstvenikj pa podzemni kanal ir> iz ravnal r>l 3 GORENJSKA Vode dovolj, le cevi puščajo v občini Šenčur je največja dnevna poraba pitne vode 23,7 litra na sekur* pa 2kfAĆ\ vi^ke i2|iübe vode v ih naraste na 43 litrov. V ot)-čini bodo morali 2a normalno preskr* bo z vodo v petnajstih etIh ti r>ad dve milirardr tolarjev 5 ; SNOVANJA Igralci treh držav na enem odru Prešernovo gledaliSče i2 Kranja gosti le dni mednarodno gledalsko zasedbo iz treh držav, ki pripravlja gledali* iki projekt Nachiasylum (Nočni azil) po drami Maksima Corkega. Na enem odru se srečujeio trije različni iki. 12 EKONOMIJA Začelo se je obtoževanje Lia pogajanj med skladoma SOD in KAD ter družbo poobla§čenko OUS ie m dogovora o izacijf stran vztraja na začenja pa se ludi medijska vojna. 19 VREME Danes in jutri dopddrn bo spremerdjm do preUžno oblačno s pog:)stimi pWwmi in nevihiami V neddjo bo ddno oblačno. 13/25 juiri: spremenim oblačno in cs o * i 17703529 2 POLITIK) dan ica ^a vrl(§>g-glas.si G0REN)SK1 GLAS petek, 7. juJija 2006 KRATKE NOVICE Žirovnica SDM iz Žirovnice na pikniku v dolini Vrat MiadI Člani S ovenske demokratske mladine, občinskega odbora Žirovnica» so v okviru praznovanja državnega praznika priredili dvodnevni piknik v dolinj Vrat. Poleg članov so se ga udeležili tudi prijatelji in simpatizerji, prišia pa je tudi Alenka jeraj» poslanka v Državnem zboru. Po prijetnem večernem druženju so naslednje jutro organizirali ie planin- ski pohod mimo Triglavske severne stene proti Luknji (1758 m>, Prijateljsko srečanje so končali z ogledom slapa Perlčni- ka v Mojstrani in okolico enega izmed biserov Triglavskega narodnega parka. Naklo SLS na volitve z dosedanjim županom Na listi Slovenske ljudske stranke v Naklem bo na letošnjih lokalnih volitvah za župansko mesto kandidiral dosedanji župan )ane2 Stular. Na junijskem srečanju članov je bila potrjena odločitev, da se bo županski kandidat na volitve podal s podporo matične stranke, tako kot je bilo na prejšnjih volitvah, sporoča Marjan Babič. uubl]ana Maturanti bodo dobili dodaten jesenski rok vlada je sprejela besedilo novele o maturi, ki naj jo državni zbor obravnava po hitrem postopku. Sprememba prinaša možnost, da bodo lahko dijaki spošno maturo opravlja i v dodatnem jesenskem roku. Nujnost uveljavitve tega zakona v čim krajšem roku narekuje bližajoči se prijavni rok na jesensko maturo (23. julfj), tako da bi že letošnji maturanti lahko opravljali posamezne popravne izpite ali izboljševali ocene pri maturitetnih predmetih. Kot je dejal minister za Šolstvo Milan Zver, se lahko s tem zakonom pomembnemu številu kandidatov omogoči^ da čim prej in čim uspešneje končajo šolanje, tako da lahko nadaljujejo Šolanje ati se lahko vključijo na trg dela. D. Ž. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme CIRIl CEVKA h Stahovice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Prodaja vstopnic in.. Naj vas tokrat povabim k nam, na Zoisovo ulico v Kranju. V našem oddelku za naročnine in male oglase, na Zoisovi 1 v Kranju lahko poleg urejanja naročnine in malih oglasov ter osmrtnic in zahval kupite tudi vstopnice KD Miran are iz Škociana pri Domžalah za poletno gledališče Studenec. , v soboto, 8. julija 2006, ob 21. uri gostuje SNG Opera in balet Ljubljana z opero LA BOHEME Giaccoma Puccini-ja. Opera se izvaja v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi v prevodu Sonje Berce, Cena vstopnice je 3.500 SIT (74.61 EUR). V gledališču Studenec bodo to sezono predstavili še komično opereto PTICAR • domaČa predstava, in sicer bo premiera v petek, 28. julija, ob 21. uri, ponovitve 29. in 30. julija ter 4., 5. in 6. avgusta ob 21. uri in 24., 25-, 26. n 27. avgusta ob 20,30. Cena vstopnice je 3.500 SIT (14, EUR). Alpski kvintet je začel svojo profesionalno pot leta 1966. Jubilejni koncert ob 4o letnIci ansambla bo na Studencu v soboto, 19. avgusta, ob 20 uri. Cena vstopnice je 3.000 SIT (12.52 EUR). Za vse omenjene predstave so karte na voljo v našem oddelku za naročnine in maie oglase na Zoisov) ^ v Kranju. Vabita Gorenjski glas Kranj In KD Miran jarc iz Škocjana pri Domžalah! Kjer Župani niso salonski levi Skupnost in Združenje občin Slovenije sta nedavno na ustavno sodišče naslovila poziv, da prekliče zadržanje tistega dela zakona o plačah v javnem sektorju, ki se nanaša na plače županov. _ _ ^ Danica Zavrl Zlebfr operativci, saj si za podporo svojemu delu ne morejo pri- Kranj • Ustavno sodišče je že marca sprejelo sklep o zadr- sodelavcev. Zato bi jih žanju izvajanja tistih določb morali tudi z ustreznimi pla- zakonovosistemuplačvjav- ^^rni finančno stimulirati. nem sektorju, ki zadevajo Tako pa se nekateri župani obračunavanje plač fiinkcick raje kot za profesionalno žuti arjem po 1. marcu. Do končne odločitve ustavnega sodišča» ki pa je doslej Še ni bilo, se plače funkcionarjev obračunavajo po starem, mednje pa sodijo tudi plače panovanje odločijo za upokojitev in zraven nepoklicno opravljanje županske funk« cije," pravi župan občine Preddvor Franc Ekar, prav tako eden od nepoklicnih županov. Po zakonu o siste- županov. Za svoje delo dobi mu plač v javnem sektorju nagrado, ki pa prav tako ni posebno stimulativna, pravi, zlasti še ob letu, ko kar dve mesečni nagradi odšteje za dohodnino. naj bi se plače županov do leta 2009 postopoma zviševale, zadržani sklep ustavnega sodišča pa je začetek te reforme zaustavil. Pobudi združenja in skupnosti občin se je pridružil tudi mini- župana ster 23 javno upravo Gregor Miro Koželj Tomaž Drolec Le Štirje zaslužijo mani "Kategorija županov, v ka- like niso tako d ras lične, tero sodim sam, še ni tako kljub vsemu pa je plača žu- prikrajšana, kot so župani patia za tri plačilne razrede majhnih občin, kakrSna je pod plačo direktorja občin- na Gorenjskem denimo Je- ske uprave," zersko. Ko govorimo o tem, s podobnim nelagodjem Virant. Zaradi sedanje ure- "Ne gre le za denar/' raz- da bi bilo treba razmerja govori o županski plači tudi ditve plač so prizadeti zlasti mišija tudi župan občine med plačami popraviti, da bi župani manjših in srednje Gorenja vas Poljane Jože Bo» Župani dobili več kot sedaj, velikih občin, ki imajo občutno nižje plače od tajnikov občinskih uprav in dni- ne gre za pohlep, pač pa za vrednost županovega dela. gataj. "Županske plačc so tako urejene, da jih v manjših občinah krepko prehite- Sedaj je plačano tako, kot bi upravi plače lahko znižali, bi Tomaž Drolec, župan občine Komenda: "Če so nam, Županom, pred osmimi leti z zakonom o lokalni samo- gih uslužbencev občinskih vajo plače redno zaposlenih opravljali neko drugorazred- jih lahko sedaj enako hitro uradnikov, direktorji občin- no delo," pobudo za ureditev tudi zvišali. Tako pa nas me- skih uprav kar za 30 do 40 plač županov komentira čejo v Lsti koš s funkcionarji "Nekateri župani so med odstotkov. To neskladje bi Miro Kozel), župan Občine in poslanci, a le zdaleč ni- javnimi uslužbenci res čisto bilo treba odpraviti, na kar Šenčur. ''Odkar velja za di- mamo privilegijev, podo- uprav. Kaj pravijo nekateri gorenjski župani? pri repu, kar zadeva plače. Zlasti to velja za župane manjših občin, kjer županska funkcija prav tako nosi stoodstofno odgovornost. opozarja več županov manjših občin, zato je pobuda občin in ministra Viranta na rektorje občinskih uprav nov bnih njihovim. To ni poš-sistem, so se razmerja plač v teno, kakor tudi ne občinah porušila in v manj- merja, ki se pojavljajo v ob- mestu." Tudi Jože Bogataj je ših občinah imajo župani činsldh upravah. Na naši ob-nepoklicni župan z nagrado. tudi do 50 odstotkov nižjo Čini, kjer je 10 zaposlenih. kot vVečjih, za razliko od teh Ta predstavlja polovico pla- plačo od svojih direktorjev imajo menda le štirje nižjo pa župani navadno opravlja- če, ki bi sicer šla poklicnemu uprav. Ne trdim, da si slednji plačo od moje. Drugi zapo- jo vsa dela od kraja, so tako županu občine, kakršna je ne zaslužijo dobrih plač, zla- slcni imajo višje. Saj si jih komunalci kot dopisovalci gore n j evaška. Ostalo polovi- sli če dobro delajo, tolikšne tudi zaslužijo, ker dobro de- co si razdelita podžupana. razlike pa vendarle niso v lajo. Njihove so primerne, raznim ministrstvom. manjših občinah župani ne Bogatajeva polovica znaša redu. Županovo delo bi mo- županova pa takšna, da je morejo biti salonski levi in nekaj nad sto tisočakov, z ralo biti opravljati zgolj reprezenta- vsemi dodatki največ 140 ti tivnevloge, pač pa sodelavci» sočakov. cenjeno, saj je slednjič odgovoren za delo občine. V občini Šenčur raz- Človeku prav nerodno. Moja z vsemi dodatki znaša 250 tisoč tolarjev." Avtobus NSi na Gorenjskem Danica Zavrl Zleb IR Glavnem tigu v Kamniku .............................................srečali s člani NSi in župan- Kranj • Stranka Nova Sloveni- skim kandidatom, poldrugo ja poleti izvaja poseben pro- uro zalem bo srečanje z jekt Slovenija - ker smo tu Čani na trgu pred cerkvijo v doma. Ministri, poslanci in Vodicah, opoldne I>odo v drugi funkcionarji Nove Slo- Škof)i Loki, ob 14. uri v Kra- venije bodo na ta način obis- nju, kjer se bodo srečali s kali vso Slovenijo. Na Go- kandidatom za župana Jane- renjskem bodo jutri, 8. jidija, zom jerebom. Javnosti bodo pravosodni minister dr. Lov- med drugim predstavili aktu- ro šturm in poslanca Anton alne teme s področja pravo- Kokalj in mag. Franc Capu» sodja in državnega razvojne- der. Ob 9. uri se bodo na bHINj <6> . OA ga programa za Gorenjsko. Ob 16, uri se bodo srečali z občani v Cerkljah na Trgu Davorina Jenka, dobro uro kasneje v Tržiču, ob 18.30 v Radovljici, kjer se bodo med drugim pogovarjali tudi s predstavniki civilne pobude o trasi avtoceste in gibanja proti hrupu na letališču. Obisk na Gorenjskem bodo končali ob 20. uri v Bohinju, kjer bodo obiskovalce sprejeli z bohinjsko godbo. Premier Janša v Ameriki ViKroR Luskovec v okviru evroatlantskih zavezništev. Izmenjala naj bi Predsednik vlade Janez tudi poglede na razvoj in ev- Janša se bo danes odpravil na roatlantsko prihodnost držav šestdnevni uradni obisk v zahodnega Balkana ter na Združene države Amerike, druge teme, ki bodo Se pose- med katerim se bo srečal tudi bej zanimive v času sloven- z ameriškim predsednikom skega predsedovanja EU v G^orgeom W. Bushem in prvi polovici leta 2008. drugimi najvišjimi predstavniki ZDA. Prvi del obiska bo Istega dne se bo premier z vladno delegacijo, v kateri lx> namenjen slovenski skupno- tudi zunanji minister Dimi-sti v ZDA. Premier lanša bo trij Rupel, srečal tudi z drže zvečer prispel v Cleveland, žavno sekretarko Condolee- največje središče ameriških zo Rice, obisk pa bo v torek, Slovencev, Her se bo udeležil po srečanju z ameriškim jubilejnega 25. "Slovenefe-sta" in se srečal s senator- podpredsednikom D k kom Chüieyjem in drugimi vi so- jem Georaeom V. Voinovic- kimi predstavniki, sklenil 2 hem in županom Qeveianda Frankom G. Jacksonom. ponedeljek bo premier Janša z ameriškim predsednikom Georgem Bushem nastopom v ameriški gospodarski zbornici, "Uradni obisk predsednika vlade Janeza Janše v ZDA je izraz odličnih bilateralnih odnosov razpravljal o vlogi Slovenije brez odprtih vprašanj," so pri demokratizaciji in stabil- zadovoljni v kabinetu pred- o : sednika vlade. r k GORENJSKI GLAS petek, 7. julija 2006 KT U r\ LNO as. SI 3 rešitev mokrišče Na Ministrstvu za okolje in prostor so predstavili dva projekta obnove Hidroelektrarne Moste. V Savski elektrarnah predlagajo za mokrišče Brje zaščitni nasip, okoljevarstveniki pa podzemni kana in izravnalni bazen. Štefan Žargi Ljubljana . V ponedeljek so na Ministrstvxi za okolje m prostor pripravüi javno predstavitev dveh projektov obnove HE Moste, katere obratovanje )e že kritično ogroženo. Ministrstvo je nainreč dalo pobudo za askiajevanje možnosti oziroma načinov obnove elektrarne, saj so občani občine Bled oktobra 2004izglasovali.danaimo. Novepredlog6obnoveHEMostesopredstavill(zdesne):minlsterJanezPodobnik,dir€ktor krišči Brie m Piškovci osta- jg^ Drago Polak, vodja HE Moste Anton Koselj in predsednik odbora za ohranitev Save neu pod zaščito in s tem Dolinke )anko Rožič, onemogočili izvedbo pripravljenega projekta sanacije in do instalacije. Ministrstvo je ustanovilo posebno projektno skupino in prejelo dva predloga reiiiev za obnovo elektrarne: popravljen projekt, ki so ga pripravili v Savskih elektrarnah Ljubljana, ter projekt civilne iniciative, združene v Odboni za reli-tev Save Dolinke. Kot je poudaril minister Janez Podobnik, ni bil namen predstavitve podajati mnenja ali ocene predlogov, saj bo to storil v prihodnosti neodvisni strokovni recenzent. Obnova hidroelektrarne je po ministrovem mnenju nujna, saj bi bilo treba v primeru prenehanja njenega delovanja odpreti temeljni izpust (za trajno prelivanje prek pregrade ta ni grajena), to pa pomeni nevarnost velikega onesnaženja s strupenim muljem, ki je sedaj v akumulacijskem jezeru vanio pokrit z usedlinami. Taka ekološka katastrofa se je že zgodila v letu 1974. Drug argument je seveda energetski, saj HE Moste proizvaja dragoceno vrSno električno energijo iz obnovljivega vira, pri Čemer je treba priznati, da obratovalni valovi škodijo strugi dolvodiio. Direktor Savskih elektrarn Drago Polak je opozoril, da priprave na obnovo HE Moste potekajo prepočasi, saj je strojnica s plazovi že tako ogrožena, da že tri mesece stoji 4, agregat. Njena obnova ima v načrtih Savskih elektrarn in Holdinga Slovenskih elektrarn posebno prednost, saj je strateški vir energije, Načrtujejo, da naj i začeli dela, vrediia 10 milijonov evrov, v aprilu prihodnjega leta, zaključili pa v letu 2009. Zaustavitev eiektrame pa bi po njihovih ocenah povzročUa za 8 milijonov ev- prvotnem projektu zasut ali vo obstoječe strojnice in rov škode. Obnova z doinsta- potopljen, zaščitili z nepre- gradnjo nove na desnem bre-lacijo elektrarne izpolnjuje pustnim nasipom. Izravnal- gu, pri čemer naj bi namesto mdi vse tri ključne cilje ev- no jezero se sicer s tem skrči izraviialnega jezera zgradili, pod travnikom ob mostu Čez Savo Dolinko na cesti Lesce- ropske energetske politike: za dobro desetino, kar pome-trajnost, konkurenčnost in nI spremembo načina obra- vamost energetske oskibe. tovajija elektrarne, ne pa nje« Bled pokrit izravnalni bazen Popravljeni projekt obnove ne manjše moči» investicija s prostornino 300 tisoč ku-in doinstaladje HE Moste je pa bi se podražila za milijon bičnih metrov, ki bi bil z predstavil njen vodja Anion evrov. Energetski in ekonom- elektrarno povezan s 44 ki- Koselj, ki je poudaril, da je elektrarna hud bolnik z nakopičenimi problemi. Po referendumski odločitvi na Ble- ski kazalci pri tem ostanejo lometra dolgim odvodnim Še vedno zavidanja vredni, spoštovana je volja volivcev na Bledü. du, da se mora mokrišče Brje kanalom s premerom 3,9 metra in jeklenim tlačnim cevovodom premera 2,8 me- V imenu Odbora za ohra- tra. Kol pravijo, revoludonar- ohraniti, so v Savskih elek- nitev Save Dolinke pa sta ni projekt bi predstavljal tramah, pri Biološkem inšti- drugi predlog predstavila zgled za sonaravno urejanje tutu lovana Hadžija Znan- predsednik odbora Janko Ro- tega enei^etskega problema, stvenoraziskovalnega centra tič in projektant odbora Da- pripravljeni izračuni in oce-Slovenske akademije znano- nijd Ma^jne. Prvi je pouda- ne stroškov pa kažejo, da bi sti in umetnosti naroČili bio- ril, da civilna iniciativa v od- bil tak pristop tehnično in loško conacijo, torej ovredno- boru še naprej,ostro naspro- ekonomsko ugodnejši. Ce tenje, in po kriteriju potrebne tuje načrtu za potopitev iz- prav razumemo predstavlje-naravovarstvene zaščite raz- jemnih naravnih danosti - ne izračune, bi se skupna delitev tega področja in tako doline med Vrbo in Bledom, moč obeh elektrarn v pridobili pregled na zemljišči, Id dvema simboloma sloven- merjavi s projektom Savskih jih je nujno treba ohraniti, stva. Izhodišče njihovega elektrarn sicer zmanjšala, Na tej osnovi so naročili spre- projekta je celovita ohranilev povečala pa proizvodna membo projekta, ki predvi- pokrajine ob hkratni obnovi z deva, da naj bi i. in 2. cono hidroelektrarne, tako da lah-mokrišča Brje, ki naj bi bil po ko preživi. Predlagajo obno- nižja. jvost, mvestia)a pa naj bi bila za 17 odstotkov ZRAVNALNO JEZERO (prilagojena rešitev) 1.cona 2. cona meje jezera po prvotnem Pritožba zavrnjena, knjižnica spet aktualna Državna revizijska komisija zavrnila pritožbo Save zoper razpisno dokumentacijo za Osrednjo knjižnico Kranj. Suzana P. Kovačić ba že v času prijave na raz- ..............................................................................pis, da iz razpisne dokumen- Kranj • Sava, d. d., se je prve- tacije ni razvidno, ali morajo ga junija, dan pred rokom za biti prostori v skladu s stan- oddajo ponudb za nove pros- dardi, ki veljajo za kjijižnič- tore Osrednje knjižnice no dejavnost ali v skladu z Kranj, pritožila na državno razpisnimi pogoji, in da po- revizijsko komisijo zoper raz- stopek pogajanj ne bo trans- pisno dokumentacijo, ki jo je parenten, ker bodo pogaja- po pooblastil^i Mestne obä- nja z obema ponudnikoma, ne Kranj pripravila odvetniška družba Čeferin. V Savi Savo in IC Domom, potekala hkrati, vendar fizično loče- očitajo, da bi moral biti nov no. Hrovatova za zadnje na- postopek s pogajanji pred- vedbe zatrjuje, da bo zaup- hodno objavljen, da bi mora- nost pogajanj zagotovljena a občina zahtevati gradbeno in da bosta oba ponudnika v dovoljenje, da predmet javne- enakopravnem položaju. ga naročila ni jasno določen ponedeljek so na občin- in da bi morala biti etažna ski upravi v Kranju dobili od-lastnina zahtevana kot pogoj. govor državne revizijske ko-"Pri slednjem na občini nis- misije, ki je zahtevek Save mo spremenili pogoj ev, temveč smo le razširili možnost zavrnila v vseh osmih točkah. Tako bo odvetniška načina dokazovanja lastni- družba Čeferin lahko nada- Štva na nepremičnini," je po- Ijevala postopek s pogajanji, vedala Tanja Hrovat, pravni- javno odpiranje ponudb bo v ca na Mestni obdni Kranj, sredo, 12, julija. Ce bo Slo po Savi Se očitajo, da ne bi načrtih, se bodo zatem po smela obstajati nobena na- približno tednu dni začela jemna ali služnostna pogod- pogajanja. LjUBMANA Bum prijateljstva Zveza slovenskih katoliških skavtinj In skavtov tudi letos organizira projekt Bum prijateljstva 2006, v katerega že od leta 2000 naprej vključujejo socialno prIkrajSane otroke iz sirotišnic v Bosni in Hercegovini ter žrtve min in eksplozivnih sredstev. Tabor se je začef v sredo v Ljubljani in se bo prihodnji teden nadaljeval v Izoli.). K. Gorenjski Glas ODGOVORNA URE D MCA NAMP^ItO^ ODGOVORNE UREDNICA UREDNIŠTVO NOVJNAR|i • UREDNIKI: Boštjdn Bcgauj, Alenka Bom, Igof Kavčič, jože Ko&njek UrU Petemd Stefan Saje, Vilma Stanovnik, CvetoZaplotnlk, Darka ZavH Žlebir, Susana P. Kova6& Iteän Žargi; stalni $odelav6; jssna Psladir, Maketa Smolnikar, Matjaž Gregorić, Miktav6č. Simon iübic. Mat^a Rant, Miha NagllČ, Ma|a Bertoncdj. Igor^av OBU KOVNA ZASNOVA TIH NIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Doki, Corazd Kavčrć. Corazd LEICrORICA M đ n?ta Vozlič VODIA OGLASNEGA TRŽENJA VODJA MARKETINGA Petra Kejžar C0REN]SKl Cl^S je registrirana blagovna si»riiv«ria znamka pod II. 9771961 pf üradu RS za inisifktuiitno lasinino, Ustanovitelj in izdajatelj. Gorenjski gla5, d.e.o , Ktan; / Direbtorm; Manja Vo(f;aV / F^a&lov: 2oi&ova 1,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fu: 04/201 47 I}, e-mail: »nfo^gig^glas si: mali oglasi »n osmrtnice: lef.. 04/201 42 47 (sprejem na avtom«isLem odzivniku 24 ur drvevrve); uradne urer vsak delovna 4an od 7. do 15 ure / Corenjski |las poliednik, izhaja ob torkih in pelkth, v nakladi 22.000 izvodov j Redne prilofe: Moja CorenfSka, Letopis GorenrsLa (enkrai letno), Na potep in lokalnih pti« log / Ti»k: SET. d.d.. Ljubljana / Na/o^nins' iH : 04/201 42 41 / Cena itvoda: ifc 5IT/i,3i EUR, letna naročnina: 30.160 $lT/i2$s6 Eüfi, Cene v dnjgi valuti so preračunane po eer>« tralnem pariiei^rm {> EUR je «4 S^T), fiedm pfaifmk* imajo 20 % popusta, (etni 2S % popuiia; naročnina za tujino: 136 EUR oreta^unano v tolarje po sre^niem te^ru ke Slovenije; « cene je vračunan OOV po &(aon|i naročnina se upoiieva od tekočo ^evilke£3sepisa do plsne^ p/ekli», ki velja od olnÜ3. Valentin S od ja je seznanil občinski svet, da treba zagotovili 1^5 milijona tolarjev, če bo odprt tretji že za majsko sejo. Ker ga oddelek prvih razredov v OŠ niso obravnavali odbori pri Žirovnica. Kot so sklenili, občinskem svetu» so ga lakiat bodo denar zagotovili, če bo umaknili z dnevnega reda. to potrebno. Dopolnjen predlog so dali v Večina svetnikov je zatem obravnavo na sejo konec ju- potrdila predlog za rebalans nija. Kot je povedal župan proračuna Franc Pfajfar. so pisne pri- upoštevani večji prihodki od pombe as kladili na sestanku- načrtovanih. K razliki }a,8 Dušan Konte se ga ni udele- milijona tolarjev žIL zato pa je amandmajev pred sejo. Med lam in So,6 milijona od prej razpravo je umaknil zahtevo ter 12 milijonov od letos. pet ostanka 116,7 milijona od postavitev ovir na cesti pri Železniški postaji Žirovnica, ker je denar za io predviden v drugih postavkah. Predlagal Kljub prenosu lanskih obveznosti bo za 734,4 tnilijona odhodkov, kar je dobrih 49 odstotkov več od načrtovanih. je Še zagotovitev denatja za Za investicije bodo namenili subvencioniranje plačil star- dobrih 342 milijonov tolar- §0 odsotnost jev. Pri tem gredo glavna po- otrok v vrtcu, obnovo zvonika večanja sredstev za urejanje na cerkvi sv, Marka v Vrbi in občinskih cest, pločnikov in Plečnikovega spomenika na avtobusnih postajališč, javne razsvetljave, fekalne kanali« zacije in vodovodnega omre- Breznici ter izgradnjo pločnikov ob državT\i cesti skozi Ži-roviiico- Po pojasnilu, da je žja ter za obnove v OŠ Žirov- denar že rezerNiran za druge niča. KRATKE NOVICE Ra od v LJica Dražji vrtci prvim julijem so se v radovljiški občini podražili programi v vrtcih, in sicer za štiri odstotke. Cena dnevnega programa bo tako za prvo starostno obdobje (od enega do treh let) znašala 101.115 tolarjev (doslej 97.226), za drugo starostno obdobje (od treh do šestih tet) pa 74.219 tolarjev (doslej 71.364). Cena poldnevnega programa za Štiri ure brez kosi» !a bo 4S.242 tolarjev (doslej 46.387}, za pet ur s kosilom pa 63.0S6 tolarjev ej 6O-659). Za plačilo programov je na račun povišanja cen v letošnjem občinskem proračunu namenjenih dodatnih 4S pa ijonov ail skupaj 381 m lijonov to-v prihodnjem Šolskem letu vrtce v radov- t občini predvidoma obiskovalo 533 otrok v 31 oddelkih. To pomeni en oddelek oziroma 55 otrok manj kot v preteklem šolskem letu. V oddelkih za prvo starostno obdobje bo lahko največ 14 otrok, za drugo starostno obdobje največ 24, v mešanih pa največ 19 otrok. U. P. jESEN^lCE DA za radovljiške smeti Na jesemcah so že pred Časom sklenili, da bodo odprli vrata deponije Mala Mežakla tudi za odpadke iz dfügih občin. Tako naj bi letno sprejeli po 12 tisoč ton odpadkov od drugod. Marca so poslali ponudbo Občini Bohinj in Loški komunali, vendar pa odgovora niso dobili. Obenem so aprila dobili prošnjo ObČme Radovljice, da bi spet pričela odlagati smeti na Mali Mež?kli (nekaj ^et jih [e odva^^^la v I ogatpc). Po krajših usklajevanjih so jeseniški občinski svetniki na zadnji seji sprejeli sklep, da soglašajo z dovozom in odlaganjem odpadkov na odlagališču Mala Mežakla. Cena za radovljiške odpadke bo 85 evrov za kubični meter (po prvotni zahtevi Jesenic 90 evrov). Ob tem so jeseničani v pogajanjih tudi vztrajali, da gradnjo "rampe" za razsutje odpadkov, ki bo potrebna za dovoz odpadkov iz Radovljice zaradi njihovega velikega smetarskega vozila financira Radovliica. Občina Radovljica je ta pogoj sprejela, zaprosili pa so za čim prejšnjo pripravo pogodbe, saj imajo Logatcu trimesečni odpovedni rok. U. P. WWW.CORENjSKIGLAS.SI Razvoj daljinskega ogrevanja Za racionalnejšo porabo energije bodo nekaj morali narediti tudi občani, kajti ob potratni porabi stroški ogrevanja ne morejo biti nizki. Ursa Petirnel izgube, letos pa naj bi i^ube ne bilo več. Za občane, ki so jesenice - Po mnogih pripom- priključeni na vročevod, je žabah in nezadovoljstvu zaradi gotovo najbolj zanimiva ob- tretji pa t^radnja naprave za ne morejo biti nizki. Prav na utekočin j an j e zemeljskega tem področju je ttidi po mne- plina in skladiščenje le-tega nju župana Borisa Breganta na Koroški BeU, V podjetju še največ prostora za znižanje ogrevanja na Jesenicah so se s problematiko ogrevanja že nekajkrat ubadali tudi jeseniški občin- Ijuba, da bodo v prihodnjih ENDS proučujejo tudi mož- stroškov, a hkrati tudi največ petih letih cene znižali za 15 nosti uporabe biomase za po- dela. Vprašanje je namreč, odstotkov, od tega Že septembra letos za sedem odstotkov krivanje dela potreb po toplo- kako bodo pripravili lastnike ti. Na področju distribucije to- objektov do tega, da bodo vla- ški svetniki. Nazadnje na ne- (pet odstotkov naj bi k zniža- ple vode dolgoročno načrtuje- gali v energetsko sanadjo davni seji občinskega sveta, nju prispeval EN OS kot proiz- jo povezavo obeh sistemov se učinki tovrstnih naložb po- na kateri so kljub dosedanjim vajalec, dva odstotka pa JEKO- daljinskega ogrevanja in grad- kažejo šele dolgoročno. Obči- biuTiim polemikam vendarle IN kot distributer). V obeli njo hranilnika toplote, poso- na naj bi nudila stimulacije za potrdili strategijo razvoja da- družbah, ENOS-u in JEKO dobitev oziroina gradnjo no- tovrstna vlaganja, v družbi jinskega ogrevanja za obdo- IN-u, pa pripravljajo tudi ne- vega komandnega centra za JEKO- pripravljajo tudi bje od 2006 do 2010. Kot je katere druge ukrepe, med nadzor celotnega sistema v projekt vzorno energetsko poudaril Aleksander Kuplje- drugim posodobitev kotlarne kotlovnid na Beli ter predela- urejene stavbe, razmišljajo o nik, direktor javnega podjetja na Koroški Beli, kar bo pri- ve vročevodnega omrežja. Za seminarjih na temo varčeva- |EKO IN, d. o. o., ki skrbi za neslo boljši izkoristek in ce- radonalnejšo porabo energije nja z energijo za uporabruke distribudjo toplote prek vro- nejšo ter lažjo pripravo tople pa bodo nekaj morali narediti ter o intenzivnem obveščanju Čevoda, so lani v sektorju Kres vode. Drug projekt je uporaba tudi občani, kajti ob potratni uporabnikov o možnosti var- poslovali z 19 milijoni tolarjev odpadne toplote iz Acronija, porabi stroški ogrevanja pač čevanja z enemjo. Biserna poroka zakoncev Kompare Prejšnjo soboto sta biserno poroko praznovala Sonja in Slavko Kompare z Mlake. Ana Hartman tehnično šolo. In prav tam je 16-letno Kranj - Sonja in Slavko Kompa- dekle spoznala SlaN^a. 'Takrat le z Mlake sta se prejšnjo sol)o- so bili Časi povsem drugačni, to ponovno zaobljubib v cerkvi Fantje in punce smo bili ločeni sv. Frančiška v Šiild, kjer sta se v razredih, pa tući med odmo- pred 60 leti tudi poročila. "Da- ri nismo smeli biti skupaj, nes se mi poročni dan niti ne Tako sva najprq stike navezo- zdi tako daleč, saj so vsa ta leta vala na tramvaju in se potem minila, kot bi mignil," je dejala kmalu zaljubila," sta pojasnila. 80-letna Sonja, ki izhaja iz Po štirih letih sta se poročila. ^ Stražišča. Slavko se je pred 84 Najprej sta živela v skromni leti rodil v kmečki družini z sobi pri Sonjini babid v Ljub- ljani, kasneje sta si stanovanje uredila na podstre.^ju v hiši Sonja In Slavko Kompare z Mlake osmimi otroki v Brezju pri Dobu. "Delali smo morali veliko, vendar je bilo tudi ogrom- njenih staršev v Kranju. V za- no lepih trenutkov," se je spo- konu sta se jima rodile tri hče- dem let in marsičemu sva se šen zakon? "Nič hvidega ni. minjal Slavko. Njegova žena je re, imata pa tudi pet vnukov in morala odpovedati," je dejal po končani nižji gimnaziji začela obiskovati administrativ- dve pravnukinji. Pred 30 leti Slavko, ki je bil zaposlen v stase preselila v hišo na Mlaki. Gradbincu, nj^ova žena pa je no šolo in ker kasneje ni dobi- "Imeti hišo je bila moia dolgo- zadnjih 20 let delala v Iskri In a službe, se je vpisala še na letna želja. Delala sva jo kar se- kakSen je njun recept za uspe- Spoštovanje je nujno, sicer pa je včasih treba malo potrpeli in sprejemati kompromise," sta dejala zakonca, ki se kljub letom zelo dobro držita. Trikulturni vrtec V kranjskogorskem vrtcu bodo imeli italijansko in avstrijsko vzgojiteljico. Urša Peternel da se bodo vzgojiteljice iz ke v avstrijskem ali italijan- ...................................... vseh tieh držav izmenjavale skem jeziku. "Pričakovanja Kranjska Gora - "Roko mi v vrtcih sosednjih držav. niso velika, vse se bo dogaja- podaj, dežele tri spoznaj." Tako bo ob torkih kranjsko- lo spontano skozi programe, Takole se imenuje projekt trlkulttimega vrtca, ki bo po gorska vzgojiteljica Franja Krevzel delala v vncii v av- je pa to vsekakor izziv za vzgojiteljice, naši dve priča- enoletnih pripravah jeseni strijski Čajni, njena avstrij- kujeta, da bo naporno, a ko- zaživel v vrtcih v Kranjski ska kolegica pa v vrtcu v ristro,"jedeialravnalelj.Tti- Gori» italijanskem Trbižu in Kranjski Gori. Ob sredah pa kulturni vrtec bodo v Kranj- avstrijski Čajni. Pogodbo o bo vzgojiteljica Vesna Ker- skiGorizazdaj izvajaliveni sodelovanju bodo vse tri stra- štajn iz kranjskogorskega skupini 19 otrok, začeli bodo ni podpisale danes v Čajni v vrtca med otroki v italijan- oktobra, prvo leto pa bo po- Ziljski dolini. Kot je povedal Marko DuJmin, ravnatelj skem Trbižu, njena italijan- skusno. Za finančno pomoč ska kolegica pa pri kranjsko- pri izvedbi - predvsem za kranjskogorske osnovne gorskih otrocih. Kot je dejal kritje stroškov prevoza vzgo-Šole, pod okrilje katere sodi Marko Dulmin, naj bi prek jheljic prek meje - bodo probudi vrtec, gre za zanimiv tovrstne izmenjave otroci sili Občino Kranjska Gora, projekt, ki ga podpira Evrop- dobili vtis druge kulture, medtem ko so avstrijski part-ska unija, pobudnica pa je melodijo drugega jezika, nerji za projekt pridobili prebila Christine Siegel Kaiser morda pa bodo osvojili tudi ceišnja sredstva Evropske iz Avstrije. Potekal bo tako, kakšno besedo ali delne stav- unije. Tržič Svetniki na počitnice Tržliki občinski svet se je sestal na zadnji seji pred počitnicami 28. junija. Seznanili so se s potekom projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter oskrbe s pitno vodo v občini, hkrati pa dopolnili investicijski program zaradi uskladitve z odločbo iz Evropske unije. Potrdili so spremembe zazidalnega načrta za industrijsko cono Mlaka, kjer bosta podjetji Kvibo in Učila gradila poslovne prostore za razvoj dejavnosti. Med drugim so obravnavali tudi poročila Nadzornega obora Občine Tržič o lanskih nadzorih, zaključni račun proračuna občine za leto 2005 in premoženjsko stanje občine konec leta 2005. Sprejeli so več sklepov o nakupih in prodaji nepremičnin. S. S. i 4 CORENjSKl GLAS petek, GORENJSKA 5 Govorica V Vogljah poteka prva Mednarodna kolonija umetniške keramike Šenčur 2006 z udeležbo priznanih umetnikov. Suzana P. Kovačič Voglje • Barbo Štember^ar Zupan in Nika Zupaiia ie brni navdušila mednarodna kolonija umetniške keramike v Zlakusi pri Užicah. "T)a naju je povabila So^a Bunardžjč, slikarka Ln keramičarka, strolÜ^e najinega bivanja pa je krilo sibsko ministrstvo za kulturo. Idejo, da bi ustvarili zbiiko umetniške keramike z uglednimi umetniki, sva želela oživid tudi v Sloveniji" je povedala Barba Štcmber- gar Zupan. Na 1. mednarodni koloniji umetniške keramike Sen6ir 2006, Id poteka od 1. razkazujeta tudi lepote naše in Niko želela pokazati, da je do 10. julija, sodelujejo lončar- dežele, mednje sodiio ogled delo na lončarskem vretenu, ka in pisateljica Ifigenija Simo- Postojnske jame, Bleda, staie- kar učijo na akademiji v Beo- novič iz Slovenije, keramičarki ga mestnega jedra Kranja ... gradu, ravno tako pomembno Antje Wilier 12 Nemčije in Johanna Fessl iz Avstrije, Idpar. "Kolonijo je finančno podprla občina Šenčur, ob strani nama kot druge likovne dejavnosti. Pri nas imajo lončarje pred- umemostni zgodovinar in bio- stojijotudi številni prijatelji," je vsem za obrtnike, ki ne more-log Kosta Bc^danovič iz Srbije, povedala Barba. Izbrana dela slikar in keramik Dragoljub vsakega avtona bodo osnova za prodreti v umetnostne galerije, po svetu pa so tisti, ki Vaiaiič iz Srbije, že omenjena stalno zbirko umetniške kera- združujejo tradicionalne nači-Sofija Bunardžk, slikar in ki- niike v Gorenjskem muzqu v ne oblikovanja s sodobnimi par Nikobj Aleksandrovvč Mu- Kranja šakov iz Rusije, Maik Slan iz Amerike, gost kolonije pa je Martin Cigfer iz Kranja. Umetniki ustvarjajo v okolju Lončarskega ateljeja Barbe Ob tej priložnosti so predsta- \dli tudi slovenski prevod loiji- ge prof. Branislava Stajeviča Govor gline, s podnaslovom Umetnost dela na lončarskem tehnologijami, zelo cenjeni. Prednost te knjige ic tudi v tem. da bomo počasi le začeli ustvarjati izraze za lončarsko terminolog jo," je povedala Ifigenija Simonovič o knjigi, ki Šlembergar Zupan, orgaiiiza- vretenu, ki jo je prevedel Niko bo po besedah Barbe prišla torja kolonije pa udeležencem, Zupan. "To je tudi prvi sloven-večinoma so v Sloveniji prvič, ski prevod, s katerim sta Barba prav vsem tistim, Id jih zanima lončarstvo. Trgovina na Grajskem vrtu Danica Zavbl Žubir nja, kakor predvideva idejna sodi med zaščitena območja, zasnova, ki jo je marca sprejel vendar je občinski svet že za- Preddvor - Na pet tisoč kva- preddvorski občinski svet. čd postopke, s katerirrü bi se dratnih metrov velikem Graj- Uprava Mercatoija je izrazila iz zaščitenega območja in iz skem vrtu, ki ga je pred več pripravljenost za gradnjo, je predloga za dodelitev statusa leti kupilo trgovsko podjetje povedal župan občine Pred- lokalnega pomena izvzeli par- 2ivila, sedaj pa je v lasti Mer- dvor Franc Ekar, poleg tega celi, namenjeni gradnji trgov- calorja. naj bi zgradili stano- pa so pripravljeni odstopiti skega objekta. Župan Še do- vanjsko-poslovno-trgovski ob- tudi del zemljišča, na katerem daja, da bi 2 gradnjo domači- jekt. V njem bi büe poleg su- bi uredili novo avtobusno po- nom in turistom izboljšali permarketa s 500 do 600 kvadratnimi metri prodajnih površin tudi dopolnilne dejavnosti, kot so pošta, banka, lekarna, morda tudi zdravstveni dom, v nadstropju pa stanova- stajaiišče s primernim izogi-bališčem. Gradnja se lahko začne takoj, ko bo tudi zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dal pozivno mnenje. Grajski vrt namreč preskrbo, poleg tega pa poskrbeli za ureditev središča Preddvora, ki bi s preureditvijo bolj postalo podobno trgu. sedaj je namreč vse tako rekoč na cesti. Prenovljeni vaški dom v Letenicah Suzana P. KovaČiČ zbiralnico mleka, skladiščem Prenovo doma so začeli lani. ..............................................................................vodovodne zadruge in prosto- Kranjska občina je v obnovo V okviru praznovanj Krajev- rom za dnižabna srečanja. Pre- vložila štiri milijone tolarjev, nih skupnosti Golnik, GoriČe nos odvzema mleka po posa- poudariti pa je treba predvsem in Tenetiše so slavnostno odpr- meznih kmetijah je pomeri prostovoljno delo skoraj cele li prenovljeni vaški dom v Le- ukinitev zbiralnice, družabni vasi Na slovesnosti sta ruslopi- tenicah. "Letenice so vas z naj- prostor pa je ostal v uporabi in la DekUški pevski zbor župnije večjo pridebvo mleka na prebi- kmalu postal premajhen za vsa valca v Sloveniji. Intenzivna vaška srečanja, kot so četrtkova pridelava mleka ima več kot 50- srečanja, martinovanjc, pusto- dramske skupine Kulturnega sv. Andreja GoriČe pod vodstvom sestre Francke in člani letno tradidjo in pred 25 leli so postavili na zemljišču, ki ga je brezplačno odstopil Ignac Ko- vanje. dan žena, šrange," je povedal domačin $tar>e Štem, ki društva GoriČe Tatubukapa. Mize pa so se šibile pod dobro- je s pomočjo Janeza Kema vo- tami, ki so jih pripravile tam- kalj, večnamenski prostor z dil projekt prenove. kajšnjc kmečke žene. V V cevi v občini Šenčur bodo morali v naslednjih petnajstih letih za normalno vodovodno oskrbo zagotoviti 2,17 milijarde tolarjev. Simon Subic ne cone bo občutno porasla po- no v vodovodno oskrbo viožiti ...................................... raba vode v gospodarstvu, prav 2,17 milijarde tolarjev oziroma Šenčur • V občini Šenčur je tako pa predvidevajo, da bo tudi 145 milijonov tolarjev na leto. največja dnevna poraba pitne kmeöistvo v prihodnosti pora- K boljši oskrbi s pitno vodo vode 23,7 litra na sekundo, za- bilo večvode kot doslej. Po izia- bo precej pripomc^ skorajš-radi visoke izgube vode v cevo- ČU2iih Javnega podjetja Komu- nja prikljuätev že zgrajene (povodih ta narasle na 30,9 litra na nah Kranj se bo tako v nasled- skusne) vrtine med Šenčurjem sekundo, ob komcah pa kar na nj&i petnajstih letih srednja po- in Britofom, s katero je možno 43 litrov pitne vode na sekun- raba vode dvignila na 264 litra zajeti 13 litrov na sekundo, do. Obstoječi razpoložljivi viri na sekundo, konična pa kar na Komunali Kranj pa predlagajo, vode trenutno zagotavljajo 38 67 litrov na sekundo. da tam izdelajo še dve vrtini in litrov na sekundo, skupaj z dve- Taka napoved zahteva dodat- tako v prihodnosti zagotovijo mavrlina,kinistavuporabi,p3 na vlaganja v vodovodno omre- skupaj 39 lidov vode na sekun- 52 litrov na sekundo. Takšna je ^e, vendar ne samo v iskanje do. Na območju vzhodno od ocena trenutnega stanja, zapi- novih vodnih virov in dogradi- Šenčurja bi se dalo pridobiti do- sana v strategiji razvoja vodo- tev obstoječih vodohranov, tem- datnih 20 litrov vode na sekun- vodne oskrbe 2006-2021, ki jo več tudi v olsežno obnovo vo- do, v bližini Hotemaž pa do 40 je občinski svet sprejel na za- dovodnega omrežja, v katerem litrov na sekundo. Možno je dnji seji se po sedanjih ocenah izgubi dodatno vodo zajeti (do 50 l/s) Trenutna oskrba s pitno kar med 25 in 35 odstotki vode. tudi na obmoqu jugozahodno vodovobČini Šenčur je torej za- Predvidevajo, da je treba zame- od Šenčurja, kjer pa je vprašlji- dovoljrva, ne bo pa zadostna v njati vsaj 48 kilometrov vodo- vazanesljivazaščita podtalnice, letu 2021, saj se bo dotlq naj- vodnih cevi in 35 kilometrov tako da bi bilo tamkajšnjo vodo brž povečalo število prebival- magistralnih vodov. Po izraču- še najbolje uporabiti kot tehno- cev, z izgradnjo obrtno poslov- nih bo tako do leta 2021 potreb- loško vodo. Zlatoporočenca Vida in Franc Tavčar Tina Dokl Hras^ - Vida rojena Sekne in Franc Tavčar sta se spoznala preko Vidinega brata Ivana in Francetove sestre Francke, ki ju je usoda ravno tako združila v moža in ženo. Petdeset let zakona sta Vida in Franc Tavčar praznovala Šestnajstega junija v Hrastju pri Kranju. V zakonu sta se jima rodili hčerki Vida in Karolina, Hčerki sta ju razveselili s tremi vnuki Barbaro, Klemenom in Zalo. Najlepše darilo njune zlate poroke pa bo prvi pra-vnuk, ki se bo rodil njuni vnu-Idnji Barbari letos novembra. LETUJTE ŠE UGODNEJE vse do konca julija cena porpenziona pri bivanju 2 dni ali vri že ed IZJEMNO UGODNO VJUUJU IN AVGUSTU ffjotfjjk t-tof>oUka.si term^iopolsi&si 1 6 GORENJSKA GORENJSKI GlAS petek» 7. julija 2006 Švedske Slovenijo Rudi Kokelj, ki že več kot 40 let živi na Švedskem, je tokrat v Slovenijo kar prlkolesaril V i6 dneh je s pedali opravil 1340 kilometrov. UrJa Pftirnei lesom po Evropi. Popolnoma ko je kolesarskih stez, tudi ....................................... sem se osredotočil na to in če vozniki so po sobesedniko- Lesce • Rudi Kokelj iz Žirov- ne bi Šel, bi kar zbolel," je vem mnenju strpni do kole- nice že od leta 1964 tivi na pripovedoval po uspešno za» sarjev. Slabše pa je bilo na Švedskem. A v Slovenijo pri- ključeni avanturi ta oče treh KoroSkem, kjer je moral pohaja vsako leto, običajno z av- otrok in dedek. Kolesaril je gosto poslušati hupanje ... tomobüom. Letos pa se jeod- 16 dni, vsakdanje opravil po Tudi sicer je menil, da na ločil, da se bo na pot podal sto kilometrov, vmes si je takšnem potovanju moraš kar s kolesom. O tem je že vzel en dan za poätek. Spal imeti kar prccej sreČc, saj je dolgo sanjal in zdaj, ko iiria je v hotelih in kot je povedal, zaradi prometa kolesarjenje 62 let in se je upokojil, je že» je bilo iskanje prenočišč še dokaj nevamo. Med potjo ni ija dozorela. Tako je v začet- največji problem na poti. imel nikakršne krize, nekaj težav je imel le s koleni, zlasti pri vožnji navkreber. Po» grešai je tudi GPS, kajti na poti se je kar nekajkrat izgii» bil in zato naredil kar nekaj odvečnih kilometrov. Po uspešno zaključeni avanturi je bil seveda izredno zadovo« Ijen, hkrati pa, kot je dejal napol v Šali, malce razočaran. "Mislil sem, da bom izgubil vsaj Štiri, pet kilogramov in da bom sem prišel kol Schwarzenegger. Pa nisem niti enega kilograma!" V Sloveniji je ostal nekaj dni in vsak dan sla se z bratom ku junija krenil na 1^40 kilo- Med kolesarjenjem ni imel Tonetom podala s kolesom metrov dolgo pot. Sam, s nobene nezgode, tudi kolo naokrog - v Radovno, Krmo, povsem običajnim kolesom mu je dobro služilo. Ga je pa na Bled ... Nazaj na Švedsko s sedmimi prestavami in ka- prvi teden "teplo" vreme • se je vrnil z letalom, kolo pa kimi dvajsetimi kilogrami spremljali so ga dež. toča in je zaenkrat pustil v Sloveni-prtljage v dveh torbah, pritr- veter, ki pa je k sreči pihal v ji, V glavi ima namreč že jenih na kolo, "Te sanje sem lirbet. V Nemčiji je za kole- nove načrie kolesarskih že dolgo imel - da bi Šel s ko- sarje dobro poskrbljeno, veli- avantur ... Pravi ljudski spektakel Mateja Rant Rokovnjači) osi pa lurčiča in ....................................... Janka Kersnika v režiji Fran- Vrh Sv. Treh Kraljev - Na ca [ereba. Tisti, ki predstave Vrhu Sv. Treh Kraljev letos še niso videli, niso še nič za- praznujejo tridesetletnico mudili, saj si bo ponovitve kulture in športa, pri čemer mogoče ogledati danes in ju- so ob tej priložnosti posebej tri ob 21. lui pri osnovni šoli zaznamovali tridesetletno na Vrhu Sv. Treh Kraljev, nepretrgano verigo uprizarjanja dramskih predstav. Krajani so tako konec junija Rokovnjači, obljubljajo orga-premiemo uprizorili gledali- nizatorji, bodo spet oživeli v Ško predstavo na prostem pravem Ijudskem spektaklu. nato pa še prihodnjo soboto, 15. julija prav tako ob 21. uri. -T, » « - 2.5. - 6.8.2006 I^iliinMIŠKLPROjSRAM Rogača V program je vključeno: I kj II kopanje v Lotus termah 2 zunanjima in 3 noči že od y//JIJU iJJ"/ (113,92 €) savne in lep večer ples in Imperial organizirani sprehodi v Rogašlti slovenskim plavalcem nI Ijana), vodi radovljiški trener uspelo dobiti medalje, letos Miha Potočnik. Izmed svojih pa jo pričakujejo, je pred od- varovancev največ pričakuje od Monike Močnik, ki bi se ji lahko v disciplini 800 m Slovenije [ure Prosen. Na prosto uspelo uvrstiti med vsaj eno odličje računa tudi selektor Vlado Čermak, di- hodom na prvenstvo dejal predsednik Plavalne zveze osnierico. Monika je bila ne» davno na pripravah v Siena rektor slovenskili plavalnih Nevadi, sicer pa se je dvanaj-reprezentanc Ciril CloboČnik sterica potnikov za evropsko Tanja Smid pa dodaja, da bi se želje po mladinsko prvenstvo priprav» nja Šmid pa med osmerico. Tanja Šmid, vzhajajoča zvezda slovenskega plavanja, je članica plavalnega kluba Zvezda Kranj. Čeprav o njej §e nismo veliko slišali, pa na evropskem mladinskem prvenstvu ni novinka. "Nastopila sem že lani in dose^ 18. mesto na 400 m mešano, letos pa želim, da bi se uvrstila v finala na 200 ali 400 m me-Šano. Normo za mladinsko prvenstvo sem odplavala že na Dunaju, jimija pa na kranjskem mednarodnem medalji zaradi veliko vložene- Ijala v Kopru. Pred odhodom kot pričakuje tudi njen tre- mitingu tudi normo za član-^ truda tokrat lahko uresni- na tekmovanje nihče od pla- ner, dvojček trenutno najbolj- sko prvenstvo," je povedala Čile. Odpravo, v kateri so valcev ni napovedal medalje. Maja in NLrta Cesar, Gal Isa- Nina in Maja Cesar ter Teja še slovenske plavalke Sare Gal IsakoviČ si želi na Mallor- Tanja, ki med svojimi večjimi dosežki omenja naslov abso- kovič, Monika Močnik, Teja Zupan pričakujejo izboljša- d čim hitreje plavati, Ana lutne državne prvakinje na Zupan (vsi Žito Gorenjka Ra- nje osebnih rekordov, Moni- Ribnikar bi se rada uvrstila dovljica), Ana Ribnikar (Tri- ka Močnik uvrstitev v finale, med šestnajst najboljšili, Ta- Ekipa plavalcev rn trenerjev, ki Slovenijo zastopa na evropskem mladinskem prvenstvu na Mallorcl. zimskem državnem prvenstvu na 100 in 200 m mešano. Tanjin trener je Borut PetriČ, ki je Že leta 1975 na evropskem mladinskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo na 1500 m prosto, leto zatem pa v Oslu v isti disciplini zlato ter dve srebrni, na 400 m prosto bi 200 m delfin. Od leta 1967 do danes so slovenski mladinci na evropskih prvenstvih osvojili 19 medalj. Z največ kovine so se vrnili predlani iz Lisbone, po dve medalji sta prinesli Sara IsakoviČ (obe zlati) in Anja Kli-nar (zlato in srebro), bronasto pa Luka Vrtovec Uspešno je bilo tudi leto 2001 na Malti, od koder se je s srebrom in bronom vrnila Tamara Sam-brailo, srebrno medaljo je do-tudi Matjaž MarkiČ, bronasto pa Anja Carman. VESIANIE Luzern Pet slovenskih čolnov v Luzernu Na tretji, zadnji tekmi svetovnega pokala v veslanju v švicarskem Luzernu iz Slovenije sodeluje pet Čolnov z veslači Iztokom Čopom, Lukom Špikom, Rokom Kolanderjem, Matejem Prelogom, bratoma Mihom in Tomažem Piri-hom, Gregorjem Novakom, Boštjanom Božičem, Majdo )erman in Binetom Pišlarjem. Lurern je običajno izjemno močna regata, saj je to zadnja mednarodna preizkušnja p^ed letošnjim svetovnim prvenstvom v Etonu. Tega mnenja je tudi selektor ekipe Miloš janša: "Med dvojnimi dvojcf si želimo predvsem povrniti ugJed in tokrat prehiteti Francoze. Med četverci brez krmarja bo zelo težko ponoviti uvrstitev iz Poznana, vendar tudi tokrat računamo na naie in kolajno. Za zdaj sta neznanki le ZDA in Kanada, najverjetneje sestavljata dober osmerec, drugače pa na startu ne bo manjkal nIhČe. Izpostaviti gre predvsem Britance, ki so zelo hitri, prav tako pa bodo skoraj zagotovo dobro nastopili §€ Nizozemci, Nemcih NovozelandcI, Poljaki in Francozi, pa tudi Danci bodo najverjetneje precej bolj uigrani, kot pa so bili na Poljskem. Med dvojci brez krmarja prav tako 5e nismo opustili zadanega cilja, to je uvrstitev v finale. Manjkali bodo Čolni Avstralije, južnoafriške republike in Srbije, na startu bo v čolnov in menim, da fanta lahko prideta med prvih Šest, Za Majdo Jerman računamo na uvrstitev med najboljših 12 čolnov, če bo dobro nastopila, se Jahko nadeja tudi nastopa v Etonu, prav tako pa to velja za lahkega veslača Bineta bi se v Luzernu uvrs Pišiarja, ki v finale." D. Z. KOlESARjBNJE Kran^ Hvastja računa na Gorenjce Največ možnosti za uspeh na bližnjem EP za mlade kolesarje imajo Mfha Švab, Crega Bole in Simon Špilak. Prihodnji teden se bo v nizozemskem Valkenburgu začelo evropsko pn/enstvo za mladince in kolesarje do 23 let. V reprezentanci mlajših Članov so Vlado Kerkez, Grega Bole, Kristjan Koren (vsi Sava) ter MihaŽvab, Simon Spilak in jožeSenekovič (vsi Adria Mobil). "Z mladimi kolesarji vedno ciljamo visoko in ideal, kateremu bodo vsi sledili, je zagotovo zmaga. Gre za dobro generacijo," o ciljih pravi Martin Hvastja, selektor reprezentance do 23 let. jasno je, da pri tem računa tudi na Gorenjce: "Bole je aktualni državni prvak in je v izredni formi. Nanj zagotovo računam. Za proge, kršna bo na EP (po konfiguraciji izredno tehnično zahtevna, op. p.), je po mojem najboljši kolesar Švab. Tu je le Kerkez, ki bo kapetan, predvsem zaradi izkušenj in vodstvenih sposobnosti. Po mojem ima/o največ možnosti Bole, Švab in Špilak." Taktika bo znana vnaprej, vendar Hvastja o tem Še ni želel govoriti. Poudaril je le, da imajo v ognju več želez in da taktike ne bodo podrejali zgolj enemu tekmovalcu. Sicer pa bo vseh šest kolesarjev na- stopilo na cestni dirki, v kronometru pa Miha Švab, Simon Špilak in Kristjan Koren. Pn/i bodo na prizorišče potovali mladinci, ki jih vodi Marko Polanc. Izmed Gorenjcev ima v ekipi le Sebast-jana Baumana. svojega varovanca že pri Savi. Zanj bo to pn/o vete k m ova nje, na katerem bo predvsem nabiral potrebne izkušnje za prihodnje leto. "Tako v kronometru kot na cestni dirki računamo na eno uvrstitev med prvih petnajst. Ob ugodnem razpletu in z malce sreče bi se dalo narediti še kaj več. Pn/enstva so vedno zgodba zase," je povedal Marko PolarK. M. B. VABILA PRIREDITVE Drugi turnir na Sobcu • ŠD Gorenjka Lesce vabi na drugi šahovski turnir ciklusa Šobec 2006, ki bo v ponedeljek, 10. julija, ob uri v kampu Šobec. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja, rezultati se bodo upošteva- I tudi za slovenski rating. Zelo priljubljeni turnirji se igrajo na prostem in samo v primeru zelo slabega celodnevnega vremena odpadejo. Na prvem turnirju je zmagal 'veteran' VItomir janjič, ŠD Vele Domžale, drugi je bil RIsto Cvetkov, tretji pa Islam Alagtč, oba ŠD Jesenice. Dodatne informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali na elektronski naslov: ga.nota@siol.net. 0.0. Balinarski spored -13. KROG, sobota ob 17.00: super liga -Planina Kranj : Jadran Izola, Agave Zabiče r Bistrica, Krim S pica : Trata Lokateks; 1. liga - Jesenice : Primskovo; 2. liga vzhod • Sodček : Radovljica Alpetour, Velenje Premogovnik : Čifče VAN.DEN, Tržič: Šiška. 1. GORENJSKA LICA, 9. krog (danes ob 17.00): VZHOD - Rogovila TELE-TV : Zarica, Bratov Smuk: Milje, Podnart: Loka looo, Sava : Huje: ZAHOD • Lesce : Kres javornik, Visoko Rapa : Center, Jurč Blejska Dobrava : Jesenice Gradiš, Trata Vedrialp : Adrijan Črnivec, S. 1 6. kolesarska dirka Poljane • Stari vrh • V soboto, 13. julija, ob 10. uri ŠD Poljane nad Škofjo Loko - kolesarska sekcija Indu Team organizira kolesarsko dirko (odprtega tipa) iz Poljan na Stari vrh. Leteči štart bo pred kmetijsko zadrugo v Poljanah, dlj pa na Grebljici pod Starim vrhom. Dolžina proge je 10 km, z višinsko razliko 650 m. Razpisanih je 18 starostnih kategorij. Dirka se točkuje tudi za pokal Slovenije v cestno gorski vožnji, prav tako pa šteje tudi za občinsko prvenstvo občine Gorenja vas • Poljane. Prijave sprejema organizator na dan tekmovanja od 8. ure naprej. Štartnina znaša 3.000 SIT, za člane ŠD Poljane pa 2.000 SIT. Dodatne informacije na telefonih: GSM: Aleš, 041/255 68i in Andrej, 041/316 681. VATERPOLO Kran; Mladinci na turnirju na Slovaškem vlladinska reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na ev- ropskem prvenstvu, ki bo od 22. do 29. julija potekal v romunski Oradei, je ta teden odpotovala na mednarodni tur« nlr za pokal Visokih Tater. Selektor reprezentance Tadej Pe-ranoviČ in trener Zoran BratuŠa sta na priprave povabila: Luka GrzentIČa, Tomija Kavčiča, Nenada Černeka, Klemena Pucerja, Luka Basiaca, Žiga Schönerja (vsi Koper), Čedomir-ja Todiča, jareza Grašiča, Gašperja Kalana, Mitja Lavtarja, Aleksandra Gavriča, Roka Resnika, Žana Šmoliča (vsi Triglav), Gregorja Merlaka, Andraža Verača, Martina PuŠa (vsi Olimpija) in Luka Komatarja (Kamnik). Na turnirju nastopale mladi vaterpolisti japonske, Avstralije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Madžarske, Poljske in Slovaške, na njem pa sodeluje petnajst naših igralcev. Po tem turnirju čaka našo izbrano mladinsko vrsto še nastop na mladinskem Trlstar turnirju, ki se bo odigral konec naslednjega tedna v Kopru in zatem sledi pot v Romunijo. Na Slovaškem naša reprezentanca igra v skupini B skupaj s reprezentancami ZDA, Nemčije in Poljske, v nedeljo pa bodo še tekme za cončno uvrstitev. Naši so tekmovanje začeli proti reprezentanci Nemčije, danes igrajo z ZDA in jutri s Poljsko. J. M. Kranj Novi selektor je Željko Tonković Slovensko vaterpolsko reprezentanco je zapustil dosedanji selektor Dejan Jovović, ki je v začetku tega tedna v Kranju na treningu Še zadnjič sklical reprezentanco. Zbora se je sicer udeležilo le sedem vaterpoiistov. Vaterpolska zveza Slovenije pa je že našla nadomestilo za dosedanjega selektorja, saj Aleš Komelj. ki je s kadetsko reprezentanco na minulih igrah mladih Alpe Adria osvojil srebrno medaljo, letos ne bi mogel voditi obeh reprezentanc, saj se jima pokrivajo datumi nastopanja. Na mesto selektorja je imenovala trenerja ljubljanske Okimpije, 4S-letnega Željka Tonkovlča • Taclja, sicer ReČana. Tonkovič je nekdaj že vodil mladinsko reprezentanco naše južne sosede Hrvaško in z njo dosegel lepe uspehe, največje pa dosegel z reškim Primorjem Erste banko» ko je osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu, igra) finale hrvaškega pokala in v evropski ligi prvakov osvojil tretje mesto. J. M. WWW.GORENJSKlGLAS.SJ i k 8 •«•■•ft •• •• •• •• • •• •• vi Ima .stan ov nik @g-Blas. s i GORENJSKI GLAS petek, 7. GORENISKS SEMAFOR ŠAH Serija Sobec 1/9» tO Corenjka Lesce, 7 krogov, 10 minut, 26, sponzor Corenjka Lesce. Končno stanje: i. Vitomir janjič 6 {ŠD Vele Domžale); 2. Risto Cvetkov 6 (ŠDJesenice); Islam Alagič 5 (ŠO Jesenice); 4- janež Pavlin 5 (ŠD Jesenice); 5. Drago RabiČ 5 (ŠS Tomo Zupan Kranj); 6. Mirko Čokan 4,3 (ŠD Vele Domžale); 7. Janez Kokalj 4,5 (ŠD jesenice); 8. Simona Orel 4 (ŠS Tomo Zupan Kranj); 9. Marjan Žagar 4 (ŠD SIMP Radovljica); ^0. Jure Kržišnik 4 (ŠD Corenjka Lesce) O. O. BALINANJE 1. ^>renjska liga • dlani, 8. krog-VZHOD: Zanca: Huje 5:11, Milje : Sava 10 : 6, Loka looo: Bratov Smuk lo ; 6, Rogovila TELE-TV : Podnart 13 : 3. Vrstni red: Rogovila TELE-TV 20, Huje 18, Bratov Smuk 15, Loka 100013, Sava. Milje in Podnart po 9, Zarica 3. ZAHOD: Kres Javomik: Adrijan Črnivec (ni rezultata), Center: Trata Vedrialp >0: 6, Jesenice Gradiš: Viso-Rapa 7: 9, Lesce : JurČ Blejska Dobrava 4:12. Vrstni red: Jurč Blejska Dobrava 20, Jesenice Gradiš 18, Center in Visoko Rapa po 14, Trata Vedrialp n, Adrijan Črnivec in Lesce po 6, Kres Javofnik4. Gorenjska liga Članice, končni vrstni red:i. Milje 15,2. Huie 15,3. Bistrica 6,4. Rogov ti a T E LE-TV o. S. S. Pi ES Oslo Uspešna vrnitev plesnih in navijaških skupin Norveška prestolnica Oslo je ob koncu tedna gostila plesne in navijaške skupine, ki so se udeležile Evropskega mladinskega n Članskega prvenstva navijaških in pom pon skupin. Prvenstva so se udeležili tudi slovenski tekmovalci; osvojili so tri zlate in dive srebrni medalji Sara Gruden (ŠŠD Log • Dragomer) je evropska prvakinja med navijači posamezniki, med plesnimi skupinami pa sta prvr mesti dosegla v mladinski konkurenci Žabice (ŠŠD Log - Dragomer) in v Članski kategoriji Ladies (ŠD Pom-pon 2000 Ljubljana). Srebro je Šlo navijaču med posamezniku Mihu Gerbcu {ŠŠD Log-Dragomer) in mešani mladinski skupini Smart Junior (ŠD Smart Golnik). Med tekmoval- ci še nekaj Gorenjcev, ki so se med skupinami, pari in posamezniki iz držav dobro odrezali. V kategoriji mladinsk ženskih partnerskih dvigov je zasedba Cvetke (ŠD Cvetka Go-arja Škofja Loka) zasedla 5- mesto, Smart Junior (ŠD Smart Golnik) pa 11. Mladinski navijaški skupini Sovice (OŠ Domža-e) in Cvetke (ŠD Cvetka Golarja Škofja Loka) sta zasedli 9. in 11. mesto, mladinka Tjaša BizoviČar (ŠD Smart Golnik) je bila 8. Plesne skupine so tekmovale v dveh kategorijah, in članski (Slovenci imamo v obeh zmagovalce), kjer je skupina Sovice iz OŠ Domžale zasedla 7. mesto. D. 2. nski 4 nt TIKA Matic Osovnikar osmi Atene • Slovenski atlet Matic Osovnikar je na super veliki nagradi v Atenah v teku na loo metrov dosegel osmo mesto. Zmagal je Portugalec Francis Obikwelu s Časom 10,03, drugi je bil Marc Burns (10,13), tretji Jason Smoots (10,13). škof- /eločan je v finalu tekel 10,36, v kva ifikacijah za 4. mesto v skupini pa je dosegel Čas 70,21. D. Z. Slovenska športna revija JULIJ • AVGUST V osrednjih iHlspnrtfh p llo • o zvazdnlUli SP v nogometu ■ kolesarjih Tomažu Nosetu In Juretu 6(H(8i)ii nooomelaslh Mllhroju Norakovieu, MNmi MMtu Ir Martui Kmtleu ksnuMu Juretu Menllču UMI oilurlu Sabastjanu Staircu pImBd Tanjj SmM • roliometaäJ RoUju Konemiku kegljavU Radi Snič PredstnUanot prtinvB na SP v IcoiarM In £P v plavanju . dcrvenske iahovske lopel« . inic,\s. t VAM* k • k . popravila poškodb od toče. brez barvanja avtokleparska in popravila za vse vrste vozil menjava stekel avtovleka Imamo sklenjeno pogodbo z vserTii zavarovalnicami. \ T MITSUBISHI MOTORS Pooblaščeni prodaialec in serviser; AVTOHIŠAAHČIN Ludvik AhČin s.p., Voklo 75. 4206 Šenčur tel.: 04/27 99 200. Qsm: 041/614 048 CG naročnine 04/20142 41 e-polta: nar0cnlne@g-9lds.sl www.gorenjskiglas.si KMETIISKA ZADRUGA CERKLjE, ki je bila izpod Krvavca 20. junija 2006 1. nagrado: bon vvrednosti 7.000 SIT prejme Marija Martinjak, ČeJnjevek 2. 4207 Cerklje; 2. nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT prejme Vanda jenko, Potok 3, 1218 Komenda; 3. nagrado: bon v vrednosti 3.000 SIT prejme Viktor Pungartnik, Adergas 36, 4207 Cerklje- Čestitamo! 7. J, ŠUKAR in ŠABAN BAJRAMOVIČ phirk km9n | GiodKh^Biw.ob21 SO 1 NOSrr/'.62C I. y KATANIJA in PICIKATO BRASS BAND »ob«ia koneeft j GreüCmd^ein. ob21.30 1SOOSIT/7.S2C 11.7. BILJESKRJANEC dr^k iMt^r UicddliiM pb^^tm GTUKhisWoavcti2t.30 | L800$rr/7«52 C C^klvft prognm FMÜV^U Cinooli www tislfvakđmiola.corR DMlme i^onucijr Ol ab .Si I»R01JA1.'\ VSTOPNIC Prireditve na g^aSy KhiiUi^M* Agencija M «r/ii (bivb Šiudenob sarvte Cmoki. procUjna rrmu Evmdm po v$ej Sl iO Simon. GORENISKl GUS petek, 1. julija 2006 Razstrelili sumljiv kovček V torek nekaj po pohoči so na brniškem etaiišču razstrelili sumljivi kovček z osebno prtljago pozabljivega potnika. Simon Šubic primerno zavarovali širie ..............................................................................območje in z njega odstrani- Zgornji Brnik • V torek ob Ii vse ljudi. Policista Centra 00.35 ^^ policisti Postaje le- za protibombno zaščito sta tališke policije Brnik v prostorih javnega dela letaliSke stavbe brniškega letališča opazili večji kovček. Ker v tem ćasu na letališču ni bilo nazadnje kovček razstrelila s pomočjo vodnega topa in vodne bombe. Pri kasnej* Sem pregledu so policisti v kovčku našli oblačila, orodje več letalskega prometa, ni- in dmgo blago. Vse kaže, hče od potnikov pa kovčka ni da je kovček pripadal enemu prijavil za pogrešanega, so se od potnikov, Id je z letališča zbali, da ga je morda nekdo odpotoval brez osebne prtlja-tam namerno pustil in da je ge. Policisti bodo o dogodku v njem eksploziv. Operativ- vseeno napisali poročilo za no komunikacijski center je Okrožno državno tožilstvo v zato na letališče poslal polici- Kianju. ste Centra za protibombno Kot rum je pojasrula Brigi-zaščito Uprave kriminalistič- ta Zoreč iz Aerodroma Ljubljana, so tokrat prvič na brniškem letališču razstrelili ne policije Generalne policijske uprave. Do njihovega prihoda so letališki policisti sumljiv kovček. nesreCe raoov l) 1 ca Padel s češnje v torek ob 19.30 so radovljiške policiste obvestili, da je na Mlaki z drevesa padel molki in se poškodoval. Ugotovili so, da je 39-letni domačin splezal na češnjo» r>a približno treh metrih višine pa je izgubil ravnotežje in padel na tla. S hudimi poškodbami so ga reševalci odpeljali v bolnišnico na Jesenice. S. Š. Bled Padalo ni zajelo dovolj zraka v ponedeljek zgodaj popoldne se je v Fužinskem zalivu v Bohinju poškodoval jadralni padalec. Kot je sporočila policija, je 27'letni državljan Madžarske z jadralnim padalom vzletel z Vogarja proti Fužinskem zalivu v Ribčevem Lazu. Pri pravilnem pristajanju proti vzgonskem vetru padalo na višini približno 10 metrov ni zajelo dovolj vetra, zato je padalec začel padati proti tlom. Pri pristanku seje hudo poškodoval, saj je utrpel odprt zlom leve goleni, zato so ga takoj odpeljali v Splošno bolnišnico jesenice. S. S. vda je KRIMINAL Zgornje Bitnje Vlomilec postal milijonar v noči na ponedeljek je neznani vlomilec obiskal stanovanjsko hišo v Zgornjih Bitnjah. Prilastil si je zlatnino» prenos« na računalnika in denar, s čimer je lastnike oškodoval za približno 2,5 milijona tolarjev. S. S. Stražjšče I2 šole odnesel računalnik Pred dnevi je nekdo skozi okno vstopil v stavbo Osnovne šole StražIŠče in iz športnega kabineta odnesel računalnik in monitor, skupai vredna okoli 200,000 tolarjev. S. Š. VAKUUMSKI CEVNI SONČNI KOLEKTORJI = TOPLA VODA TUDI V NAJHUJŠI ZIMI ! ZeuMOidr d.o A « Maie Q« Preddstpf OAJ2S5S 780i www*26uSsöldr*8i Obramba vložila nove dokaze Na sojenju zoper nekdanjo direktorico BPT Doris Tudor je odvetnik Marko Rajčevič v dokaz predložil načrt finančne reorganizacije BPT iz leta 2000, v katerem novo vodstvo podjetja hva nakup tkalskih strojev. Ijdvilo, vse obtožbe vztrajno ....................................... zavrača. Po njenih besedah Kranj - Pred sodnim sena- so bili tkalski stroji ob naku-tom okrožnega sodišča v pu uporabni in tudi nujno Kranju se je v torek nadaljevalo sojenje nekdanji direk- potrebni za preživetje BPT, medtem ko ji je izplačana torici Bombažne predilnice nagrada za uspešnost pripa-in tkalnice Tržič Doris Tu- daJa, bila pa je nižja od dogo- dor. Obdolžena je, da Je zlo- voijene. Na torkovi glavni rabila svoj položaj ali pravice obravnavi je zagovornik v tržiškem podjetju, katerega naj bi med novembrom J999 in junijem 2000 z na-om 32 domnevno neuporabnih rabljenih tkalskili strojev v zagrebški oškodovala za veČ osem Marko RajČeviČ v podkrepitev njenih besed v dokazne namene predložil kopijo strani iz načrta finančne reorganizacije BPT, ki ga je leta aooo v postopku prisilne poravnave predlagalo vodstvo» ki je na Čelu tržiške- Vnovlčno sojenje Doris Tudor poteka že dobro leto dni fot»' Caratd Kav^iä I Arhiv milijonov tolarjev, s tem pa sebi in drugim protipravno ga podjetja nasledilo Tudor- pridobila premoženjsko ko- jevo. Kot nam je uspelo sliša- Kljub napovedi s prejšnje pridobila premoženjsko korist. Obtožnica jo nidi brc- ti, je v tem dokumentu med obravnave apriJa letos, da bo rist, se to ni zgodilo. Naslov meni, da .si jc kot direktorica drugim zapisano, da "so v preiskovalni sodnik v vmes- Hasslcrievega bivališča, ka- brez potrebnega sklepa nad- letu 1999 ugodno kupili 32 nem obdobju zaslišal stečaj« kršnega je sporočila obram- tkalskih strojev"'. Sodni se- nega upravitelja zagrebške ba, namreč ni pravi, medtem ko se je Hršak opravičil zaradi odsotnosti. Oba nai bi zornega sveta Jieupraviceno izplačala 500 tisoč tolarjev za mu predseduje okrožna sodnica Katarina Turk Svile Željka HrŠaka in Hein-za Hasslerja, lastnika podjet- Tudorjeva, ki j na pr- Lukan, je prav tako prisluh- ja Omega, od katerega je po novem preiskovalni sod-vem sojenju leta 2004 po- nil zagovornikovemu pred- BPT kupil tkalske stroje in nik zaslišal 30. avgusta, zato gojno obsojena, S0dl)0 pa je logu, da dodatno zasliši dve kateremu naj bi tako po na- razve- priči. vcdbah obtožnice Tudorjeva glavno obravnavo preložili na začetek oktobra. Požar župnišču hitro pogasiH V ponedeljek je zaradi kratkega stika v radijski budilki zagorelo v župnišču v Lahovčah. Simon Šubic V času požara je bQ do- ..............................................................................mači župnik odsoten, kljub LahovČe - V ponedeljek lemu pa gasilcem ni bilo tre- zvečer je izbruhnil požar v ba vlomiti, saj jim je vrata župnišču v lahovčah. Kot je odklenil ključar. Prav slednji pojasnil vodja intervencije Slavko Žlebif iz PGD Cerklje, so bili gasilci o požaru obveščeni ob 21. jih je tudi obvestil o požaru, katerega je po ugotovitvah kriminali.stične preiskovalne komisije po vsej verjetnosti zanetil kratek stik v elek-čeli gasiti požar. Na koncu se trični napeljavi na radijski je z rdečim petelinom borilo budilki. Budilka se je zaradi okoli 30 gasilcev iz prosto- kratkega stika vnela, nato pa | voljnih društev Cerklje, La- sejeogenj razširil na klop in g minut kasneje pa so že za- hovče in Zgornji Brnik, zaradi hitrega posredovanja pa so požar kmalu lokalizirali in pogasili. Lahovški p)osteijo v dnevni sobi. "Stene v dnevni sobi so bile do višine 130 centimetrov od tal oblečene v Vidne posledice ognja so Tuja krivda je izključena. " so bile še v hodniku ob vhodu v sporočili s policije, Škoda bi dnevno sobo. Materialna bila še večja, če ne bi gasilci gasilci so do jutra bedeli na lesene deske, na katerih so Škoda znaša po nestrokovni iz sobe pravočasno odnesli požarni straži. bile vidne posledice ognja. oceni okoli milijon tolarjev. pohištva in večine knjig- Kranj Mitja Herak novi komandir v Kranju v vrhu Policijske postaje Kranj je prišlo do kadrovske spremembe. Dosedanjega komandirja Mirana Oštirja, ki bo odslej delal v OKC PU e nadomestil Mitja Herak. Novi komandir je policist od leta 1994, ko je nastopil službo na PP Kranj, kasneje je bil policist kriminalist in pomočnik komandirja, od leta 2003 pa je delal kot kriminalistični inšpektor v Sektorju kriminalistične policije PU Kranj. S. S. Vir pfti Domžalah Odpeljal avtomobil v noči na sredo je nekdo v Viru pri Domžalah odpeljal Hyundai tucson, Črne barve, letnik 2005, reg, Štev. Lj X4-33R. Lastnika je oškodoval za okoli pet milijonov tolarjev. S. Š. Kamnik, Moravče Vlomilci na delu v okolici Kamnika je v torek neznani storilec vlomil stanovanjsko hišo in odnesel približno dva milijona tolarjev denarja. V ponedeljek ali torek pa so neznanci vlomili vikend hiši in vrtni uti v okolici Moravč, iz katerih so odnes- I različno delovno orodje vredno okoli 1,2 milijona tolariev. CERKUE rvACORENjSKeM Bo gradil? Neznani storilec je v noči na torek na gradbišču v Cerkljah vlomil v gradbeni zabojnik podjetja Gradbinec GIP Kranj in odnesel motorno žago^ kotni brusilkt, vrtalni stroj, vrtalno vibracijski stoj, nabijač in drugo orodje. Podjetju je s tem povzročil za 600.000 tolarjev gmotne škode. S, Š. i i8 Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.Naglič@>sjol.net Nekateri se med dopustom potrudijo spoznati kraj, v katerem dopustujejo, njegove naravne in kulturne znamenitosti, njegove ljudi, domačine in znamenite rojake. Kaj pa, če bi se enako potrudili tudi za svoj domači kraj, se med dopustom posvetili domoznanstvu? Ste se kdaj vprašali, koliko zares poznate kraj, v katerem živite in njegovo bližnjo okolico? Miha Naguč ostalo. Dopustd pravzaprav Zdaj pa dovolite, da pose- kot z najbolj znanih raz- lične ptice pri njihovem ju- ......................... ne poznajo» ritem dela jim žem v svobodo vaše mdivi» glednih točk. Spoznavanja tranjem aH večernem petju rav zanimivo je narekuje narava. Ta določi, dualne dopustne izbire in vredne niso le največje na- in oglašanju! In ko smo Že kdaj je Čas za košnjo, žetev, predlagam, da jo obogatite ravne in kuJtume znameni- pri posnetkih: na spletu beza različna dela doma, na Še z malo kulture. Kulturnih tosti. Nekateri so naravnost rem, da je dr. TriJar posnel opazovati - potem ko je Človek že nekaj časa na tem njivah in v gozdu. Na do- prireditev sicer julija in av- zaljubljeni v takšne "malen- še več drugih cedejev; Ljub-svetu - kako se pust seveda ne hodijo tudi gusta ni prav veliko, gledališ- kosti", kakršne so minerali Ijansko barje, Skrivnostni spreminjajo načini dopusto- zato, ker je treba na kmetih Ča so zaprta. Kakšna izjema in fosili. Poseben užitek je svet živalskega oglašanja, vanja. V mojih otroških letih, vsak dan vsaj dvakrat v hlev. se kljub temu najde, odprti spoznavati rastline. Jih pre- v petdesetih in začetku Šest- Najbolj svobodni so v novih so muzeji, na ogled so razne poznati po imenu, vedeti, desetih, so še živeli ljudje, Id v razmerah mladi. Kdor ima dnige razstave, tu in tam pri- kako se katera imenuje po svoji mladosti za dopust Še le kaj domišljije in kakega redijo kak koncert, tudi ljub- latinsko, za kaj je uporabna. vedeli niso. V onih Časih je bilo vprašanje, ali je dopusto- podpomika, najde vsaj eno med tako rekoč neštetimi Ijanski poletni festival ni da- Ko se zgodaj zjutraj prebu- oba 1999, leta 2003 pa Še dva: Kdo vse je z nami? in Slovenske žabe ... Novi prirodoslovni izzivi. Domoznaiiec na dopustu leč. Poletni dopust je idealni jate ali pod večer sedite pred lahko k predmetu svojega vati sploh dopustno? Ena naj• možnostmi potovanj in bi- čas za branje, ko si človek hiSo, ali prepoznate različne raziskovanja pristopi nepri- — , , večjih socialnih pridobitev vanj v drugih krajih doma lahko vzame čas tudi za kako ptice po njihovem oglaša- pravljen in improvizira, lah- 1 rUV ZUHlffllVO 20. stole^a je gotovo pritrdil- in po svetu. Večina pa se bolj zajetno knjigo in jo za- nju. Prirodoslovni muzej ko pa se prej pripravi. Če ni odgovor na to vprašanje. skuša znajti med tema dve- užije v enem samem dol- JC opazovati ■ Ko je bUo dopustovati en- ma skrajnostma. Malo so gembstanju. Slovenije (PMS) je leta 2002 izdal dvojni cede in nima ustrezne strokovne literature doma, rui obišče krat dopustno, so naši ljudje doma, kjer je, ko ni treba na Dopustnik je lahko tudi drobno knjižico z naslovom eno od gorenjskih javnih potem ko je to najprej počeli precej ko- Šiht ali v službo, lahko prav domoznanec, v domačem Gozdne ptice Slovenije. Dr. knjižnic. Osrednja knjižnica Človek že nekaj lektivno, v duhu tistega časa. lepo. Malo gredo na morie ali v tujem kraju. Ste se kdaj Tomi Trilar, avtor posnet- Kranj, Knjižnica Ivana Tav- Živel sem v Žrreh, kjer je bila ena sama velika tovarna in še na kako turo v hribe ali vprašali, koliko zares po- kov in besedila, sicer vodja čarja Škofia Loka, Knjižnica kar tako, po naši lepi Slove- časa na tem in ob njej Še nekaj manjših niji. Tudi takih, ki med do- znate kiaj, v katerem živite in njegovo bližnjo okolico? kustodiata za nevretenčarje A. T. Linharta Radovljica, podjetij-Vsa skupaj so imela pustom delajo, ni malo. Bi- Še sam, ki se prištevam v PMS, se je res potrudil in posnel 93 različnih vrst Knjižnica dr. Toneta Pretnarja v Tržiču in Občinska 11 u|. * da orvuiffai uti^ JA uciaju, lu liiojx/. ui* jaiii, r^i dc piiacc vaiii ^ua-iiCt ^^ i sz^iis.iiiii VLSC uidija v J 11 f^^ svetu * KCIKO se hkiati kolektivni dopust, za- stveno je to. da se lahko med boljše poznavalce svo- ptic, njihovo petje in oglaša- knjižnica Jesenice imajo vsa- spreminjajo dnji teden julija in prvi avgusta. Takrat so bili vsi doma sam odloČiš, kaj boš počel, jega, zmeraj znova odkri- nje. Človeka postavi pred ka svoj domoznanski odde-Bistvo modernega dopusto- jem grapo, v kateri Še nisem poseben izziv; da bi posnet- lek oziroma domoznansko načini in ta prosti čas večinoma po- vanja je svoboda izbire, bil, gozdno pot, po kateri še ke večkrat poslušal, si čim rabili za gradnjo in poprav- Kdor jo zna izkoristiti, ima nisem hodil, obronek, s ka- več glasov zapomnil in po- gradivo. Torej: najprej v knjižnico, potem pa na do- Ijanje svojih no^^ ali starih tudi nekaj od nje. f , IJAJi^C C"Jfkll liyj^UI AU dlOJUl aopustovanja. hiš. Mati tovama pa je v Istri, terega je razgled drugačen tem sam prepoznaval raz- moznanski dopust- nedaleč od Umaga, zakupila mojm otroskm vrsto hiSic v počitniškem na- letih, selju Zlatorog, in v njih so se Čez poletje zvrstile številne družine, tudi "navadne" de- V petdesetih lavske, vsaka za en teden. To je bilo res nekaj novega in . y 1 uj»v »v» «jvft«) • m ZaCetKU dobro nam je delo. Ko smo pred poldrugim v i * j iv vs* ^viul wgllil sestaesetm, so desetletjem iz socializma ^ ^ , 1 • 1' J » prestopili v kapitalizem in so se ZlVell ljudje, podjetja, kjer je bilo prej "vse . . .. naše", postala delniške druž- Ki V SVOJI be, so lastniki in menedžerji J J , ugotovili, da skrb za dopu- mladosti za Štovanje zaposlenih ni veČ J v JI' njihova stvar. Tako imenova- aopust se vedeli ne počitniške kapacitete so prodali, za dopust mora odslej poskrbeti vsak sam. Vprašanje ni več, ali sploh. niso. V onih CUSin je bilo temveč: kako dopustovati. !n od takrat je, kot rečeno, prav v » I • * ^ laxvjai jw, *vvi ivvwiiv, yla' vprašanje, ali je zanimivo opazovati, kako različno se naši ljudje znaj- dopustovati dejo v teh novih razmerah. Najmanj so za vse skupaj t J J X o 4 ««jj^ioxaf d^ «av acvuya^ SpiOn aOpUStnO • dovzetni kmetje, kar jih je še Gorenjska idila na razglednici Franja Kopača, pred 2. sv. vojno. 12 GORENISKl GUS pelek» 7. julija 2006 GLEDALIŠČE Snovawa Prešernovo gledališče v Kranju te dni gosti mednarodno gledališko zasedbo, ki pripravlja gledališki projekt Nachtasylum (Nočni azil), predstavo po drami Maksima Gorkega Na dnu. Nemci, Poljaki in Slovenci, trije narodi, tri različne gledališke tradicije, trije različni evropski jeziki - na enem odru. Smel gledališki koncept režiserja Reinharda Hinzpetra iz Frankfurta. treh držav na enem odru Reinhard Hinzpeter, režiser Igor kavčtč bi v projektu sodelovali ig- saj gre vedno za skupine po raki iz petih držav, a finanč' nekaj ljudi, pri čemer so ako se počutile v na konstrukcija projekta ne vedno zastopani vsi trije je-Kranju, majhnem bi vzdržala. Socialni pio- ziki. Tako je že skozi reakd-mestu, ki ima toU- blem je tudi v sredJš6i NoČ- je na govorjeno besedo so- ko prebivalcev. nega azUa, saj kadar govori-kot je v Času sve* mo o Evropski uniji, preveč- igraica pri gledalcu mogoče ustvariti določeno razame- tovnega prvenstva gledalcev krat pozabljamo, da ne gre vanje ... Na primer: Poljak f> Če bodo na eni nogometni tekmi v vašem Frankfurtu? V Kranju se počutim od- samo za blaginjo, ampak je Nemcu reče v nemščini, ko- pot v Evropo hkrati prinesla tudi veliko novih socialnih Ukor pač zna, in se oba v grobem razumeta, na odru slddcilci lično, hkrati pa sem vesel, da problemov- Brezposelnost, pa ostane neka informacija, — _ A « A i«« radovedni in če mi v času, ko se v Nemčiji ljudje so dezorien tirani, ki jo lahko razume tudi slo- odvija svetovno prvenstvo v nogometu, ni treba bili v Jih bo zanimalo, Frankfurtu. Ves mesec je v perspektiv mladi mmajo idealov, v pri- venski igralec, ki se pridm- ^ hodnosli ne vidijo nobenih ži komunikaciji. Na odru je II meshx kot na velikem key' se dogaja na sejmišču, ogromno ljudi, Besedna zveza Nočni azU. odm, bodo lahko predstavo spremljali na način, kot bi sedeli v nekem p * t f * ^ zabav, pivo teče v potokih, kot sle poimenovali projekt v valijo množice nemščini, pomeni še kaj potem še oseba, ki vse skupaj nekako komentira na način, da bo komentar vključen v dramo samo. Sicer bomo imeli tri različne "Res gre za zelo zanimivo Slišim, da ste igraJce izbirali mešanico treh gledališč, to na precej zahtevnih avdici* nogometnih navdušencev... Kar vesel sem, da sem temu ušel." drugega kot dom zatočišče za brezdomce? "Nočni azil v nemščini pomeni prav to, prostor, kamor verzije teksta, tistega, ki se niso le igralci treh različnih bo igral na Poljskem, tiste- narodnosti, ki govorijo tri jah? "V obeh državah smo štiri ga, ki .se bo igral v Sloveniji, in tistega za Frankfurt. različne jezike, ampak pri- dni izvajali kastnig, po dve hajajo tudi iz različnih gle- uri praktičnega dela z vsa- Vaje za predstavo v Kranju potekajo že tretji teden, kako sta zadovoljni z opravljenim? se zatečejo brezdomci, lahko Tako bo jezik vsake države daliŠkih tradicij in delujejo v kim igralcem. Treba je biJo za eno noČ, več dni ali pa bolj zastopan glede na to, v zelo različnih poklicnih si- odigrati del vloge, imeli smo tudi za mesece. Preden smo kateri od treh bodo potekale tuadjah. Igralci iz Frankfur- improvizacije v parih s po- prišli v Kranj, smo si v uprizoritve. Vsak dan znova sem po- Frankfurtu ogledali eno ta- ta so v preteklosti delali v ve- močjo ge. Kaminski, ki je z lildh gledališčih, a odnosi in vsakim poskusDa nekaj dvo- bili dovolj ustvarjalni, pa so se odloČili za "svobodo ". S rali smo sceno iz Nočnega azila... Tudi v Kranju smo mednarodnem zldvno presenečen. Igrici kih zatočišč za brezdomce, An^eSČino torej le izkorišča- način dela v njih zanje niso jezičnih improvizacij, odig- so izredno radovedni, zelo dvajset kontejnerjev, kakiš- le za lažjo medsebojno ko-lokalu, ki er se jih zanima učenje novih je- ne uporabljajo na gradbiŠ- munikacijo in pravi diskurz zikov, spoznavajo se med se- čih, v vsakem eden do trije bo predvsem igralca 2 igral- tem so se odpovedali veli- našli kar nekaj zanimivih ig- srečujejo ljudje boj, se vživljajo drug v dru- ljudje... Besedilo Nadnu je v cem. Pa vendarle, kako bodo kim honorarjem, možnosti ralcev, a mogoče nekateri po gega in med njimi se odvija« naši izvedbi močno moder- ta "jezikovni babilon" lahko dela na televiziji, radiu, pri- letih niso ustrezali vlogam v dobili pa so možnost delati predstavi, nekaj vlog so zase- "Mislim, da to ne bo težko. stvari, ki jih resnično zani- dli že poljski igralci- Radi bi IZ zelo različnih jo zelo pristni medsebojni nizirano, ker jedanes revšči- spremljali gledalci.^ w odnosi. Nemci se učimo na drugačna, kot je bila na _____________________________________.s,——. ___^_______... dežel. Ce te poljščine, Poljaki slovenšči- koncu 19. stoletja. Načini, Če bodo gledalci radovedni majo, sodelovati z ljudmi, s vzeli Še več igralcev, a neka- ne in obratno: Poljake in Slo- kako ljudje danes postanejo in če jih bo zanimalo> kaj se katerimi so lahko najbolj ko nismo želeli prek številke zanimajo, vence zanima nemški jezik. revni, so drugačni, zalo sem dogaja na odru, bodo lahko ustvarjalni, kar pomeni tudi štirinajst." Nastaja nekakšna ustvarjal- precej spremenil zgodbe Ba-potem }lh na mešanica različnih jezi- rona, Satina, Bubnova, da- lA «k«*«*« ft » ^ * predstavo spremljali na na- ön. kot bi sedeli v nekem drugačen, bolj ustvarjalni delavnik. Skupaj z igralci iz kov. Tudi v dialogih na odru nes ni več plermčev, jezik je mednarodnem lokalu, kjer Krakova se srečujemo z last- zelo no preteklostjo, gledališko strukturo, ki smo jo pred se srečujejo ljudje jz različnih dežel. Če te za ni- je tO vaš prvi tak projekt in kako vam ustreza sodelovanje na mednarodni ravni? "Sem zelo radoveden Člo- pOSfCUSClS Cim se jeziki stalno prepletajo, drugačen, uporabljamo ne- recimo Poljak začne govoriti kakšen modemi sleng. Igral- , ^ bolie razumeti, nemško in ko mu ne gre več cem sem ponudil angleško majo, potem jih poskušaš dvajsetimi, tridesetimi leti vek in trenutno se mi to delo naprej, preide v svoj jezik, si verzijo besedila, na podlagi Čim bolje razumeti, tudi sko- zapustili ... Je pa res, da so zdi izredno zanimivo. Če bi katere ti potem sami razvija- zi obrazno mimiko, govorico poljski igralci izredno rado- imel možnost, bi delal samo tudi skozi pomaga z angleškim..." obrazno ^^kaj ste si za mednarodni k * !0 svolo mlerpretaci)0. ife telesa, način, kako kdo odre- vedni in jih zanima ta svo- agira na besede drugega ..." bodnjaški način dela, ki se take mednarodne projekte. Pred leti sem že veliko delal projekt poimenovan Nacht- Sicer pa angleščina na odru bo v prihodnje zagotovo raz- na Madagaskarju, kjer j mimiko, asylum (Nočni azil) izbrali ni lavno zamena; če prav ra- Kako ste sploh izbrali prav vil tudi pri njih. Kranjsko uradni jezik francoščina, govorico telesa, prav dramo Na dnu Maksi- zumem, vsak igralec govori obe ^edališči, ki sodelujeta z gledališče je majhno in bolje kar dobro obvladam, če- ma Gorkega ? "Drama Na dnu Maksima v svojem jeziku. Kako se bo vašim frankfurtskim gleda* finančno podprto s strani prav pa sem režirai veliko to odražalo na posameznih liščem.^ Medtem ko ste države oziroma mesta, hkia- predstav v njihovem doma- naČin, kako Gorkega je bDa pravzaprav predstavah, pH nas. na Polj- Nemci "svobodnjaki", je gle- ti pa mu prav majhnost ■ moja prva odločitev. Privlači skem in v Nemčiji? dališče iz Krakova eno naj- omogoča določeno svobodo. Čem jeziku, ki ga ne razumem niti besede." kdo odreagira ^^e socialna situacija, ki jo "Najprej besedilo razvija- bolj bogatih in velikih reper- Znotraj majhnega ansam- na besede tekst podaja, saj je v njej najti veliko možnosti za odrsko mo tako, da bo paralelno na loamih gledališč na Polj- bla lahko vsakdo razvija svo- Kako daleč ste trenutno v odru potekala igra v vseh skem, nasprotno pa je kranj- jo lasmo ustvarjalnost in da "sloven-skem" delu projekta? postavitev, kakršno sem si treh jezikih. Dogajanje na sko Prešernovo gledališče hkrati svoj doprinos celotne- drUgega ...'' zamlslU, sprva sem želel, da odru je mogoče razumeti, zelo majhno. mu gledališču. "Smo na koncu uvodnega dela." ÜA < GORENJSKI GL\S petek, 7. julija 2006 13 GLEDALIŠČE Snovarüa Precej raznolika mednarodna gledališka ekipa, ki v Kranju pripravlja projekt Nočni azil (Nachtasyl), se bo v sredo, 12. julija, na Pungertu predstavila z rezultati tritedenskega dela v Prešernovem gledališču. Izkušnje igralcev pri snovanju predstave so odlične. Kot bi nov Igor Kavčič bra tud j prva premiera. Po Želje po novih izkušnjah Mardn, ki prvič sodeluje v ben, ampak je v drugem pla- ........................................nekaj ponovitvah bo predsta- d sredine )uni- va potovala v Frankfurt» kjer ja na odni bo premiera 24. septembra, Prešernovega nazadnje pa bo 6. oktobra kakem mednarodnem gle- nu." še dodaja Sabina, ki se Pri projektu je že od vsega daiiSkem projektu. spomm a tudi zanimive začetka prisotna igralka Bettina Kaminski iz Frankfurta: Vesela, da je od diiektorja anekdote z vaj. V improviza- v ljubljanski Drami SNG do- cijl s poljskim igralcem Woj- gledališča v Nočni azil na ogled §e v Kra- "Vesela sem, da smo po do- bila zeleno luč za sodelova- dehom Skibinskim jo sled-Kranju, pred nju. kjer pripravljajo $e deset govoru s Poljaki z našo idejo nje v tej mednarodni kopro- nji vpraša: "Ti mene ljubiš?", V sredo, 12. tem pa nekaj dni v dvorani ponovitev. Kulturnega doma Predoslje, uspeli tudi v Prešernovem dukciji, je tudi mlada igralka ona pa glede na to, da pri nas gledališču v Kranju. Naj ne Sabina Kogovšek. V matič- to pomeni najvišjo stopnjo v v okviru mednarodnega gle- Odorti za mednarodno izgleda zgolj iz vljudnosti, nem gledališču nanjo ne odnosu: "Ja ne, ne ljubim ii«««« m I« I II « 1* » • ^ t ^ ^ t ^ • m ^ • • julija, 0021. un <^škega projekta Nočni azn sodelovanje bo na Pungertu (Nachtasyl) podraini Maksima Gorkega Na dnu, pod režiserskim očesom Reinhar- "Že nekaj let imamo željo po tovrstnem mednarod- res bi rada povedala, da smo bodo mogli računati vsaj tri te." V poljščini pa izraz iju-zelo zadovoljni s sodelova- mesece. "Privabila me je že bim te pomeni bolj splošno, njem kranjskega gledališča, sama avdicija, ki je potekala rad te imam, medlem ko za s katerim smo, čeprav gre za v angleščini in je bilo na njej V IZVedhl da Hinzpetra vadi precej pe- nem sodelovanju, a ni vselej repertoamo gledališče, vse- treba kar precej pokazati: ham. im te rečejo [a cie koc- stra ekipa štirinajstih igraJ- lahko priti zraven. Mogoče skozi na isti valovni dolžini, doma pripravljen monolog, 'Tekst Maksima Gorkega, PresemOVeSa ^ prihajajo iz treh dr- je šlo tudi lokral za splet na- in so pri delu zelo odprti kot treba je bilo odigrati kakšno ki ga je izbral režiser, je odli- žav, Nemčije, Poljske in Slo- ključij, ko nas je nemškemu naše gledališče, ki je "na svo- sceno, naštudirati nekaj be- čen za tako mednarodno pro-iyi venije. Ideja za projekt, ki ga režiserju Hinzpetru pripo- bodi"," je zadovoljna Kamin- sedila iz predstave, sledila je dukdio. Ko se ljudje iz razliČ- V okviru sredstev programa gledališč Freies ^uln^ra 2000 med drugim ročil njegov znanec iz študentskih let. režiser Eduard ska in dodala, da se je kljub temu. da ji slovanski jeziki podpira tudi Evropska skup- Miler, ki precej sodeluje niso preveč znani, že naučila miprovizaci)a, pogovor ... Vse skupaj je trajalo več kot dve uri, bilo je dobro priprav nih držav dobijo v a2dlu, je podobno kot na primer na morju v kampu. V spletu različ- ShaUSpiel ^^^t {proračun produkcije jc tudi z našim gledališčem," nekaj poljščine in slovenŠ6- Ijeno, tako da sem se že na nih jezikov in navad se ljudje visok približno toliko kot ti- se prvih medsebojnih kon- ne. "Trenutno mi je najbolj avdiciji dobro počutila," je med seboj normalno spora-EnSemble iz sti. s katerim celo sezono taktov s pobudniki produk- pomembno, da sem se pov- povedala Sabina in dodala, zumevajo," razmišlja edini razpolaga kranjsko gledališ- Frankfurta in ima svoje korenine v gle. dališču Freien Schauspie ci je spominja umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštiak. "Nemci sem stopila s projektom, ki da ni šla na avdicijo, da bi za igralec Pr^movega gledališ-je izjemno zanimiv in v vsako ceno uspela, ampak da ča v Nočnem azilu Matjaž lijem zelo rada sodelujem. se bo kaj zgodilo, tukaj in ViŠnar, kisejenaavdidjopri- Teatr Im, Ensemble v Frankj\irtu. za- so se odloČili za nas kot zelo Na odru uporabljamo tri je- zdaj. Zato je bila vesela kas- javil predvsem zalo, da bi si četna ekipa pa je v duhu raz- odprto gledališče za medna- zike, včasih se rešujemo z nejšega povabila, saj se v na- pridobil novih izkušenj v tako JuliuSZa ^ sodelovanju povabila rodno sodelovanje, všeč so igralce Še dveh držav članic jim bile nekatere program- Slowackiega iz EU. Ob Stinh nemških je tu ske sorodnosti z njihovim še šest igralcev iz gledališča gledališčem. Oboji se s Krakova potekal ^^^^ M^isz SlowacWe- predstavami lotevamo druž- go Krakov, enega največjih beno angažiranih tem, prav kosti." Podobnega mnenja je na dan, včasih potegnemo v razčlenimo, obdelujemo dva zaključni večer poljskem, v produkciji pa tako nas pri tem zanimajo tudi Mardn Kuzminski, ig- večer, moram pa reä, da se tri tedne in šele potem gremo angleščino, moram pa reči, da nam gre zelo dobro, saj se odlično znamo vživljati drug v drugega, ne glede na jezikovne in izkustvene raznoli- šem prostoru bolj poredko pestro mednarodno zasnova-zgodi, da lahko delaš pred- nem gledališkem projektu, slavo skupaj s toliko tujci. "Delamo z intenziteto kot "Potek dela je nekoliko obrnjen, kot ga poznamo pri nas, običajno pri nas, vaje dvakrat ko najprej dobimo tekst, ga sodeluje tudi Prešernovo sodobne estetske forme programa Cafe ^edaliSče 12 Kranja, od štirih Poštrakova je tudi prepriča- raJec 12 Krakova, ki mu je v predstavi dodeljena vloga Sa- vidi, da miajo Nemci glavno na oder. Tu se s tekstom, ra-besedo v vsej zadevi, namreč zen vsak pri sebi doma, sploh igralcev pa Matjaž Višnar na, da je tematika begun- tina. "Slovenskiin poljski je- po sistemu "Ordnung und Se nismo dodobra seznanili, Europa, Na pnhaja 12 domačega ansam- bla, Gorenjka Sabina Kogov- stva, brezposelnosti, socialne stiske danes še kako ak- zik si nista podobna, kot bi si disciplin". To je zelo pozitiv- pa smo že delali improvizad-mislili, je pa nekaj podobno- no, saj bi bila sicer glede na je na odru. Te potekajo tudi večeru slasbc, ^^^ ^^ Drame SNG Ljublja- tualna, dodatna kvaliteta pa sti med vašim in ruskiin je- posebnost projekta lahko po uro dve naenkrat in reži- * 1 ^ ^ ^ ^ ^ ^ fc IS L J** i* ii*t 1^*11 J na, janko Petrovec je član je, če pogled na to podajajo zikom, ki ga nekoliko obvla- prevelika anarhija. ser pusti, da gredo naprej poezije, skeča Ifl SSG Trst, Vesna Lubej pa je predstavniki treh različnih dam, tako da ml je lažje. Tre- "Če bi kot Slovenka prišla skoraj v mrtvi tek, dokler se igralka na svobodi. Po pri- evropskih narodov, "Za nas nutno je moja vloga Še v na- igrat v nemški teater ali na kaj ne zgodi. Mogoče samo Krakovu, kjer bo 15. septem- naš repertoar." videli v predstavi," razloži ravni. Jezik je sicer pomem- gledaliŠČa bodo pravah v Kranju se bo eldpa je lo priložnost, predstava stajanju, skupaj z drugimi Poljsko, bi verjetno morala drobna emocija, a zelo posredi julija selila v Frankfurt, pa bo jeseni z desetimi upri- igralci gradimo jezik, situad- 2elo dobro obvladati jezik, tu membna za končni rezultat prOSram predstava pa bo končana v zorilvami vključena tudi v je, odnosedrugo pa boste pa debmo povsem ru drugi Skratka, zelo zanimivo je." oblikovali: mednarodna ekipa igralcev, glasbena skupina November, Iniciativni odbor za izgradnjo koncertne dvorane v Kranju. u Bettina Matjaž Višnar, Stephanie Becker in Marcin Kuzminski Da je v takem mednarodnem projektu vsaka stvar na svojem mestu, skrbi produ- cenika Stephanie Becker, po izobrazbi sicer "event manager". S frankfurtskim gledališčem uspešno sodeluje že štiri leta. prvič pa dela v tako obsežnem mednarodnem projektu. "To je že od vsega začetka, ko sem doma pripravljala vso potrebno logistiko in organizacijo projekta, velik izziv zame," je povedala Stephanie, na katero se posamezni člani ekipe od režiserja do igralcev lahko vedno zanesejo. "Rada delam z igralci, saj se vsi zavedamo, da smo na isti ladji, kar je zelo pomembno za dobre medsebojne odnose." 14 G0REN)SK1 GUS petek, 7. julija 2006 ESEJ S no vary a Ste že kdaj slišali za domoznanstvo? Beseda je očitno slovenska, a kaj pomeni? Vsaj troje: šolski predmet, vedo in zbirko domoznanskega gradiva v knjižnici. V šolah ga že več kot pol stoletja ne poučujejo več. Domoznanstvo kot veda prouči določen kraj z različnih vidikov, vse to znanje združi in objavi v celoti, A to se dogaja le redko. Domoznansko najbolj dejavne so zadnje čase večje knjižnice, ki v posebnem oddelku zberejo vse gradivo o svojem kraju oziroma pokrajini... Domoznanstvo Miha Naguč Domoznanstvo kot "gibanje, ki si prizadeva za oblikovanje in utrjevanje krajevne so ga spregledali, napisala ga snioier je bilo "spoznavanje je dr. Nevenka Židov, viSja doma in okolice do mej do- Različni pomeni domoznanstva kustosinja Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Domoznanstvo oprede- movine in gO]en)e patriotiz« ma", pristop pa je biJ lahko celovit, torej obravnava do- vilnih raziskav (naravoslov- in kot učni predmet. Domoz- nih» geografskih, zgodovin- nanstvo kot "gibanje, ki si ski h, arheoloških, etnolo- prizadeva za oblikovanje in ških, socioloških, literarnih, utrjevanje krajevne zavesti", jezikoslovnih, biografskih) je bi lahko odigralo veliko vlogo Beseda domoznanstvo je Ijuje kot "preučevanje geo- moznanskega območja z enovita celostna podoba pre- v obrambi pred pritiski glo- umetna tvorba, nastala je s grafsko ali upravno omejene- raznih oziroma vseh vidikov, učevanega območja." Takšna balizacije. Akademik dr. prevodom nemške besede ga območja z raznih vidi- še raje pa je bil poudarek na obravnava naj bi bila aktual- Zdravko Mlinar, eden naj- die Heimatkunde, ki je bila kov". V zadnjih 150 letih se je zemljepisu in/ali zgodovini, na le do prve polovice* 20. vidnejših slovenskih sodolo- ime predmeta v c.-kr. šolah ta beseda uporabljala pred- Med avtorji učbenikov za ta stoletja, pozneje so jo nado- gov, po rodu Žirovec, se je v In bi jo lahko prevedli tudi vsem v treh zvezah. Najprej predmet sta bila Jakob Dim- mestile samostojne znano- zadnjih 15 letih posvetil pred- kol domovi no znan s tvo. Po- je pomenila učni predmet, nik (Domoznanstvo v ljudski sti, od katerih je vsaka poda- vsem raziskovanju družbe- glejmo, kaj o domoznanstvu potem vedo, danes se upo- šoli, 1894) in Eliza Kukovec la le svoj pogled na določeno nili procesov globalizacije in piSe glavna slovenska knjiga rablja predvsem kot ime do- (Domoznanstveni pouk lokalno območje» poudarek individuacije v prostoru. Na Enciklopedija Slovenije. Pomenljivo je dejstvo, da tega moznanskega oddelka oziroma zbirke domoznanske li 1,1912): pm je po- je bil na kulturni in krajevni globalizadjo, ki je neizbež- udarjal zgodovinski vidik, zgodovini. na, odgovarjamo z individua- gesla sprva sploh ni imela, rature v večjih knjižnicah- dniga zemljepisnega. Domoznanski oddelki v cijo. Globalizacija povezuje vanjo je prišlo šele na koncu, Učni predmet v slovenskih "Domoznanstvo kot veda knjižnicah zbirajo, obdeluje- ves svet v eno samo vas in v 16. zvezek (izšel 2002), ki ^ šolah je bilo domoznanstvo preučuje lokalno omejeno jo in hranijo knjižno in ne- nas dela za vaščane sveta, z vsebuje Dodatek A-Z in Ka- od 1869 do začetka petdese- geografsko ali upravno po- knjižno gradivo z območja, individuacijo želimo pouda-zalo. je pač nekdo opazil, da tih let 20. stoletja. Njegov dročje zelo na Široko; cilj šte- ki ga pokriva določena knjiž- riti in zavarovati tisto, kar je niča. V domoznansko litera- lastno in posebno samo turo sodijo predvsem trije naši domaČi, lokalni vasi, po žanri: lokalne kronike, kia- čemer se razlikujemo od jevni zborniki in lokalne pe- vseh drugih. Kaj vse je po-riodične publikacije. Kronike sebnost našega "doma" v razmerju do "sveta", pa naj-e ugotovi ravno domoz- ZflORNIK ZA VSA VPRAŠANJA NA ŽIROVSKEM, LFTNIK XXVI {lOOS^i so največkrat pisali vaški krc^ nisti, duhovniki in ljubiteljski zapisovalci. Kot primer te nanstvo. • i- vrste knjig navaja domžalsko Dragocenost domoznan- r. • • zavesti", bi lahko odigralo veliko vlogo v obrambi pred pritiski globalizacije. Na gfobalizacijo, kije neizbežna, odgovarjamo • T» »t --------------------... , I • • Z maiVluUaClJO, sta tudi dr. Marija Stanonlk In prof. Rado |an, oba priznana domoznanca. kroniko: Stane Stražar, Dom- stva vidim v sintezi, ki pove- žale, mesto pod Goričico. že raziskave posameznih 1999. Med domoznanskimi znanosti o neketn ožjem zborniki, ki kot periodična mo^ju v celoto. Vse te posa- publikacija izhajajo leto za le- mične raziskave je seveda tom, pa našteje naslednje: treba najprej opraviti, jih Kranjski zbornik, Kamniški spodbuditi in potem objaviti, zbornik. Celjski zbornik, To seveda nekaj stane, tako Zbornik občine Grosuplje, raziskave kot objave. Raz- Koroški zbornik. Loški raz- misliti bi kazalo tudi, kako gledi. Žirovski občasnik. domoznanstvo znova uvesti Geslo Domoznanstvo ima v Sole. Ko sem sam hodil v tudi Slovenski etnološki lek- Šolo, smo "spoznavali naravo sikon, izdan leta 2004. Napi- in družbo"; a to sta bili slo- sala sta ga dr. Slavko Kre- venska in jugoslovanska na- menšek in dr. Ingrid Slavec rava in družba, spoznavanje Gradišnik. Domoznanstvo žirovske pa je bilo prepuŠČe- poznata v treh pomenih, no naključju. VeČ smo se na- Prvi: znanje o ožji domovini učili o slovenskih, j;igoslo- oz. o določenem geografsko vanskih in svetovnih poseb- upravnem območju. Drugi: nostih kot o tistih iz domaČe- znanstveno in laično prido- ga kraja. Če bi znova uvedli bivanje in posredovanje tak§- predmet domoznanstvo, bi nega znanja. Tretji: gibanje, nastal najprej problem doki si prizadeva za oblikovanje moznanskega izobraževanja in utrjevanje krajevne zave- uäteljev, Pedagoška fakulte- sti. Zanima ju seveda pred- ta bi jih lahko naučila le me- vsem delež etnologije v do- todologije pouka domoznan- moznanskih prizadevanjih. stva, snov pa bi morali naštu- Če zdaj navedene oprede- dirati posebej za vsak kraj litve soočimo z dejanskim stanjem, je takoj očitno, da v oziroma njegovo soiO. Vprašanje je, če bi bilo to sploh iz- tem času domoznansko čast vedljivo. Nekateri kraji imajo rešujejo predvsem knjižnice, bogato domoznansko litera- ki zbirajo domoznansko gra- turo, lokalno knjižnico in divo. Kazalo pa bi ga obuditi muzej, daigi bolj skromno. Na naslovnici Žirovskega občasnika 2005, ki jo je ollkoval akademski slikar Stane Kosmač, tudi na druga dva načina: kot večina je sploh nima. Pravza- domoznansko raziskovanje prav bi morali najprej napi- GORENJSKI GLAS petek, 7- julija 2006 i5 ESEJ Snovama sati domoznanski učbenik "SLAVA VOJVODINE spravil in na željo s prene- ki je za leto 1858 izšel konec pa "ranoživen ali oživno- za vsak kraj posebej, a kdo bi KRANISKE, to je resnlćna, katerimi dodatnimi razlaga- lela 1857. V njem je objavil rast" (marec), "sredoživen Dragocenost naredil pisanj bi si, denimo pisati domoznanski učbenik temeljita in prava lega in mi, z opombam in s pripo- ustroj v marsikateri stari in vedmi razširil Erasmus ^____________________________ novi zgodovinski knjigi Francisci, svetnik grofovske o Žirch in Žirovcih, sam ali slavno omenjene, vendar hiše Hohenloh in Gleichen, s sodelavci. SIcer pa je treba domoznansko izobraziti tudi starejše, z branjem ustre« zne literature ali z vrsto domoznanskih predavanj. Ka« korkoli že obrnemo to reč. doslej še ne prav popisane Ljubljana ANNO MD-rimsko-cesarske dedne de- CLXXXIX." Do tu je en sam žele, s popolnim in izčrpnim popisom vseh njenih pokrajin, dolin, polj, gozdov, gora, tekočih in stoje-se pokaže, da bodo domoz- čih voda, podzemeljskih gorskih jezer, zlasti svetovno znanega čudežnega cerkniškega jezera, Čudovitih jam in mnogo drugih nenavadnih naravnih čude- nanska prizadevanja izven knjižnic še naprej prepuščena entuziazmu posameznikov in naključju. stavek, na dnu strani sledita še tale dva: "Najde se pri svoj Wolfgangu Motitzu Endter- ju, knjigarju v Nuembergu. Izdano Z zaščito Svetega Ce sa rskega V eliča nstva.'' , mar ne! je ostala popolnoma brez odmeva. Lenček pa je neutnid-no iskal in zbiral. V žirovski obširni domoznanski zapis 2 naslovom Žirovskj svet. Bil je tako dober, da ga je v No* vicah pohvalil sam oče naroda, dr. Janez Bleiweis, ko je 30. junija 1858 v Članku Iz Ljubljane do Žir o v opisal v Žireh. "Preserč- nega sprejema v Žireh ne bomo popisovali, ker to je privatna reČ, ktera ostane v sercu prijatlov; škoda le, da sal v prispevku za Mitthei- Človek vsake vesele ure ne lungen des historischen Ve- Prvi in največji med more pribiti, da bi mu ne reins fuer Krain, julija 1857. kranjskimi domoznanci je v ušla tako hitro. Ko smo v ve- Zdaj je ta zbirka v Semeni- svoji Slavi popisal tudi veE- seii družbi odkosili, smo vsi Ški knjižnici v Ljubljani. ali oživnovrh" (aprt) m domoznansti^u znoživen aU oživnopad (maj) Poletne mesece pa: le- ^ sintCZi, torast (junij), letovrh (juli)) in letopad (avgust) ••• Novost U: m^d^p^p 1 t 1 rvi UUvZ/^C ip n^tan nnTv^mnmjj hrp7 nn- r raziskave župniji je po hišah nabral 84 posameZYlik starejših slovenskih knjig ^ (dve luteranski) in jih popi- ZYlCinOSti Valvasor, naš prvi domoznanec nin, dragih kamnov, starih zanimalo, ali ima v petem skega sveta, katerega so dil prva dva zvezka koledarja novcev, živali, ptic, rib itd., poglavju osme knjige, ki nam tukajšnji kaplan, častiti Slovenski romar. Založil ga Po mojem je prvi in še razen tega okolišev, gospo- nosi naslov Župnije, župni- gospod leme) LenČek v svo- je NiČman v Ljubljani. vedno največji domoznanec stev, gradov, mest, trgov, ki, župne cerkve in podni- jem letošnjem 'Romarji' drugem zvezku je ob- strani. Avtorju ne rečejo kai* dov, župni), stanov itd., dostojanstev, služb, sodišč, stanov in dru- tako polihistor {vseznal, vse- ved). V tem delu je namreč O nekem ožjem območju žev, prav tako rastlin, rud- ko gorenjskega. Pa me je skupaj odšli na ogled Žirov- V letih 1857 in 1858 je ure- y CelotO Vsß tC posamične raziskave je seveda treba najprej opraviti, jih spodbuditi in potem objaviti. naše dežele |anez Vajkard obmejnih stavb in trdnjav, žnice na Kranjskem, tudi tako izverstno popisali, da javil dokaj obsežen spis z Valvasor (1641-93), njegova in njih nekdanjih in današ- kaj o žirovski fari (Pfair moramo tu očitno željo izre« naslovom Žirovski svet, te- Slava vojvodine Kranjske njih lastnikov ali predstojni- Sayrach). "Župnija Žiri (po či po več takih popisih mile meljit domoznanski opis (SVK) iz leta 1689 pa naše te- kov, poveljnikov, prebival- kranjsko U Žerih') pripada naše domovine. Potem šele svoje fare. Ob konai je ob- meljno domoznansko delo. cev, jezikov, navad, noš, gospostvu a Loka in i bi poznali naše kraje skozi ljubil nadaljevanje, v kate- Petnajst knjig, zvezanih v Šti- obrti, opravil, vere, svetni- zato prezentira brižinski in skozi. Čez in čez. Kdor ne rem bi pisal o faranih, nji- ri debele zvezke, skupaj 3533 kov, patriarhov, škofov, re- škof sam, Imena farne in podružničnih cerkva, kakor tudi ž upnikovega, mi ni uspelo izvedeti." Zakaj? Do popisal vse, kar se je takrat ve- žin: tudi deželnih knezov,* Žirov, ki so bile takrat Se delo o deželi Kranjski, kar je letopisov, starih in novih "na koticu sveta", se učeni zvedel iz pisnih virov, še več znamenitosti po lastni prav mož kljub metodi avtopsije verjame, naj vzame Romarja' v roke - zalo knjižico, ktera ima večjo vrednost kakor le koledar biti za 365 dni." Kdo je bil prvi domoznanec Žirovskega? [ERNEI LENCEK, duhovnik, se je ro- hovem življenju in delu. Vendar je usoda hotela drugače, Zbolel je za jetiko, bil prestavljen za ekspozita v St. Peter na Krasu (Pivka) in tam 7. oktobra 1861 umrl. Poskušal se je tudi v pesni- pa iz ustnih iji z metodo avto- natančni pripovedi, preiska- ni podal. Mogoče je, kakor v dil 25. avgusta 1827 na Bre- štvu. V spominskem zbor- Z nekaterih dnigih primerih, zovici pri Kopaču, kjer je še niku Vodnikov spomenik vi, izkušnji in 2GODOV1NSKO-TOPO- psije (samovida), tako da si je deželo ogledal na lastne oči, jo večkrat prepotoval po dol- GRAFSKIM OPISOM gem In počez, se pogovarjal petnajstih, a v štiri glavne z ljudmi, zapisoval in skicira) (danes bi fotografiral). dele razdeljenih knjigah s Številnimi črteži in ličnimi Zanimivo je prebrati, kako bakrorezi izdal JANEZ VAj- je • KAR D VALVASOR, slavnih skega dela in sebe opredelil kranjskih deželnih stanov avtor sam, v enem, a celostranskem stavku, natisnjenem na naslovnem listu. stotnik dolenjske strani in član angleške kraljevske družbe, a v čisto nemščino pisal takratnemu župniku, pa mu ta ni odgovoril? Skoda. jernej Lenček, duhovnik in domoznanec "Škodo", ki so jo Žiri utrpele v SVK 1689, je poravnal danes priznana gostilna. (1859) je objavil pesem Cve-Gimnazijo in bogoslovje je tlica Operosa. Bog ve, kaj Študiraj v Ljubljani, nadalje- vse je Še načrtoval. Jaz vem val v Avgu5tineju na Düna- samo to, da bi vsaj v Žireh ju. Od tam je bil 1852 p>oslan zaslužil več spomina, moža kaplana v Žiri. Kot bogo- goče tudi spominsko ploš-slovec je 1850 v Novicah ob- Čo. Konec leta 2007 bo na* javil nekoliko čuden Nasvet novih mesečnih imen za sve mreč ravno 150 let, odkar je Lenčkov domoznanski spis šele duhovnik Jernej Lenček. Slovane. Pomlad je imeno- izšel in 180 let od njegovega v koledarju Slovenski romar, val "oživen ", njene mesece rojstva. Čarovnišk C zdi 40 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč Zadnjič smo videli, kakšne tam bila. Zapade namrtč v ^o- hudičevo pomoto? Zdi se, cUi Čudotvorne zdi so poznali na bok naraven sen, pa seji sanja o Valvasor verjame v oboje. V k-Kranjskem že Valvasonei/em samem dcsu. irtju, popivanju, tenje, ki ga domnevne copmice Času in kako so jih znale upora- muziki in podobnem. Tako jih sanjajo pod vplivom copmiŠke biti razne "hotljivc dekline". Še mojster Često ukani s prazno do- maže, in v dejanske copmiškc 2 bolj vešče so bile v rabi skrivnost' miŠljijo in sanjami, kakor da bi polete. V prvi domnevi je bil nih moči rasti in copm ice." Pov- bile žrie in popivale, pa je bila le nadvse sodoben - kaj pa je to sod na Kranjskem raste tudi pe-toprstnik (pentaphyllon), prav tako pösje zelje, potočnik, kol- mež. zelena in volčji koren prikazen v sanjah ali sanjski privid ter so plačale le 2 mislimi namesto z deli in doživete le sence namesto bitij." (aconitum). Vsa imenovana drugega kot halucinacije pod vplivom drog, kijih doživljajo današnji uživala ? Saj tudi oni letijo. Hkrati je učeni mož veijel V opombi doda avtor Še nekaj v copmice in bil v tem podedu zelišča in k nekaj drugih stvari o copmi$k ( maži. "Moža je se- Še ves srednjeveški. uporabljajo copmice poleg do/o veda iz opisan ih zelišč, uspava S slovitim opisom naravnih čenega pakta ali zveze s hudi- in povzroča v snu različne pri- čudes Cerkniškega jezera si je čem za pripravo svoje čarodej ne kazni. Ženska torej, ki tako Valvasor prislužil članstvo v Kaj vse so počele Čarovnice! maže, ki se z njo mažejo in k mažo uporablja in seje od kake angleški Kraljevski družbi (Ro- prekletemu čarovniškemu plesu druge naučila, meni, daje lete- yal Society), a v istem opisu lučce. Sploh je pokrajina tam No, pa da ne boste mislili, da lete ali se od svojega črnega moj' la! Bilo pa je le naravno spanje ima tudi odstavek, ki sledi, ohvg s copmica mi dovolj zalo- so na Kranjskem v onih časih stra nesti dado. Če pa ni prave in le močna dom'^jija. Tiste pa, "Na drugi strani jezera se dvi- žena. Zato jim tam često prec^ rasle samo hotijive in copmice zveze in pogodbe s satanom niti ki imajo pakt, uporabljajo sicer ga gora Slivnica, na kateri je zakurijo in jih mnogo sežgo, rastline. "Drugače so tudi pri nas expre.^ niti impliäte. kdaj ose- tudi tako mažo, vendar še kaj luknja, ki dela nevihto, kakor tako da pride včasih tod na gr- raznovrstne in užitne zeli ki ba, ki uporablja tako mažo, ne več dodajo innatojihzlodtjza- pride - kakor nekateri menijo - res odpelje na ples." Za kane to- je popisano na svojem mestu. Na vrhu imajo copmiu, vešče mado v enem letu vet copmic, prav pridno v kuhinji." pravi kakor jih je v vsej deželi od Valvasor in jih v nadaljevanju zares na ples, temveč si samo rg šlo? Za letenje pod vplivom in grdobe svoje plese in sestan- pamtiveka sedlo na skladoimi-um^lja in za trdno veruje, daje droge ali za dejansko letenje s ke. Vidijo se kot leteče drobne co in bilo upepeljenih." opiše. A kaj, ko so kuharske manj zanimive kot čarovniške... i6 GORENJSKI GLAS petek. 7. julija 2006 USODE 7 GODOVI Snovanja Oče ni prenesel, če smo se iz koga norčevali. Nekoč nas je slišal, da smo "šlekali" sosedu, ki je bil kruljav. Poklical nas je domov in nam ukazal, da smo klečali na polenih. Soseda smo morali prositi odpuščanja. Niso bili zmerai udarci Milena Mikiavčič Starši so znali svoje otroke Niti zajokati se nisem upa- tudi pocrkljati. Največja na- la. Bilo mi je tri ali Štiri leta, j ud mila: n Naša grada je bila, če so komu do- mama je bila že spet noseča mama je imela vse volili, da je zjutraj malo dlje in danes vem, da ni imela pod ključem. Otro- poležal. Kajti na kmetih je časa še zame. Velikokrat d smo kar naprej bila navada, da se je zgodaj opazovali, kje ga vstajajo. Lenoba, in v to kate- sem sanjarija, da ji sedim na kolenih, toda to se ni nikoli skriva. Nekoč sem ga našla gorijo se je štelo tudi jutranje zgodilo. Še ko je umirala, se in tega nisem nikomur po- poležavanje, je bila eden mi je skoraj zagnusilo, ko vedala. Ko je nanesla prilika glavnih grehov, ki se ga je sem jo prijela za roko, saj nisem bila nikoli vajena, da bi se dotikali. " Marjana: "Moj oČe me je (mama je šla molst in sem bilo treba tudi spovedati. vedela, da je vsaj pol ure ne Kakšnih očitnih nežnosti, bo nazaj), sem se splazila v kot so objemi, poljubi, boža-kuhinjo, splezala na gredenco nje in podobno, nekdaj ni imel zelo rad. Doma je gojil in skušala doseči zgornja bilo v navadi, Prav tako so golobe in zanje sem hodila v vratca. Ker pa je on zgom)i del omare bolj "naslonjen" bili starši bolj redkobesedni trgovino po riž. Zase nisem Č^isa. To se ni nikoli več po- la "ta zaresno" punčko. Ne tudi v besednem izražanju smela nikoli nič kupiti, toda noviio, toda fože ve, da mu vem, kako je mama zbrala kot pritrjen, se je vse skupaj čustev. ko le bil sejem, ml je dal dva zaguncalo, izgubila sem rav- Velika večina pripovedo- dinarja. Za to sem kupila je oče tako pokazal svojo ljubezen. denar zanjo. Takrat sem noiežje in se prevrnila na da, valcev je priznala, da od star- omara pa name ... Za slad-kosnednost sem bila dvakrat šev besed, kot so: rad te imam in podobno, niso niko- iz aikra", v kateri je bila sladkana voda." samo vesela, pozneje, ko sem se začela zavedati Lepe spomine na sejem sestre in pet bratov. Oče je kaznovana: prvič, ker sem li slišali. Otrokom so na vse ima tudi Jože. Sejmišče je bil dvakrat oženjen, zato ne-bila vsa potolčena, pa še načine vcepljali v glavo deset bilo na mestu, kjer danes katerih nisem niti poznala, mama me je zlasala ...." zapovedi in če ti niso hoteli, stoji osnovna Šola. V glav- Vse moje prijateljice so te- Silva: "Pri nas smo zelo revni. Imela sem še tri njene žrtve, sem )i Dua iz vsega srca hvaležna za dobroto ..." Neža: "Moja mama je bila strastna kofetarica. Vsako Gregor: "Moj brat se je da bi nenehno pela palica, so nem so prodajali živino, na- daj že imele punčke. Neka- dopoldne si je skuliala kavo. vsako pomlad hvalil, da je že se jih morali držati. šel pa se je tudi štant za ob- terim so jih kupili v trgovi- če le ni bilo kakšnih nujnih Ker sem bila slišal kukavico. T^a mu ni Sabina: "BiJa sem bolj bo- leke, predpasnike, rute in ni, le jaz sem bila brez nje. del na travniku ali njivi. Po- nihče verjel, toda on s svojim lehen otrok, saj sem še kot kakšno drobnarijo. ložetu je večjo škatlo sem dala eno tem se je usedla dol in še najmlajša, hvalisanjem (ali lažmi, kot je dojenček prebolela najprej oče kupil oßtrte. Tega je bil fl^ico in pod njo položila po- vročo srebala. Zmeraj je pila rekel oče) ni in ni nehal. Oče ošpice, takoj nato še pljučni- zelo vesel, saj so mu bile leno, ki je nadomeščalo zelo sladko kavo. Oče ji je to SO mi bratje in sestre govorili večer znositi v košu nakoše- in pljuvala na tla. Če sem se ga je kaznoval tako. da je moral še namesto nas vsak CO. Ležala sem v kamri pri hlače, ki jih je dedoval od punčko. Nekoč je mama vi- očital, toda ona je bila zelo tr- babici, ki je vso noč kašljala starejšega brata, ki je bil malo scrtanka- n o travo. premaknila, je poklicala . zmera) preširoke in so mu lezle dol dela. kako "zares" se igram masta in se mu ni pu.stila. s tistim polenom in mu po- Ko jo je popila, mi je dovoli-jem pesmice, kot bi imela v la, da sem polizala skodelico. poscanka. načine LJUBEZEN SO STARSI mamo In se zadrla nanjo, V navalu veselja je očeta pri- naročju punčko. Brez besed Ker sem bila najmlajša, so POKAZALI NA RAZLIČNE češ "a tega hudiča še ne lx>- jel za roko, ta mu jo je stisnil se je obrnila in šla stran. Ko mi bratje in sestre govorili ste odnesli proč od mene". in tako sta se držala še nekaj je prišel Miklavž, sem dobi- scrtanka-poscanka. II Prazniki in godovi Benedikt iz Montecassina |0že Košniek lijana, ki je misijonaril po z imenom AmaJija. Prvi je v torek, ko je god Olge Kijev-ske, žene kneza Igorja, s katerim je v 10. stoletju v Rusiji širila krščanstvo. V sredo, 12. julija, bo praznik mučencev škofa Mohopa in diakona Fortunata, ki sta torek, 11. julija, bo praz- umrla okrc« leta 304, Delova- ......................................................................Nemčiji, kjer so ga leta 689 bilo ime tudi Amalberga, nik znamenitega meniha Be- b sta v oglejski patriarhiji, Id Popotnik in škof Vilibaid umorili. V Porenju ga Častijo Bila je frankovskega rodu. nedikta, začetnika zahodne- je segala do Drave na sloven- 1-787) je bil rojen v pre- viničarji in kmetje, včasih pa Pokopana je v kraju Lobbes ga evropskega meništva, ki skem ozemlju. Zato sta bila možni in vemi angleški dru- je bil tudi zavetnik splavarjev južno od Bruslja. Druga, o se je rodil okrog leta 480 v do leta 1 žini, saj so poleg njega dose- in raznih rokodelcev. Kmetje kateri govorijo predvsem le- italijanskem mestu Nursija, gli svetniško čast tudi oče Ri- se mu priporočajo za dobro gende, pa naj bi bila iz Belgi- Imel je sestro Sholastiko, ki 1 zavetnika ljubljanske nadškofije. Po škofu Mohorju se imenuje tudi Mohorjeva družba, ki jo je leta Valburga. Katoliško vero so bosta jutri tudi godovala pa- je Še posebej čaščena v Belgi- membno vlogo v zgodovini 1852 ustanovil hard, brat Vunibald in sestra letino repe. Poleg Kilijana je in naj bi umrla leta 772. Ta je prav tako odigrala po- oznanjali v Franciji in Italiji, pež Hadriian III. (umrl je ji in na Nizozemskem, Pri- Katoliške cerkve. Benedik je škof Anton Martin Slomšek. kjer je oče umrl, in nato na leta 886) ter škof in mučen- poročajo se ji pri zlomih, iz-Bavarskem, kjer je bil Vili- ca Prokopij iz palestinskega pahih in zmečkaninah. Na najprej v Rimu študiral pravne vede, od koder se je bald kar 35 let škof v mestu mesta Cezareja, ki je bil zelo Eichstatt. Njegov praznik je učen mož in je bil umorjen v Slovenskem je kar nekaj žena in deklet z imenom Imeni Mohor in Fortunat sta na Slovenskem redki. Iz nju-omaknil v samoto, najprej v nih imen je izpeljanih več pri-sotesko reke Aniena pri me- imkov: Fortin, Fortuna, Forte, danes, 7. julija, ko se cerkve- času vladanja rimskega ce- Amalija, Malči, Malčka in stu Subiaco, nato pa skupaj Mohorč, Mohorič. Mohorico. na Zgodovina spominja tudi sarja Dioklecijana. Malka. God bodo imele v po- še z 12 menihi v mesto Časi- Po njih se imenujejo tudi kia- starozavezn ega preroka Izai- Redovnica Veronika luJia- nedeljek. Nekateri pa ime no pri Neaplju, kjer so na ji kot Mohor in Smc^or. je, Id je deloval v jeruzalemu ni (1660-1727), ki seje rodila Amalija povezujejo z latin- hribu zgradili znameniti sa- bo osem stoletij pred Kristu- kot Uršula, Veronika pa je sko besedo "amare", ki po- mostan Montecassino, \q ve- praznik pomembnega nem-som. Še posebej so znane bilo njeno redovniško ime, meni "ljubiti". Zato bi se lali- Ija za matično hišo benedik- škega cesarja Henrika 11. njegove prerokbe prihodnjih ter kitajski duhovnik Zhao ko Amaliji po slovensko re- tinskega reda. Benedikt je dogodkov, tudi prihoda Jezusa Kristusa. RoQg in tovariši mučenci klo tudi Ljuba ali Ljubica, vodil samostan do svoje smr-bodo imeli praznik v nedeljo. Španska oblika je Alma, kar ti, najbrž leta 547. Ime Bene- [utri, 8. julija, bo praznik 9. julija, V ponedeljek, 10. ju- je v našem prevodu Duša ali dikt je pri nas redko. Več je Znana je tudi njegova žena cesarica in tudi svetnica Ku-nigunda. Oba sta pokopana v stolnici v nemškem mestu irskega škofa in mučenca Ki- lija, bo praznik dveh svetnic Dušica, Olg. Tudi te bodo praznovale Bamberg. GORENJSKI GIAS petek, 7. julija 2006 17 zgodba Snovama Za poletno branje objavljamo zgodbo Petre Likar, mlade pisateljice iz Žirov, Petra ükaä To me je žalostilo. Želel sem si družino, tisto pravo. Želel Bil sem utrujen od sem, da bi bili vsi srečni. dolge vožnje. Za sabo sem imel naporno pot in res težko sem ćaka], da končno zagledam domačo hišo. Upa] sem, da me bo Marjana čakala, da še ne bo spala. Ob misli na svojo ženo sem se nasmehnil. Se Tokrat sem ji kupil darilo. Parfiim, ki ga |e oboževala. Mogoče jo bom nekoliko razveselil. Mogoče se bova ljubila, tako kot nekoč, ko sva bila Še srečna. Kamion sem parkiral pred hišo. Ležala je v temi. Marjana je spala. Tiho sem odkle- vedno sem jo ljubil, čeprav nil vhodna vrata in vstopil. zadnje čase ni šlo vse gladko. Poročena sva bila sedmo leto, imela sva pet let starega Nihče me ni Čakal, nihče me ni pozdravil. Na hitro sem se oprhal, sina Timoteja. Želel sem še nato odšel v otroško sobo. Ti- enega otroka, pa se je Maija- motej je sladko spal. K sebi na branila. Ni biia pripravlje- je stiskal medvedka- Tistega, na. Vedno je našla kaj, kar je ki sem mu ga nekoč piine- bilo tisti hip pomembneje. sel. Pobožal sem ga po laseh. II Prevelika razlika v ktih ga pokril in zapustil njegovo bo," sem govoril. sobo. Pred vrati spalnice Petra Likar "Nikjer ne piše, da Timo- sem globoko zadihal. Legel tej ne sme biti edinec,' se je bom k njej. Stisriil se bom k upirala. njej, jo pobožal po stegnu- Začetek najinih težav je Mogoče se bo odzvala ... ražila je kodre. Kodre je nosila... Skočil sem pokonci in pri- Zadelo me je naravnost v srce. Da me vara? Ne, ne ver-iamem! bilo prav to. |az sem želel Mimo je spala, nisem pri- žgal luč. Zmrazilo me je po II "Smešno ti je," sem vprašal. "Ne morem verjeti! Pa te je le dobila. Moja sestrica je Ljubi me," sem pričel Marjana že dolgo ne več, končno ujela princa svojih otroka, om ne, Želela si je žigal luä, da je ne bi prebu- vsem telesu- Gol tn osupe kariere, veČ časa zase. Ni bila dil. V temi sem legel na svo- sem stal pred njeno sestro Dejan. Ljubim pa le jaz. Že sanj. Sedaj pa Še red, da nisi vedel, da je nora nate/' je go- ženska, ki bi ostajala doma, jo stran postelje. Stisnil sem Katjo. se posvečala druiini in kuhala. se k njej. Narahlo sem jo po- Nekaj trenutkov sva se od nekdaj," je priznala. "Povedal jI bom resnico. vorila. Ni ji bilo hudo. Niti božal po stegnu. Bil sem molče gledala. Sprehodil Ko sem dobil službo Šofer- presenečen, da ima obleče- ja, je ponorela. "Misliš, da bom ves dan no le perilo. Vedno je bila pižami. Njeno stegno je bilo tem, kar sva naredila! sem se po spalnici. Vseeno mi je bilo, da sem gol. Po doma? Čakala, kdaj prideš? gladko, začudeno sem ugo- Tebe pa prosim, da odideš," sem hladno rekel. Odšla je brez besed. Užalil sem jo. Marjana se je vrnila proti malo ne. "In tebi je vseeno," sem hotel vedeti. "Popolnoma. Že dolgo se z nekom dobivam. Hotela Kaj pa jaz," je kričala. Moja služba bi pomenila "Dejan," je pričela. "Kaj? Kako? Zakaj? Kje je jutru. Pričakal sem jo v kuhi- sem ti povedati, pa te nikoli tovil, da je nekoliko shujšala. Ko je rodila, ji je ostalo ne- Marjana," sem pričel zme- nji. Nisem mogel spati. ni," je mimo rekla in mi zrla več denarja, pomenila pa kaj kilogramov. Ni in ni ji deno. Prestrašila se je, ko me ie v oči. tudi to, da bi morala njena uspelo shujšati. Sedaj pa je. "Prosila me je, naj pazim zagledala. II Odselil se bom," sem kariera počakati. Timotej je Vesel sem bil zanjo, vedel malega. Odšla je na zabavo- "Kdo te je pripeljal." sem skrušeno dejal. potreboval varstvo. "Le zakaj sva se sploh odločila za otroka," je govorila. Bil sem osupel. Kako sem, kako jo to moti. Rekla mi je, da se vrne proti želel vedeti. Pred hišo je na Odkimala je; "Ne, jaz bom Na moje veliko začudenje jutru. Zagotovila mi jetudi, da mreč ustavil avto, nekaj mi- šla!" se je pomaknila nekoliko k tebe še ne bo- Da prideS šele v nut sta še sedela v njem. "Pa mali? Kam ga boš od- Zc dolgo m bilo more reči kaj takega? meni. Prijela me je za roko. ponedeljek," je razložila. nato je ona izstopila, on od- peljala," sem vprašal. Previdno sem ji slekel pe- "Pohitel sem, želel sem jo peljal. Počasi se je sprijaznila s rilo. Čipkasto. Škoda, ker je presenetiti," sem povedal. "Prijatelj," je odgovorila, Naj ostane tu. Nima veliko od mene. Nisem dobra tako, ZC dOlSO tem, da bom jaz odsoten, tema in ga nisem mogel vi- "Pasi presenetil mene," je "Prijatelj ali ljubimec," mama," je skomignila z ra- ona pa bo še naprej delala le deti. NikoL prej m nosila čip- dodala. strastno ljubila, obrisati pod nosom, če bi se nisva tako dopoldan v manjši firmi. Za kastega perila- Mogoče ga je napredovanje se je morala oblekla samo zame. Pričel sem ji božati prsi in začela je hitreje dihati. Želela si me je. kar sem izkoristil. Nisem se ustavil. Objel sem jo in ona se je trdno oklenila mene. napredovala, bi bila manj Presenečen sem časa doma, kar pa ni bilo mogoče. Postala je zagrenjena, ni ji bilo več do ljubljenja, ni ji bilo več do dnižine. Prepričana je bila, da se ji dela velika krivica. bil nad njenim odzivom in vesel. Mogoče že dolgo ni bilo tako, že "Vedela si, da sem jaz- Zakaj nisi nič rekla? Zakaj me nisi odrinila stran," sem pričel, 'Ker, ker sem si želela," je povedala resnico. Sedel sem na rob postelje in jo gledal. sem vprašal. "Ie pomembno," je odvrnila. "Zame je!" "Dejan, lahko bi vedel..." "Torej je res," sem prikimal. meni. In je odšla. Tako se je zaključil moj zakon. Timotej je ostal pri meni. Ker nisem imel druge izbire, sem prosil Katjo, Če ga želi paziti, ko bom zdoma- Seveda je takoj privolila. Stala je med vrati in me Čez Čas se je preselila k gledala. Nato je vprašala: nama. Sprva le kot prijatelji- Katja je bila štiri leU mlaj- "Kje je Katja?" dolgo se nisva tako strastno ša od Mariane. Ko sva se z "Odšla je domov. Imela Potem sem se nekoč vmil ljubila- Presenečen sem bil Marjano spoznala, je bila še sva, kako bi rekel, neljubi do- domov. Odšel sem do spal-j , Tako smo živeli zadnje nad njenim odzivom in ve- deklica. Sedaj je bila lepoti- godek. Mislil sem, da v naj» nice. V postelji je ležala Kat- bO SeaCU vse leto. Midva drug mimo dru- sel. Mogoče bo sedaj vse do- ca. Všeč mi je bila, a ne toli- ini.postelji ležiš ti," sem po- ja. Obrnila se je k meni in gega, Timotej je odraščal, bro- Spet vse tako kot mora ko, da bi... dobro. Spet vse Kadar sem bil doma, sem se biti. vedal. "Kaj naj rečem Marjani," me pnjela za roko. "Mislim, da bi bil že Čas, mu posvetil po najboljših Utrujena sva obležala sem pričel. tako kot mora močeh. Ko sem bil na poti, drug ob drugem. Prijela me biti. Utrujena me je pogrešal- Marjana me ni. Navadila se re živeti "Najbrž je niti ne bi zani-je za roko in me poljubila na malo," je odgovorila. ramo. Pobožal sem jo po gla- sama. Ko sem prihajal do- vi. Začudeno sem opazil, da "Kaj hočeš reči?" "Res verjameš v nieno zve- midva," sem povedal. Marjana je zrla vame. Namignila mi je, naj nadalju- da si priznava, kar čutiva." jem. "Mislil sem, da st ti. Ljubila sva se. Tako kot nekoč mi je tiho, nekoliko proseče rekla. Legel sem k njej in jo pobožal po stegnu. Imela je sva obležala mov, mi ni padla v objem. Le ima nekoliko skodrane lase. stobo? Res misbš, da je ves Bil sem prepričan, da bo äpkasto perilo. Oblekla gaje ošinila me je z očesom in Ampak. Marjana jih vendar ta čas. ko tebe ni, sama," je planila v jok. Pa se je pričela zame. Močno sem jo objel in drug ob drugem. opravljala svoje delo dalje. ni imela. Imela je ravne, sov- povedala smejati. stisnila se je k meni... i8 GORENJSKI C\AS petek, 7. julija 2006 poezija Snovanja Ste vedeli, da imamo v Sloveniji revijo za poezijo? 2e eno leto in samo za poezijo. Da je to revija, ki je hkrati berljiva in lepa na pogled, individualna in univerzalna, odprta za pesnike in ljubitelje poezije. In da, čeprav je vseslovenska, ne izhaja v Ljubljani... Naredimo to deželo poetično! Miha Naclič "Poetiken je, brez lažne vljudnosti, izjemen dc^odek v sodobni slovenski revij al is tik i. V trenutku, ko postaja poezija ogrožena vrsta samo zato. ker ne pristaja na bebavost kapitalsko krmiljene zabave, Poetikon najbrž ne bo mogel prevesiti razmerja moči. Ne smeva pa pozabiti, da so se na videz Slovenije nekaj spremenilo, izolirana svetišča, univerze, založbe in samostani na bojišču duha vselej obranili primitivnih, ljutih veliko dobnh l-rbarov. Na) bo Poedkon taksen tempeli poezild" Če je v deželi razmeroma M area 2005 so se v Celju srećali trije pesniSld mušketirji z odločno željo, da v tem delu Ivan Dobruk, Ivo Stropnik in Zoran Pevec, uveljavljeni in, ko je to potrebno, strogi MUan Dvklev:! pesnikov, ce zbiratelji Ilčnlh poetičnih ka. menčkov, so ustanovili novo Ijev, izdaia jo Ustanova Ve- ni in časopisov beremo tudi imajo ti kje literarno revijo, ki je izvirna, lenjska knjižna fundacija. privlačna, univerzalna in svela. Poimenovali so io Po- V Sloveniji so še druge revije nacionalnega pomena, etikon. Revije, ki bi se v to- ki objavljajo tudi poezijo. So- ohjavljati in če nas DO po vsej tej likŠni meri dotikala poezije dobnost, Literatura, Apoka-in pesnikov ter vsega, kar je lipsa, Mentor ... in seveda no poezijo, potem je ta dežela že poetična. Poetikon pa postaja vodilni glasnik njene skrivnostne pesniške razsežnosti. "Poetikon je, brez lažne CteZell tudi vec povezano z njimi, v Sloveni- Nova revija, ki se deklarira vljudnosti, izjemen dogodek ... J , J ji Še nismo imeli, prav tako kot revija "za mišljenje in v sodobni slovenski revijali- tafClh, Ki poles pa le msmo imeli takšnih pesništvo", a je bolj za prvo stiki. V trenutku, ko postaja mušketirjev', ki bi tako ne- kol za drugo. Poetikon pa je. poezija ogrožena vrsta samo O'OU, uničliivo veiieli v poslanstvo kot rečeno, samo za poezijo. zato, ker ne pristaja na beba- spletnih strani svoje renje." Tako je njihov podvig predstavila njihova In z ambicijo, ki je ustanovi- vost kapitalsko krmiljene za-telji ne skrivajo: "Naredimo bave, Poetikon najbrž ne bo Revija za poezijo in poetično I/ mđJ^AVf^u't •OOd Ovodnl)! kNiD iii^uk j 0^1 / umi mk^rr^ ( yaik\i MUftd^l I ih lifliitit^ prttodik o^h-^um r i.uw^m u s| M^i^fKj M M.hrroii \\ \\i \ uttAjCTÜmPrtri^ i^nav^g« «kladm M N^hiur J#lüuivi ui^tuiitirmiiti 'iOOi fSIn^i/ m k kViirKi L. fnš0m0\ nAKTm^oaec tn Hi^rmtum Mibn Ik kh^s ^IhAA ÜÜ^UU tJlu esmkov, Če imajo li kje ta dežela ze 6). Usunoviu so jo trije pes- objavljati in če nas bo po vsej poezijo, potem je i2ŠladvojnaStevilka(>3).ju. ljutih barbarov. Naj bo Poetikon takšen tempelj poezije!" Tako uvodniku. "Poetikon je kot 'tempelj poezije' vse prej kot nove poti ali načine življenja ter vračAl naravi težo mctafi- novo revi}0 povzdignil Milan Dekleva, letoš- izolirano, na 'samotno goro' žične lepote?" Ambiciozno, odmaknjeno pesniško giba- nI kaj! Če pesniki samite na- , niki in 03-regiiski odbor tej deželi tudi več takih, ki nji Prešernov nagrajenec in nje\ Kdo, če ne mi, bo nasto- loge ne bodo zmogli, jim poetična. Društva slovenskih pisate- poleg SMS-ov, spletnih stra- Kresnik, v pogovoru z Iva* pil proti splošni vseenosti, bomo radi pomagali. Kulturni samomor SEDMICA Marifta Smolnikar Se nekaj vročih dnijc treba preživeti, potem pa na dopust. Vlaäa in dr- žaima a^iminisiracija namreč. Ministru za kulturo dr Vđsku ničesar več rie bo; dogajanje v sveiu namreč ne kaže. da bi se politiki zavedali, kaj se v svetu resnice razumeli vi. gospod v resnici dogaja. Torej, gospod minister. Na- kulture na sploh je, narodov mi dejstvi vlade ne more pre- milijard tolarjev), potem naj zaton, pa ne bi te preproste pričati, naj odstopi. ^ » » 4 * i A ^ minister sama razumem no- politična večina iz ustave Črta Dobro. V Evropski zvezi člen, ki pravi, daje v Sloveniji smo med tistimi državami, ki uradni jezik slovenski. Mi pa noj ukine kar državo. Se pra- so Simonitiju priporočam, da ob mesto da razmišljate, ali slo- tranje bistvo slovenske osamo- spodarsko najuspešnejši. Ce vi. razpusti državni zbor, vla-šumenju morskih valov (ali venska fem igo in s/oMensfec kuJ- svoji t ve in ustanovitve lastne za merilo uspešnosti vzame- do, kabinet predsednika drža- kamor koli se že odpravlja) in daleč od zainteresiranih iobi-jev poskula najti odgovor na tura, fei je v primerjavi z drugi- države. 5mo to storili v imenu m o prevzem evra. Boljši smo ve, policijo, vojsko, veleposla' mi miniaturna, prenese dvajsä-odstotni davek na dodano vred- narodovega preživetja. Ne pa, ceh od marsikatere druge za- ništva in tako naprej in nas denimo, da ht stopili v Nato in hodnoevropske države, naše na milost in nemilost prepusti dilemo, fci jo je ameriški disi- nost ali ne, razmišljajte o tem, pošiljali svoje fante in dekleta ambicije pa so še večje. Am- kateri od sosednjih držav. Kdo dent Noflm Chomsky izposta- feoiiko zgodovinske prihodnosti na krizna vojaška območja, pak, če se bomo v klub gospo- ve, morda hi nam kot manjši- Če je denar za vojaško opre- darsko najuspešnejših držav ni znotraj katere druge nacio- mo. s katero varujemo tudi ali na svetu rinili na račun last- nalnt države uspelo knjige v :f v uvodu svoje analize ame- je našemu narodu sploh še na-riškega boja za prevlado. menjene. Če bo emtna davčna Chomsky se sprašuje približno stopnja veljala tudi za pro- predvsem tuje interese, potem ne identitete, je bolje, da se ta koj ustavimo. brez davka na dodano vred- Ce slovenska tiskana knjiga nosf, Vsekakor v tem primeru pa. Prepričana sem, da bi celo stoječe slovenske identitete, z ničelno davčno stopnjo v res- kot narod ne bi izginili zato. Butale i dojeli, da pomeni paČ pa tudi zu njeno nadgrad- niči ogroža javne finance (naj ker bi si z davkom na knjigo t i takole: mar ni za nas že pre- izvodnjo slovenske kulture fcot je denar tudi za knjige. Se pozno; se ne utegne že v krat- svetovnega kulturnega fenofi- pravi, ne le za ohranitev ob-kem izfcözöt^ da je zdajšnja civilizacijska oblika Človeka le biološka napaka v razvoju davek na nacionalno identite- njo in razvoj. Če minister za spomnim samo, da je država zanko okrog vratu vesolja; morda se kmalu ne bo , kar enotna davčna stop- kulturo Vaško Simonis' s temi zaradi napak birokracije tože- sami, ampak zaradi asimila- več o čem odločati, ker kmalu nja na področu založništva in preprostimi in samoumevni- na za vrtoglavih tisoč dvesto cije GORENJSKI GLAS petek, 7. juJija 2006 EKONOMIJ k Stefan .za rgi (^g-glat. $i 19 Čelo se v družbi pooblaščenki Iskraemeco vztrajajo, da v primeru zaprte dokapitalizacije, ki bi jo izvedla le KAD in SOOe za delnice pooblaščenke, ki izgubi večinski lastniški delež, dobijo enako ceno. Štefan Žargi poročali v torek, vse kaže, da pLh, pa čeprav bi s stečajem tiüa DUS in prevzem družbe ...................................... so se upniki nekako sporazu- praktično vse izgubili. Ce je brez vloženega kapitala in Kranj - Tudi po štirih dneh meli 2 upravo o načinu po- bolj ali manj iasno, da naj bi programa. pogajanj med paradržavnima skladoma Sloverisko od- plačila dolgov, saj je ta sodiš- dokapitalizirala le KAD in Ču že predložila tretji, torej SOD, ostaja odprto wjiaSa* škodriinsko družbo (SOD) in znova popravljeni načrt fi-Kapitalsko družbo (KAD) ter nančne reorganizacije, v ka- družbo pooblaščenko DUS terem se predlaga popolno Iskraemeco o dokapitalb-aciji plačilo dolgov bankam v 8 le- Iskraemeca dogovora Se ni, tih in 8o-odstotno poplačilo nje. po kakšni ceni naj bi se iz večinskega lastništva umaknila družba pooblaš-čenka. Na DUS-u leži odgovornost za Iskraemeco Na torkovo izjavo DUS so se v sredo odzvali na KAD-u bi bilo najkrajše nič kaj raz- dobaviteljem v 4 letih. Ali se Trditve KAD-a in SOD-a ^^ SOD-u, pri čemer opoza-veseljivo sporočilo. Kot smo s tem strinjajo vsi ah vsaj ve- ekonomski nesmisel äna upnikov, bo seveda jasno po sestanku upniškega rjajo, da bo morala družba poobialčenka prevzeti odgo-V izjavi za javnost direkto- vomost do družbe in rijenih odbora, Id pa po naših infor- rica DUS - družbe pooblaš- lastaikov. Navkljub Števil-macijah Še ni sklican. Čaka čenke Marija Senk opozaija, nim ponujenim kompromise namreč na dogovor o do- da DUS nima ekonomskega som, ki so jih ponudili, DUS kapitalizacij i, ki bo pomemb- motiva za izstop, saj bi se ne odstopa niti za ped, kar no vplival na potek postopka vrednost njegovega premo- utegne ogrozili tekoče poslo- i družbe. V o prisilni poravnavi- ženja precej znižala. Ob tem dodaja, da so v DUS odloče ni, da bodo na skupščini gla sovali za odprto dokapitaliza djo in morebiö odprodali ce loten delež v družbi Iskra Začetek medijske vojne? Kljub opozorilom, da utegnejo zapleti z dokapitalizaci- jo in prisilno poravnavo usodno vplivati na tekoče posle Iskraemeca in ga s lem meljitvijo, da ščitita upnike, družbo v sedanji položaj- V vanje m obeh skladih vztrajajo, da se lastniški delež DU S-a zmanjša pod polovico, saj so prepričani, da je prav naveza in celo obvladovanje uprave in emeco tretji osebi. Prisila, s nadzornega sveta Iskraeme-katero sta KAD in SODzute- ca s strani DUS pripeljalo to pahniti vse bliže stečaju, pa sporazuma med KAD-om in SOD-om na eni strani in uveljavila pogoje bank, je po oceni DUS ekonomsko ne- dokapitalizacijo vloženih svojih sredstev nikakor ne smiselna. Odločno zavračajo bodo dopustili v prosto družbo pooblaščenko na trditve, da je za sedanje sta- upravljanje. DUS ravna ne- drugi Še ni videti- Kar dve iz- nje in neuspelo skupščino korektno, še dodajajo, in Ma- odgovoren DUS in opozarja- rija Senk se niti ni hotela Marija Senk )avi za javnost, ta smo ju prejeli, kažeta na to, da vsaka od jo, da je cilj paradržavnih strani vztraja na svojih oko- skladov razvrednotenje kapi- udeležiti zadnjega sestanka lastn ikov. Pristrižene elektro investicije Čeprav je vlada potrdila io-letni načrt vlaganj Elektra Gorenjska, ministrstvo za gospodarstvo letošnje investicije, pa ministrstvo za finance dovoli le tretjino predvidene zadolžitve. Stefan Zarcj Kranj - Po besedah predsednika uprave Elektro Gorenjska mag. I ožeta Knavsa na torkovi novinarski konferenci je podjetje lani poslovalo uspešno, saj so ustvarili za 523 milijonov dobička pred obdavčitvijo, kar je dvainpol- krat več od planiranega. Uprava predlaga skupščini družbe, da se dobiček, poleg rezerv nameni za investicije. Poleg dobrih ekonomskih rezultatov pa je za gorenjske- M^g« i^« Knavs in mag. )ože Sušteršič ga elcktrodistributerja po- Gorenjske. Potiudili se bodo, da bodo zagotovili preskrbo Brda, saj naj bi biJa tam v letu 2008. ko bo Slovenija predsedovala EU, poraba z novimi objekti povečana, velik zalogaj pa je tudi Kranjska Gora, ki se zelo hitro razvija. Rešitve bodo iskali tudi za dodatne zmogljivosti do letališča na Brniku, kjer se gradi nov potniški terminal, nujna za nemoteno oskrbo pa je tudi 110-kilovoltna povezava Železniki-Bohinj. Sicer pa so pogoji po-«ilova- nja v letošnjem letu zaostre- mcmbna še ena naloga: ka- 6 odstotkov več kot leto po- tov. Kot je opozoril član upra- ni- Pri investicijah se pozna kovostna in neprekinjena preskrba z električno energi-o, za kar prav tako ocenjuje- o, da so jo dobro izvršili, saj ve mag. Jože Šu4teršiČ, pa se velika rast cen kovin, pri ce-je pri tem pošteno zataknilo: nah električne energije, za Gorenjska na podlagi lo-let- kljub na vladi potrjenemu katere je bila predvidena 2,3- prej. Za leto 2006 so v Elektro nega načrta planirah za 3,3 prekinitev manj kot milijarde tolarjev investicij, s leto poprej. Tudi za lani pa v katerimi bi sledili potrebam Elektro Gorenjska ugotavlja- po večji porabi električne programu investicij in soglasju gospodarskega ministrstva za letošnje investicije so na finančnem ministrstvu odstotna rast, pa ugotavljajo, da je že sedaj ta rast presežena za odstotek. To že sedaj pomeni 1,9 tolarja izgube pri 600 milijonov tolarjev iz- energije. Omenjeni načrt no- dovolili le 600 milijonov to- vsaki kilovatni uri. Upajo, da gube pri preskrbi gospodinj- velirajo vsaki dve leti in mo- larjev kreditov ali le dobro bo vlada vsaj v doglednem stev, saj je cena električne rajo zanj, ker so v So-odstot- tretjino. Tako so prisiljeni času popravila cene energije energije pri proizvajalcih vil- ni lasti države, pridobiti so- zmanjšati načrtovane inve- za gospodinjstva, samo za iz- ja od cene. ki jo vlada dovoljuje za go.^ podi n j s tva - tako imenovane larifrie odjemalce. l^ni so investirali za do- glasjc ministrstva za gospodarstvo ter vlade. Ker lasma sredstva ne zadoščajo, so za izvedbo nameravali najeti za bre 3 milijarde tolarjev, ali za 1,7 milijarde tolarjev kredi- sticije za 1,1 milijarde tolarjev, kar bo imelo posledice pri preskrbi z električno energijo in s tem vplivalo na manjšo gospodarsko rasi cnačitev nabavnili in prodajnih cen (torej brez upoštevanja stroškov distribucije) bi se te morale dvigniti za 8 odstotkov. Naklo V Merkurju za 750 tolarjev dividend ponedeljek je bila na sedežu največjega slovenskega tr^ govca s tehničnim blagom redna letna skupščina družbe Merkur^ na kateri sta bili osrednji točki dnevnega reda delitev bilančnega dobička in Imenovanje novega nadzornega sveta. Pri delitvi dobička v višini 10,7 milijarde tolarjev so se delničarji, ki so zastopali dobrih 86 odstotkov kapitala, od- ili za izplačilo dividend nameniti 9S4 milijonov tolarjev, kar pomeni 750 tolarjev bruto na delnico, 24 milijonov tolarjev pa so namenili za Izplačilo udeležbe na dobičku članom nadzornega sveta, preostalih 9,6 milijard tolarjev dobička pa ostaja nerazporejenih in se prenese v naslednje leto. Ker konec letošnjega leta poteče mandat sedanjim članom nadzornega sveta, so na tej skupščini izvolili nove člane, ki bodo zastopali delničarje. Izvoljeni so bili: Janez Bohorič, Zlatko Kavčič, Zvonka Novak Habot, Jakob Piskernik, Miha Resman in Marta Bertoncelj. Tri člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese zaposlenih, bo svet delavcev družbe Merkur imenoval jeseni. S. Ž. UUBljANA Poslovni rezultat! Telekoma boljši kot kdaj prej petek se je sestala skupščina delničarjev Telekoma Slovenije in obravnavala lanske poslovne rezultate in odločala o delitvi dobička. Lansko poslovanje je izjemno uspešno, saj so v Skupini Telekom ustvarili za 23 milijard Čistega dobička, kar je za dobro polovico več kot leto poprej. OdloČili so se, da od 16,9 milijarde bilančnega dobička 8,2 milijarde tolarjev namenijo za izplačilo dividend, to pa pomeni, da bodo delničarji (večinski lastnik je država) prejeli 1.262,4 tolarja bruto na delnico. Ž. Bled LIP Bled dobil nadzorni svet Pretekli torek se je povsem nepričakovano, po veČ kol Šestmesečnih neuspelih poizkusih, uspelo konstituirati nadzornemu svetu LIP Bled. Za predsednika je bil imenovan zastopnik malih delničarjev Marko Hočevar, za podpredsednika pa Peter Sušnik. Predsednik uprave Alojz Burja nam je dejal, da je bilo konstituiranje nadzornega sveta prijetno presenečenje, ki bo pripomoglo k nemotenemu poslovanju podjetja. Bil je zado-n, da je Četrtkova skupščina delničarjev potekala povsem gladko • s sprejemom vseh predlaganih sklepov. S. Ž. isze iHa 4000 HRANILNICA LONdd 04/2S40-777. wwwion.sl d /1 POLETNI DRUŽINSKI SUPER HIT na Rogli ^ vkJjufujr: Sili Sx ^Ipro^ion. kopanje na Ro^b m vTennjii Zrtct höd zbiikläTni đa voden pohod z baklami do sccl dülivnic^. rtuixx klül> v ikratovi Družinska ctnai po Jiodejc^mi u&cvohAine ix voS^ ilki. 3cini žeodSIT50.000/€2wrM 5 dni že od SIT 80.000/« 333,« V eerminu od 16« ?. - 29» 7. 2006 otroke presenečamo: Tsak dan ttadoiecL POLETNI ODDIH v Termah Zreče Csu vkljnhiir Sall7x polpen730n, kopanj«, ju cnnja giinnasnkž. lx pohodna rura äii popotdjjuko poref^e, 1 ali 2x o^isK S&vda vosi»panoramska vožma / ssedežnico, plauuukj avtolni^ (po wn^em mju), anifnacip z« ocroke in odrasle Cena (po t>scb> v dvopofrdjiu »eb)): 5 dol 7 dni ^ VÜCTerme Zreče 48.400 SIT/zoi^f 64.s00 SIT/ro.m« HmelOobravaaOOO s8.400 sit/zo^to c 76.700 sit/jžo.te € ^ Otroci oi >9 »w,fermc.«tMAi, u-v^ rogla.») i f « 1 h i 4 20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik (§}g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 7. j v Ljubljana Center za zelenjavo Slovenski pridelovalci zelenjave, združeni v štiri specializirane zadruge In povezani v gospodarsko interesno združenje Pikapolonica, so prejšnji teden na ljubljanski veletržnid na Rudniku odprli prvi zbirni center za slovensko zelenjavo. Gre za hladilnico» ki so jo štiri zadruge kupile za 4 rriili/one tolar- jev, V njej bo mogoče skladiščiti do loo ton zelenjave. Ob odprtju je ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič poudarila, da je skupen nastop pridelovakev zelenjave velik korak za razvoj te dejavnosti In da bi lahko v prihodnosti prinašala do* hodek večjemu številu slovenskih kmetij. M. G. Blccoš Srečanje podeželskih žena Društvo podeželskih žena Blegoš v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo iz Škofje Loke v nedeljo, 9. julija, ob u. uri organizira tradicionalno srečanje podeželskih žena. Srečanje bo potekalo pred kočo na Blegošu, v primeru slabega vremena ga bodo prestavili na naslednjo nedeljo. M. G. LjUBgANA Zaičita krompirja Razmere za razvoj krompirjeve plesni zaradi nadaljevanja vročega In suhega vremena niso nevarne, pač pa je vreme ugodno za razvoj črne listne pegavosti, sporočajo s Kmetijskega inštituta Slovenije. Nevarnost za hitro Širjenje bolezni je še posebej velika v legah, kjer se dlje časa zadržuje rosa. V takih legah svetujejo škropljenje z dotikalnim fungicidom, kot je bravo 500 SC, dlthane DG Neotec, dfthane M-45, mazeb ali penncozeb. Škropljenje proti krompirjevi plesni je potrebno v primeru pojava lokalnih nalivov. Pridelovalci lahko uporabijo katerikoli pripravek, ki ima dovoljenje za uporabo proti tej bolezni. V nasadih krompirja se lahko pojavi in razvije tudi koloradski hrošč. M. G. Delavska hranilnica Občanke m občani gorenjske regljel Ne prezrite 'naj ponudbe* Delavske hranilnice: *l Delavslu hranilnici, d. d.. Iji^na odšt^efe 2a pkačiio položnice s«mi 150.00 srr. . k da Vam osebni račun v hranilnici, stro&ek položnice zri\h te n MUX tn. •k več. plačilo položnice preko uainika Vas stane mm 50.00 SIT. »Ampak, pfačilo položnice preko spketne tianke DH^us znaša Mo 3aoo srr. • Hranilnica Vam nuđ it^taQ dom» vaičevanie v tolarjih m evnh. • Rentno varčevanje Vam omogoča zagotovitev dostojne dodaTne pok^nine. . U psM irife pakM ugodfflBll. Id JDi (rtoia Vri onM rito Mnlcf? • Irkdr ne 2amud^ Inzobnitiegi k^a za ocMih v slovenskih zdravilišćih. • Imanio izjemno brsnbrestf» kreditno ponudbo za nakup pro- tivlomnih vrat. • lahko dobite bmbttstii kredit za nakup računalniške opreme v družbi Uko Pris »le pfezrrte ugodne kredrtne ponudbe za letni oddih, s MD 4,00 % obrestno meto. • Imamo najugodn^i« kredite do 36 mesecev, s mo SJ)0 % obrestno mero. • Celo do 120 rvnof bcjste v hratiru t^ naleS aoto^ • Absdi/tno smo v konkurenci tudi za Vaš stancwanjski hipotekami do 30 M. litiorfliaimi iRuufl n Sfr^inečnl kreiflt: Znesek Obrok Zavaiovanld Stroški Vodenje EQM 000.000,00 SIT 30,l7l.OOSfT 16.292.00 SI7 a0D0.00 SIT 200,00 SfT 7.02% 4.172.93 EUR 125.90 EUR 67,99 EUR 20.66 EUR 0.83 EUR 7,01 % o6r»sra nm J« oortäfsna r« An 0104 n « nm»^ sorerve. cihišvi oit Vva noena iintfu I j } i Veselimo se vašega kfica aTr ob^ v r^aših po&iovnih enotah: v UobQatt. Oatmattnova 4. tel.: 01/3000 221 (224). v fiopn. tanov trg 1. tel: 05/626 27 16. v liribora, F^anska lel: 02/234 30 30 in Gosposka ui. 24, lel.: 02/234 30 50. v lovm oitttD. Gtavm trg 22. te^.: 07/337 67 65. v Mei^, Šale^ 20. tel.: 03/897 3007, 697 3008. v M Gortd. Krdričeva 9. tal: 05/33 33 680 m v KmHa. Stov^ki trg S. t^.: 04/236 20 48. vsak dekivn dan od 8.00 do 17.00 ure. Spletna rtnri: wwwjtelmk^^r^nllnln^i Č. goiia: info^d&imlreMuMllTrieftjj Škotsko govedo pod Blegošem Viktorija in Hans-Peter Zumbach sta se pred tremi leti 12 Švice preselila na zapuščeno kmetijo v Corenjo Žetino, kjer redita dolgodlako višinsko škotsko govedo. Ana Hartman Gorenja Žetina - Viktorija in Hans-Peter Zumbach sta se pred tremi leti iz Švice vniila na zapuščeno kmetijo v Gorenje 2etiao, ra kateri je Viktorija preživela svojo mladost. "Pri 16 letih sem odšla v Švico, ker je bilo to takrat zelo moderno. Po smrti starih staršev so kznetijo nekaj časa obdelovali sosedje, a so tudi ti sčasoma ostareli. Moj mož se je pred leti dobesedno zaljubil v Žetino. Ker je dolgo časa delal na letališču v Zürichu, sta mu mir in tišina zelo dobro dela. Kmalu si je zaželel stara leta preživeti tu, v malem raju, kol pravi tem krajem. In tako sva pri-v Žetino." se danes spo- zahtevne. Postavila sva jim sicer hlev, kamor se lahko zatečejo, a v drugih državah tega ne vidiš," pravi. Za tovrstno govedo je značilen temperament, krotkosl, pozornost in pa tudi zamerljivi in precej boli pametni kot drugo govedo. To govedo ima nekakšno osebnost. Zelo so prijazni, mirni in vse prej kot napadalni, Pogosto jih "crkljava" "Višinsko škotsko govedo je zelo radovedno, prijazno in nenapadalno," pravita zakonca Zumbach. i fot» Anj Hanman minja Viktorija, ki .'^e je po 30 m se 2 nj mu pogovar] ava, jih pokličeš po imenu, se odzovejo in pridejo k tebi/' je razložila. Odrasel bik tehta od 650 do 900 kilogramov, medtem ko krava doseže od 450 do 600 kilogramov. Kot sta pojasnila zakonca Ziunl>ach, je od enega bika približno 200 kilogramov mesa, Id je letih življenja v Švici vrnila v vsem svetu. Zanjo je znači- java prehrani, saj sva zago- sočno in, podobno kot pri Slovenijo. A na kmetijo na len izjemno dlakast kožuh, vomika naravnega načina divjačini, zelo rdeče obarva- 850 metrih nadmorske viši- ki se v toplejših mcsecih si- reje," je povedala Viktorija. no. Prav v teh dneh bosta ne tedaj nista prišla sama. cer razredči, in izstopajoči Živali se pasejo tako poleti dala v zakol prvega bika. pač pa sta s sabo pripeljala rogovi, kar jim daje prvobi- kot tudi pozimi, ko jih pred "Govedo rediva zgolj zaradi dolgodlako višinsko Škotsko ton naraven videz, "Pasma je mrazom varuje posebna pu- mesa in samo za lastne po- govedo: dve kravi in bika. Po še posebej cenjena zaradi hasta plast. Kožuh jim je tre- trebe. Krav ne molzeva, ker treh letih jih je že osem. Več prilagodljivosti vremenskim ba redno Česati, sicer bi se to pomeni dodatno obvez- jih najverjetneje tudi ne spremembam, odpornosti in dlaka hitro zavozlala. Kot je nost, pač pa mleko pijejo te- mogla imeti, sta ocenila za- skromnosti. Prav zalo sva se konca Zumbach, saj na kme- zanie odloČila tudi midva. razložila Viktorija, višinsko lički. Poleg tega je v današ-škotsko govedo obožuje njih časih vse tež)e oddajati tiji s štirimi hektarji pašni- Ker je kmetija hribovita, se zimo precej bol) kot druge mleko," je pojasnila. In kakš-kov več živali ne bi mogla govedo pase na travnikih» kar letne Čase. "Brez težav preži- na je cena goveda? "Žival se zrediti. Že sedaj sta morala nama prece) olajša obdelova- mujejo na pašniku. Zelo so lahko odda po desetih mese- cih, ko se jo ponavadi odstavi in že lahko loči od Črede. za zimo dokupili nekaj sena. nje površin. Zahtevni niso, razposajeni, celo podijo se po Pasma izvira iz zahodnih zato jih krmiva le Še s se- snegu. V teh toplih poletnih visokogorskih predelov Škot- nom, to pa je hidi vse. Krmil dnevih pa zaradi vročine bolj Cena pa znaša okoli tisoč ev- ske in je danes razširjena po in drugih dodatkov ne doda- mirujejo. Te živali res niso rov," sta še povedala. bo letos pozna Zakasnitev zaradi neugodnega vremena v pomladanskih mesecih, po prvih ocenah bo pridelek letos nekoliko manjši. Matjaž GregoriČ Kranj • Zaradi muhastega vremena predvsem v maju in začetku junija se bo žetev na Gorenjskem predvidoma začela ob približno enakem času kot lani, to je ob koncu meseca. Ozimni ječmen bi lahko začeli teti okoli 20- julija, pšenico pa še nekaj kasneje, seveda Če bodo vremenske razmere ugodne. "Pridelek žil bo zaradi neugodnega vremena v pomladanskih mesecih verjetno nekoliko manjši od lanskega. Posevki so letos redkejši, težko pa je natanko d pričakujejo, da bi se zaradi slabega vremena nekoliko znižali kriteriji za razvrstitev v posamezne kakovostne razrede. Pridelovalcem težav letos ni manjkalo, občutijo jih tudi tisti, ki pridelujejo krompir in zelenjavo, tako da rekordnih količin ni mogoče pričakovati. Zaradi mokrega vre- mena se je po ženskih znakov in škodljivcev. v zadnjih tednih pa je že začela groziti suša. Poljščinam bi v teh dneh koristila dodatna poi^iljka dežja, lokalne plohe in nevihte sicer koristijo, vendar oceniti, kakšna bo količina. Pšenica je na Gorenjskem že v zlati barvi, toda do žetve bo ne zadoščajo za Po prvih occnah bo pridelek ob ugodnih vremenskih razmerah treba počakati do konca vlažnost zemlje, niti ni v verjetno za 10 do 15 odstot- meseca. kov nižji od lanskega," oce- vseh krajih. Po drugi strani pa bi bilo neugodno, če bi se njuje Marija K^lan s kranj- začetku žetve znani labora- morda še celo boljša. Danes deževje okrepilo v zadnjih ske območne enote Kmetij- sko gozdarskega zavoda. Ka- ne tor i j ski rezultati, načelno pa smela biti slabša od se sicer nadaljujejo pogaja- dneh julija, saj ovira žetev. nja o odkupni ceni. ki so se pšenico in druga žita pa je kovost pšenice bo mogoče lanske. Zaradi redkejših po- med pridelovalci in mlinarji treba zaradi mokrote dodat- oceniti potem, ko bodo ob sevkov bo hektoiitrska teža zabela 26. junija. Prideloval- no sušiti. I 4 9 ft r f GORENISKI GIAS petek, 7. FIN i cveto, zaplot nik @g-fiii sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, v Šenčurju. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta ŠENČUR-jug P3. Postopek priprave In sprejema občinskega lokacijskega načha bo vodila Občina Šenčur. Namen prve prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in leg'limnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva» interesnit^ združenj ter organizirane javnosti v zvezi 2 izdelavo prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo or^an, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo. lahko na koi^ferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Šenčur, 5. julija 2006 Župan Miro Koželj Občina Radovljica ŽUPAN Goreniska cesta 19. 4240 RADOVUICA. telefon: 04/537 23 00. faks: 04/531 46 84 Številka: 1001-145/2006 Datum: 5.7.2006 V skladu s 56. In 1. odstavkom 56. člena Zakona o iavt^ih uslužbencih (ZJU-UPB2, Ur. list RS. št. 32/06) župan Občine Radovljica objavlja JAVNI NATEČAJ za zasedbo naslednjega uradniškega delovnega mesta: 1. VIŠJI SVETOVALEC - VODJA ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE Delovno mesto je opredeljeno kot uradniško delovno mesto, se lahko opravlja v nazivih: višji svetovalec III. višji svetovalec It in vi^i svetovalec l. Delo se bo opravljio v občinski upravi Občine Radovljica za nedoločen čas. s polnim delovnim čason^. Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • univerzitetna izobrazba pravne smeri ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem družboslovne smeri. - najmanj pet let delovnih izkušenj, - državljanstvo Republike Slovenije, - opravljen izpit iz državne uprave, - opravljen strokovni izprt iz upravnega postopka (ZUP-d). - poznavanje uporabe računalniških programov. - organizacijske in vodstvene sposobnost L Okvirna vsebir^ naiog: - načrtovanje, vodenje, usklajevanje, nadzor dela oddelka in povezovanje z dnjgimi NOE. - priprava pravroih aktov občine. - vodenje najza htevnejših pravnih postopkov, pravdnih, disciplinskih postopkov, • pomoč pri izvedbi volitev, referendumov, ^vnih glasovanj, • sodelovanje z zunanjim) institucijami v upravnih in pravnih postopkih, Kandidatv-ke moraio poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev priložiti še sledeča dokazila: • potrdilo o tem, da kandidat-ka ni bif-a pravnomočno obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnost, in da ni bfl-a obsojenca na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje, - potrdilo krajevno pristojnega sodišča o tem, da zoper kandidata-ko ni sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje. Kandidat, ki nima opravljenega državnega izpita iz javne mora ta pogoj izpolniti v letu dni od imenovanja v naziv. JAVNI RAZPIS zasedbo naslednjega strokovno tehničnega delovnega mesta: 1. FINANČNIK V Delovno mesto je opredeljeno mesto in se bo opravljalo v sektorju Občine Radovljica za nedoločen za finance v občinski upravi s polnim delovnim časom. Za htevani pogoji so: ' srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, - najmanj eno leto delovnih izkušenj, - drža\^janstvo Republike Slovenije, - sposobnost samostojnega opravljanja finančno računovodskih del, - poznavanje uporabe računalniških programov. Okvirna vsebina del in nalog: - finančno računovodske naloge (knjiženje poslovnih dogodkov v programsko aplikacijo), - poslovanje z blagajno, - likvidacija poslovnih listin, - nadomeščanje obračuna plač in drugih prejemkov zaposlenih, - finančno računovodska, knjigovodska dela. • priprava poročil itd. Rok za vlozctev prijave na javni natečaj in javni razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom je 15 dni od dneva objave. Prijava se vloži na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19. «1240 Radovljica, s pripisom "Prijava na javni natečaj oz. prijava na javni razpis za zasedbo delovnega mesta". O izbiri bodo kandidati-ke obveščeni v 15 dneh od poteka roka za prijavo. Informacije o izvedbi javnega natečaja in javnega razpisa lahko dobite vsak delovni dan od 8. do 12. ure na telefonski štev 04/537 23 08 (Polona Zalokar). JANKO S. STUSEK ŽUPAN ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT info@g-elas. si GORENJSKI GLAS petek, 7. julija 2006 Po Zbiljskem jezeru pluje nov čoln Dr. Jože Zagožen je Urošu Koširju predal ključe novega plovila, s katerim bodo na Zbiljskem jezeru skrbeli za kontrolo in reševanje. Zbilje Maja Beftoj^csui Save nastalo leta 1953. "Gre za ..................................................lep vzgled vsem v Sloveniji, sredo je bi) za TD kako se lahko takšno umetno Zbilje poseben dan, saj so od akumulacijsko jezero sonarav- Holdinga Slovenskih clek- no ureja in služi različnim dlj- trarn (HSE) in Savskih elek- nim skupinam. Danes preda- tram Ljubljana prejeli novo jamo ta nov čoln 2 željo, da se kontrolno reševalno vozilo, tudi v prihodnje nadaljuje Zamenjajo bo dosedanjega, ki lako uspešno sobivanje ener- je staro že 36 let in popolnoma getskcga objekta in turistične- preperelo. Novi čoln ie bQ izde- ga kraja. Plovilo bo služilo lan v Italiji in ima minimalen tako potrebam TD kot tudi ugrez. Dolg je 4,7 mecra, za nam, predvsem pri kontrolah PLOVILO S ^»M 5* r. ». , Uroš Košir (za volanom), dr. )ože Zagožen, Drago Polak in Iztok Pipan so se zapeljali po Zbiljskem jezeru. pogon pa skrbi kar 50 konj. brežin in reševalnih akdjah," Opremljen je z vso potrebno je povedal Drago Polak. direk» opR'mo za reševanje, 22 njego- tor Savskih elektrarn Ljublja- vo upravljanje pa bo skrbel na. Zadovoljen je biJ tudi Iz-UroJ^ Kosir, ki je v TD zaposlen kol čolnar. "Zelo je hiter, ni- tok Pipan, predsednik TD Medvode. Povedal je, da je sem se Se popolnoma privadil bilo prav Zbiljsko j ezero spodbuda za pričetek turističnega dela v kraju in da imajo načr-mu jih je dr. Jože 2agožen, ge- te tudi za prihodnje: "Zanima neralnj direktor Holdinga slo- nas dolgoročni razvoj Zbilj- venskih elektrani, in mu ob ske dobrave, ki vključuje naii), je povcoai, se preaen je uradno preval ključe. Predal tem zaželel sreäio vožnjo. možnost postavitve hotela, Naj spomnimo, da je Zbilj- bazenov in naselja vikend sko jezero z zajezitvijo reke hiš." Namen parade je bil pokazati Cooeiič Predstavili so starodobnike Na Codeštču so v soboto irreli parado starodobnih vozil, ki se je nato odpeljala proti Svetem Duhu, do Škofje Loke, Gosteč, Reteč in nazaj na Godešič. "Prijavljenih je bilo 80 udeležencev, večinoma motoristov, bilo je tudi osem avtomobilov In trije traktorji, starodobnike GodeŠanom in okolici. Pri organizaciji tovrstnih prireditev je največji problem varnost," je povedal Roman )enko, domačin z CodešiČa in organizator parade. Tudi sam je velilc ljubitelj sta rodo bn i kov. Doma ima avto, štiri motorje in okrog deset mopedov. 2 motorjem iz leta 1903 se je predstavil Franc Šibal iz Slomškove Ponikve na Štajerskem: "Motor imam od leta 1993. Naš praded 2 Jesenic ga je kupil leta 1905 in od takrat je v naši rodbini," Motor je proizvajalca Laurin & Clement iz čeŠke, predhodnika Škode. M. B. LOTO zultati 54. kroga - 5. 7. 2006 ^o. K, 23, 30, 36, 39 in 14. SEDMICE NU o, ), 6, S, 1, 3. LOTKA N|f Predvideni %k\ad $5. kroga za Sedmico, $00.000.000 SIT edvideni sklad 55. krosa za Lotko: 77.000.000 S)T HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 ^ Krio uOi ^ Coo^^d^i <4 'H iftrsp i^re' ^tN n iit tüSiik^ uwdna jANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLjICA- TEL: 04/53-15-249 Nakupovalni izleti • Trst 14. 7.; Madžarske topirce 12. S • 15. 8., 24. • 27. 8., 31. 8. • 6. 9.; Pelješac 16. 9. - 23. 9.; Kopalni izlet • Izola 10. 7. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Gasilske veselice VIrmaše • PCD VirmaSe-Sv. Duh vas vabr na gasilsko veselico z ansamblom Čuki, ki bo v soboto, 8. julija, na Crencu od 19.30 dalje. Leše - PCD lese vas vabi na gasilsko veselico v soboto, 8. julija, ob 19. uri z ansamblom Veseli Gorenjci in v nedeljo, 9. julija, ob 17. uri z ansamblom Gamsi. StražiŠČe - Stražiški gasilci vabijo jutri, v soboto. 8. julija, ob 19.30 na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom ter kegljanjem za kozlička. Veselica bo na Pantah v StražIšČu z ansamblom Boh Pomagej. Dan obrti Kranj - TD Kranj prireja v soboto, 8. julija semenj Dan obrti. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Orientalska plesna čajanka Radovljica - Vabljeni v MaguŠarjevo hllo v Radovljico, kjer bo v petek, 7. julija, ob 21. uri, orientalska plesna čajanka. Poletna počitniška delavnica jesenke • Vabljeni v Občinsko knjižnico jesenke, kjer bo od 10. do 14. julija potekala delavnica za digitalno fotografira-nje in obdelavo fotografij. Večer na vasi Dovje - Mojstrana - TD Dovje-Mojstrana vas v sodelovanju z Razvojno zadrugo Dovje vabi na že tradicionalno kulturno etnološko prireditev Večer na vasi, ki bo v soboto, 8. julija, ob 20, uri sredi vasi Dovje. r PROSTA DELA študentje,dijaki www.ms4cranj.sl Leški kolesarski krog Lesce • KS Lesce vas vabi ob krajevnem prazniku na LeSkI kolesarski krog s kolesom. Zbor je v nedeljo, 9. julija, ob 8. uri pred Družbenim centrom v Lescah za 35 km dolgo progo po občini Radovljica ali ob 9. uri za 15 km dolgo progo po KS Lesce. V primeru slabega vremena bo kolesarjenje v nedeljo, 16. julija, Z nasmehom v poletje Visoko • KUD Valentin Kokalj Visoko vas vabi na prireditev Z nasmehom v poletje, ki bo v petek, 7, julija, ob 20. uri v dvorani na Visokem. Rokovnjači Vrh Svetih Treh Kraljev • Športno društvo Vrh Svetih Treh Kraljev ob svoji 30-letnld uprizarja pravi Spektakel: Jurčič* Kersnikove RokovnjaČe. Gledališka predstava bo na prostem v petek, 7. |ulija, in v soboto, 8. julija, ob 21. url za OŠ na Vrhu Svetih Treh Kraljev. IZLETI Planinska tura na Mrzlo goro Kranj- PD l^skra Kranj vas vabf v nedeljo, 23. julija, na planinsko turo na Mrzlo goro. Odhod s posebnim mmibusom aH osebnimi avtomobili bo ob 4.30 zjutraj Izpred hotela Grelna. Informacije in prijave pri vodnikih aH v pisarni: bredapirc@gmalLcom, 051/397-040; 051 /336-635 ali ob sredah od >7. do 18. ure v pisami društva. Na Crossglockner lesenice* PD Jesenice organizira 26. in 27, julija zahtevno turo na Grossglockner. Informacije v pisarni društva na telefon 5866-070 ali pri vodniku Volontarju na telefon 041/603-130. Mala in Velika Baba Kranj • PD Kranj vas vabi v soboto, 22. julija na zahteven vzpon na Malo in Veliko Babo, Odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave v društveni pisarni do srede, 19. julija. Pohod na izvir Kokre Kranj - Humana vas vabi na pohod do izvira Kokre v soboto, 8. Julija, z zborom ob 7. uri na parkirišču ob kokrškem mostu na Gesti Staneta Žagarja (nasproti gostilne Viktor). Prijave do petka, 7. julija na telefon: 201-17-20. Planinski izlet po vzhodnem Pohorju Žabnka-Bitnje - DU Žabnica-8ltnje vas vabi na planins Izlet po vzhodnem Pohorju v sredo, 19. julija. Odhod avtobusa bo ob 26. uri iz AP pri Sv. Duhu in nato proti StražIŠČu na vseh postajališčih. Prijave na telefon 2311-715 od 12, do 15, julija med 13. in 15. uro.' Geološki iziet j a vorn i k-Koroška Bela - Odsek za varstvo gorske narave PD JavornIk-KoroŠka Beia vas vabi v nedeljo, 9. julija, na geološki izlet, ki predstavlja del akcije Spoznajmo domače Karavanke. Zbor bo ob 10. url pred KD julke in Albina Pibernik na javorniku. OBVESTILA Program dela DU Cerklje Cerklje • DU Cerklje obvešča program dela v juliju: 11. julija-kolesarjenje okoli Šmarne gore; 15. julija • tradicionalni piknik Pod Jenkovo lipo; 18, julija - planinski pohod na Preval iz Ljubelja, Tečaji v MC] jesenlce • Na Mladinskem centru Jesenice se v ponedeljek, 10. julija, pričnejo izvajati naslednji tečaji: poletni tečaj an- do 9. gleičine (3. do 6. razred OŠ) od 10- do 12. ure razred 05) • od 12. do 14. ure; poletna šola računalništva (dijaki in študenti) - od 15. do 18. ure; tečaj modnega risanja in oblikovanja • od 15. do 17. ure» tečaj modelarstva (ponede!jek, četrtek) - od 10. do ?2. ure. Obvestilo Centra za sociafno delo Škofja Loka Center za socialno delo škofja Loka obvešča, da bo od 10. julija 2006 dalje deloval na novi lokaciji - Partizanska id, Škofja Loka (prostori bivše vojašnice). PREDSTAVE Opera Ciaccoma Puccinrja Studenec pri Domžalah > KD Miran Jarc Skocjan vas vabi v poletno gledališče na Studencu pri Domžalah, kjer si lahko 8. julija ob 21. uri ogledate opero Ciaccoma Puccinlja La Boheme- Informacije: www.drustvo-miranjarc.sl. PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje diovizualnimi predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Grelna, jutri, v soboto, 8. jufija, bo ob 9. url na z av- sporedu predavanje: Drama Jezusovega življenja. Predavanja ob oratoriju Šenčur - V okviru oratorija so v Šenčurju pripravili poučna predavanja, ki se bodo ob 20. url odvijala v Domu krajanov. Danes, v petek, 7. julija, bo salezijanec Jure Babnik spregovoril o smislu oratorija, jutri, 8. julija, bo družinski terapevt Drago Jerebic obarval večer na temo "Kako graditi Čim boljš odnos z mladostnikom", v nedeljo, 9. julija, pa se bodo s pomočjo diapozitivov predstavili lalški misijonarji. OS SK0F)A LOKA . MESTO Šolska ulica 1, 4220 $KOFjA LOKA razpisuje prosta delovna mesta DRUGI CTROKOVNl DELAVEC V RAZREDU, UČITEL] V PODALIŠANEM BIVANJU IN JUTRANfEM VARSTVU za določen Čos (povečan obseg delo) od 1. g, 200$ do p. 8, 2007, s polnim delovnim časom. DRUGI ^ROKOVNI DELAVEC V RAZREDU, UČITELJ V PODALJŠANEM BIVANJU IN JUTRANJEM VARSTVU zo doloCen ča^ (nadomeičanje delavke na porodniškem dopustu) od 7. 0. 2006 do vrniWe deloifke oziroma najdlje do 30. 5, 2007. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o organizaciji In financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave 2 dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa r>a zgornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. GORENJSKI GLAS petek, 7. julija 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA in/o @g-g/a5 si 23 Grah Boris Bergaht Grah kot gojena rastlina obstaja že okrog 10.000 let in je poleg boba in leče najstarejša stročnica- Uživamo ga v obliki zma ali pa stroč-jega. Takoj ko mlad grah odtrgamo, se začne sladkor v semenih spreminjati Ikrob, pri i2luščcnih semenih še hitreje kot v tistih, ki ostanejo v strokih. Zato je vedno bolje kupili grah strokih, vsekakor pa ga Čim prej porabimo in ga ne hra- nimo v hladilniku ker med ^ smetane, sol. jo na ponvi prepražile, da in popoprajte po okusu, si'ezt ynUi poper, postane hrustljava. Ohlaje« Zdušen grah zložite na krož« nim testeninam dodajte ku- oike in nanj naložite zvitke, V kozici stopite maslo in han in ohlajen grah ter pre- prelijte z omako, ki je nasta- tem izgublja svojo okusno sladkost- Poznamo tudi sorte graha z rdečimi, vijoličnimi ali rumenimi stroki ven- ^^ majhnem ogn- praženo slanmo. Začmite s la med dušenjem, ter tako) dar so v njih običajno zelena prepražite čebub, Dodaj. kisio smetano, kisom. vodo. postrezite, zrna. T. i. sladkorni oz- ^^ ^ P^®' stročji grah jemo s stroki stročn mešajte ter zalijte z govejo jiJio. Kuhajte toliko časa, da rukolo, soljo m poprom, dobro premešajte ter postrezite. Solato lahko sliranlte tudi žol. Poznamo tudi sladki se grah zmehča. )uho zmik- za en dan v hladilniku, peteršiljasti grah, pri kate- ^ paličmm mešalni- rem uživamo mlade poganj- ^^^^^ popopra|te 2vitki morskega lista ke in liste. Zunaj sezone P^ ^^^^^u. zalete s sladko ^ stročjim grahom graha si laliko pomagamo z smetano, prevnte m postre- Pfščančji frikase z grahom in kožicami Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg pisčan^cga ßleja brez kosti, i sesekljano čebulo, j žlice masla, 20 dag svežega in oluščem- zamrznjenim ali suhim gra- ^^^^ ^ opečenimi kockami Za 4 osebe polrebujemo: j kg ga graha, 1 žličko moke. 2 dl kruha. hom, steriliziran grah iz konzerve pa je zunaj konkurence. vendar na naspro- Testeninska solata mem koncu. Suha grahova z grahom in slanino zrna lahko uporabljamo kot lečo ali fižol in jih čez rioČ je filejev morskega iisJa, 4 žlice čnega olja. i manjšo sesek-flno čebulo. 2 roka naseklja- nega česna. 4 /ističe žajblja, olupljena in drobno narezana Za 4 osebe potrebujemo: 2$ paradižnika, 40 dag stročjegfi dag najljubših testenin. 20 dag graha. suhega belega vina, 1 dl kokošje juhe, 15 dag iziuščenih kožic. o,j dl sladke smetane, sol, I žličko sesekljanega kopra. Piščančji file narežite na manjše kose ter ga solite. V kozici razpustite maslo in na okusen že surov, lahko pa svežega gr«^, todagmesnaU ga pripravljamo v juhah, kot slanine. 4 žlice kisle smetane.} Fileje morskega lista soli- njem podušite sesekljano če- prilogo. v raznih solatah, ri- pehtranovega kisa. ^ žlice te, jih zavijte v zvitke in za- bulo. da postekleni. Dodajte žotah. testeninah vode, 2 žhct sesekljane rukole, taknite z zobotrebcem. V grah in kose piščanca, po sveže mlet poper. Kremna grahova juha ponvi segrejte oljčno olje, mokajte ter zalijte z vinom prepražite sesekljano čebu- in juho. Pokrijte in dušite 10 Svoje najljubše testenine lo, česen in žajbelj ter dodaj- Za 4 osebe potrebujemo: 4 skuhajte v slanem kropu, jih te paradižnik- Pokrijte in du- minut. Dodajte kozice in sladko smetano ter dušite še žlice masla. 1 sesekljano čebu- odceditc in ohladite. Med- šite nekaj minut, dodajte io minut. Po potrebi solite, 2 žlici moke, p dag svežega tem skuhajte tudi grah. Sla- stročji grah ter zvitke pokrij- posujte s sesekljanim ko-oluščenega graha, i I goveje ni no narežite na trakove ter te in dušite 15 minut, Solite prom ter takoj postrezite. ZELENO IN CVETOCE IcoR Pavlič Vinka Nekateri trdijo, da je to tako da^ jo gojijo na Tajskem, nova rasüina, drugi da je že dolgo zrtaria okrasna rastlina pod imenom katarant. Nekateri jo imenujejo .sobni zim- V Indoneziji, Maleziji in seveda so io prinesli tudi v Ev- južnih predelih ropo. us peva vse leto na prostem, v zelen, domače slovensko naših krajih jo sadimo na ime pa je vinka. Zadnja leta prosto šele zgodaj poleti, ker jo najdemo po naših vrtnari- mladi poganjki radi pomrz- jah kot lončnico, ki jih sadi- nejo v hladnih nočeh. Pov- mo na obrobne gredice, lahko v več barvnih kombinacijah z drugimi enoletnicami, lahko tudi v posode v družbi dmgih rož, lahko tudi samostojno. saj ustvarijo čudovil ambient tiavadno v rožnatih sod v divjini raste v vsaki s zemlji, celo v pesku, tudi če v sušnih mesecili ovene, ko se temperature spustijo, zacveti v vsej svoji lepoti. Pri nas pa odtenkov, ki imajo v sredini zavržemo, če svetlejšo ali temnejšo liso. prezimuje-mo, naj ima svetel in dobro Vinka pa ni samo bogato ogrevan prostor. Spomladi je priljubljena za sajenje v vr- cvetoča okrasna rastlina, am- lahko posadimo tudi na tove in zato jo posadimo v pak velja tudi za zdravilno okna, vendar izberimo odtenkih. Rastlina ima rada dobro zemljo, da intenzivno rožo in jo uporabljajo za vzhodne lege. dosti sonca in dovolj vlage, cveti vse poletje. Ponekod zdravljenje Številnih bolezni- Nasvet za vse ljubitelje rož ne prenese pomladnega mraza, zato jeseni kmalu od-cveti. Njena domovina je zrastejo do pol metra visoko. Verjetno se je tudi zato tako v teh dneh pa je, redno jih navadno pa tja do 20 cm. In udomačila v različnih deže- zalivajte, tudi dognojujte in zelo trpežne rastEne, Vrt- )ah. otok Madagaskar, razširili pa narji so iz osnovne rožnate so jo po vseh toplih predelih, sorte vzgojili celo paleto roza Pri nas vinka velja za enoletnico. ki jo jeseni povečini bodite pozorni, da se na njih ne pojavijo uŠi ali drugi škodljivci. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Dan ca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • kosilo: kremna juha iz bučk s kislo smetano, na žaru pečena piščančja bedra in krilca, kumare s krompirjem v solati, češnjev zavitek: večerja: zelenjavne omlete, glavna-ta solata z redkvicami, sadna kupa z borovnicami Ponedeljek • kosilo: Špageti z zelenjavo (bučke, stebelna zelena, čebula. Česen, paprika...) in paradižnikovo omako, solata z rukolo, Češnje, sladoled; večerja: krompirjeva pita z bučkami, jogurt ali solata Torek - kosilo: zelenjavna juha, ocvrti lignji z majonezno omako, solata, breskve s smetano; večerja: skutni cmoki, solata ali kompot Sreda • kosilo: pražena telečja jetra, pečen mlad krompir, glavnata solata z jeŠprenom ali fižolom, sadna solata z marelicami; večerja: popečeni jajčevci, kruh, paradižnikova solata Četrtek • kosilo: grahova juha s pehtranom in kislo smetano, goveji bifteki s poprom, pečen krompir, radič s fižolom; večerja: zeliščna skuta» bučni kruh, marelični flip Petek • kosilo: hladen paradižnikov sok s poprom in baziliko, zrezki morskega psa, pečen krompir iz pečice (skuhamo ga na pol in pečemo skupaj z ribo), paradižnikova solata z oljkami, marelični sladoled s svežimi marelicami; večerja: skutni cmoki, solata ali jogurt Sobota • kosilo: hladna kumarlčna juha, mešano meso na žaru, popečeni jajČevci, ajvar, zelena solata z rdečo papriko, zeliščni kruh; večerja: drobnjakov zavitek s skuto, breskve z belim vinom ali breskvinim sokom Marelični flip 8 zrel/h marelic, 7 i^anilin sladkor, 2 žlici sadnega žganja a/i k/-Ijamouke, 4 žlice mareličnega soka, 1,5 dl sladke smetane, 4 kepice vaniljinega sladoleda, 2 žlici rjauego sladkorja, zdrobljen led za ohiaditev Marelice operemo, jim odstranimo koščfce, sadno meso drobno zrežemo in vse sestavine penasto zmešamo v električnem mešalcu. Marelični flip ponudimo dobro ohlajen (kozarce postavimo na led) z vaniljinim sladoledom, okrašen z lističi mete afi melise. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj J RADIO SORA Kjdio Sora d.0.0.. Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: in/o^ra dio-sora .si Novo v gradbeništvu • tudi xa privatno (hiino) uporabo: JEiaiNA VLAKNA ZA MIKROARMIRANJE BETONA Na6lu)ete iidelavo «triha v vaii hlli in llctl« Ic^k^voitnc materiale? ZtliU uporabiti sodoboe tehnike pri Izdelavi podloine betonske ploSče v Vdii garati ali dvorišču in se IzojniM klasler^l leletr^i armaturi/ teletokrivcem, časovni potrati? IMAMO RECEPT ZA ODPiUkVO VAŠiH TEŽAV! Obiščete nn v nail lndU(trl|lkl proda|slnl NIKO na Kidričevi cesti 75 v Sltofjt Loki (neko^ obrat Gorenjske predilnice) en predstavili vam bomo LtPUINA JEKLEHA VLAKNA tipa 65 / 351 Z enostavnim dorir^njem 20 kg / m^ betona boste dobili iiredno kakovosten mikroarmiran beton^ odporer^ na velike točkovne obremenitve^ zeb lifavr kjer se betonske ploice po robov/k ne kruirjo ve^l ENOSTAVNO, CENEJE, HITRO, KVALITETNO • vse tO SO ratlosi za uporabo lepljenih jeMenih viaken NIKO pri izdefavj vaSe talne betonske plošče I Kupon xa - 9% popusta do tO. 7. !I006 »nduitrliika proda|alna NIKO Kidričeva c««ta 7S, 4S20 ŠM« ^^^ Tcl.r 04 S1 30 818 Odprt« POH. • m.t er • H 24 ZANIMIVOSTI, OGLASI GORENISKl GLAS petek, a 2006 Kamnik Na Fužinah se gradi krožišče Občina Kamnika m Direkcija RS za ceste sta zabeli urejati križišče pri tovarni KIK, ki naj bi bilo po besedah Bojana Mlakarfa, sekretarja za okolje in prostor na kamniški občini, polovici avgusta. Sama rekonstrukcija, ki jo Izvajajo delavci Cestnega podjetja Ljubljana, zajema le ureditev hodnikov za pešce, javno razsvetljavo ter sanacijo obstoječih komunalnih vodov. Celotna investicija je ocenjena na loo milijonov tolarjev, pri Čemer je občinski delež vreden 30 milijonov. J. P. v kroil?če preurejeno že v 0 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ www.pqk.sj NE ZAItUDHE MEONAAODNEGA VEČEM GIASSE, POQUE, SKiČAlN 6L£0AUSCA: zaključni večer programa "CAf E EUROPA' v i/vedbi Prešernovega gledališča Kranj, gledališč FrtiesScbausplel Ensemble 12 Frankfurta m Teatr im. Juliusza Slonackiego )i Krakova ter udelerertcev literarne, gledališke in glasbene delavnice. Srtda, 12. julija 2006, ok 21.00 f» Pungertu. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo pri redne v v gledališču. Program soo&llkujejo: mea Pahor, svetovna prva kf nj a v i g ra nju na harmoniko v svoji kategoriji). CAFE EUROPA je spremljevalni progam mednarodnega projekta MACHTAZYL / NOĆNI AZIL. ki ga je podprla Evropska skupnost. b . Culture 2000 Godbeniki na Hrvaškem Jasna Paladin diiiu in civema v Vodicah pri ....................................... ŠibenikiL "To je bilo naše prvo Mengei • Glasbeniki Godbe gostovanje na tem festivalu, će- Mengeš so se na povabilo prav smo v tujini kar redni Mestnega pihalnega orkestra gostje. Samo junija smo dva- hrvaških železnic iz Varaždina krat nastopali v Avstriji in štiri udeležili tradicionalnega Štiri- dni v Strasbourgu. Na Hrva- dnevnega Mednarodnega festi- škem smo se imeli super, saj vala pihalnih orkestrov, ki so ga so nas zelo lepo sprejeli Sploh skupaj oi^anizirale odrska, va- v Vodicah bi lahko igrali ure in raždinska, šibensko-kninska in ure," je svoje vtise predstavil ka- primorsko-goranska županija, pelnik Godbe Mengeš Primož Na prireditvi, kier so poleg hr- Kosec. Trideset mengeških vaških pihalnih orkestrov sodelovale tudi godbe iz Madžarske, glasbenikov jc lep vtis pustilo tudi zaradi slovenskih naiod-iz Slovenije pa tudi pihalni or» nih noš, v katerih vedno nasto- keslsr iz Maribora, so se mengeški godbeniki predstavili s štirimi nastopi, dvema v Varaž- gusta pajo v tujini, koncertirali pa bodo godbeniki spet konec av- MengeŠki godbertiki pogosto gostujejo v tujini. Komunala Kranj v POLETNEM ČASU DAU5I ODPIRAL CENTROV ZA LOČENO ODPADKCV zbirni cer^r Zarica in zbirni center Šenčur od pone^ljka 60 pefka: od 13. do 20. ure, ob sobotah od 8. dd 13. ure zbirni center pri odlo9alisču odpodkov Teneti&e od ponedeljka do sobote od 7. do 20. ure zbirnem centru in^a vsak odpadek svo|e me$to. Pripeljete ton, kartonsko emboložo, sleklo, stekleno emba ožo, balažo, kovtno, odpadno foli|o, sfrropor, lesene odpadke, leseno embolo 20, oblačilo, teksHl, kuhinjske odpodke, vrtne odpadke, gradbeni n^aterlal, izrabljene cTvtomobtlike plošče, gumene odpadke, siekironske odpodke, odpadno belo tehniko, odpadne barvne kovine in nevarne odpodke BREZPLAČNA je oddajo kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Druge odpadke lohko oddate brezplačno do količine enega kubičnega metra. Vi. 3 1 AA» ČIPKARSKI DNCVk V ŽELEZNIKIH od sobote. 6. julija, do nede4je. 16. julija 2006 Prodajna razstava ćlpK v galdrlji muz^9 bo odprta do 23. julija. Dobrodošli v Zelezn^ih. cwo BLED Casino 8fed, d. d., odpira nov fgralni salon Vulkan v bližini mejnega prehoda Karavanke K sodelovanju vabimo dekleta in fante. Razpisujemo sfedeČa delovna mesta: Igralni salon Vulkan: - receptor • strežba Igralnrca Casino Bled: - nadzornik igralnih avtomatov • krupje - vratar Üvdjanp Vid delovii.) mestđ bodo potekala v igrüfnici Casino Bled in bodo ustrezno plačana! Pogoj: polnoletnost in urejen status Studenta. Razgovor s kandidati bo v ponedeljek, 10. julija 2006« ob 12 uri v prostorih igralnice Casino Bled, d. d., Cesta svobode 15, 4260 Bled. eSffeOtVUÄKN^tNICA KCANJ . I Osrednja knjižnica Kranj obvešča bralce, da so vsi njeni oddelki in izposojevališča ludi v poletnih mesecih odprti pc obir^iinem urniku, ta ie v^k dan od oonedefika do sobote: Oddelki v Kranju , torek, četrtek, petek sreda Splošna in Študijski oddelek sreda Pionirski oddelek sobota a.30- 19.30 11.00-19.30 a 30 - 13 30 Izposojevališča CSRKUE NA GORENJSKEM, ŠENČUR ponedeljek in sreda torek, četrtek In petek 08.00 15.00 12 00 19.00 NAKLO, PREDDVOR, STRAZISCE ponedeljek in sreda petek 14.00-19.00 J -13. JEZERSKO ponedeljek in petek 16.00-19.00 $po2ridi(e poletne modne trende! Nove modne smernice st odražajo v kombinacijah morskih barv in mozaičnih vzorcih. U(emi(e nove barve, nove llmje in nove vzorce. Bodite modni ob vsaki priložnosti in vnesite nove potetne trende tudi v vaSo kopatnicot ObiSčite Merkurjeve oddelke s kopainlSklm programom in se ob prijetnih ambientih prepričajte o odNČnl ponudbi. Ne zamudite! Pri nakupu keramičnih ploSćic kfs (n Gorenje Keramika vam priznamo iO% pof)ust, pri nakupu keramičnih ptoSčic Zirconto pi \ popusi Akcija velja od 3. do 29 julija 2006 02. do prodaje zdloy. Pupusl i>e veljd la izdelke, ki $0 vključeni v druge Merkurjeve akcije. Vedno modni, vedno v trendu. keramične ploiifice -10 % Ins, GuryrijO -15 % Zirconio MERKUR Organizator pnreditve - Tunsticno društvo Že'ezniki Pokrovitelj Občina Železniki lurisl ćnc iJrüStvo Ždleznik! Plavžu SÖ 228 Zeleznfk' « . »«hA v đA t GG mali oglasi 04/20142 47, e-posta: mallogla$l@g-gla5.5l www.gorenjskiglas.sl Rodio TfiqloY® A ^ /is 1 ^rrl 9I0/ OorenJ/ke^ ffi 9oTrigi»vJe$eKc,đo.o. Irg ImuCfafaria STEREO. RDS r^a frekvencah: 96,0 GORENJSKA 69,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-8ohinJ p 9 ^«K p. r (C , dr\jžbazdvzdrževdnjeingradnjoc6s(,dd. vabi k sodelovanju već m fa dih, delavnih in samoinicIatlvniK VOZNIKOV TOVORNIH VOZIL Če vos veseli delo na terenu v podjetju, ki dobro posluje, In imale ustrezna izobrazbo • voznik ali voznik avtomehonik (IV. stopnja) z vozniškim izpilom C in E kategorije in nekajletne delovne izkušenj ter ste vpisani v seznam voznikov z licenco oz. imale NPK • voznik, vas vabimo, da pošljete ponudbe dokazili o izpolnjevonju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Kran[, družba za vzdrževanje in gradnjo cest d. d.. Jezerska cesta 20, Kranj. .1 GORENJSKI GUS petek, 7. 2006 MALI OGLASI infb@g'ßUis.si 25 Mo RAvč e V Dvorjah prenovili vodnjak Občina Moravče je v sodelovanju s Hellosovim skladom za ohranjanje Čistih voda letos obnovila vodnjak pri domačiji jožeta Klopčiča v vasi Dvorje, ki je že 39. vodnjak, obnovljen 2 omenjenega sklada. Ta kamniti In Šest metrov globoki vodnjak okrogle oblike, ki stoji na sredt vasi, je tudi po obnovi ohranil svoj prvotni videz, sat so na novo naredili kam- niti podstavek z leseno konstrukcijo, prekriva dvokap- na streha. Obnovljena sta bila tudi leseno vreteno in stara ročna črpalka. V preteklosti je vodnjak domačinom služil kot vir pitne vode, danes pa nanj lahko računajo tudi gasilci, predvsem pa bo obnovljeni vodnjak lepa pridobitev morav^kega turizma, zlasti krožne učno-sprehajalne pott ob Rači, in spomenik kulturne dediičine podeželja.). P. Mali oglasi tel.: 201 4247 201 42 49 fax: 201 42 13 U^li uQ\fj se ipte iiT\itt u v Mtpk - v K 00! t^ 30 t[\u objo'^ v mK do do čas. oO [M)rtMejfM Co petkih rH^ -15 urf šf^UVlt, hfprtmičnifve 1 ve n u m.., 4000 Moj Id fhti 04/234 j>so pin: OJ1/M4-77? % PRODAJA ZC. BfTNIE. €10 in mz, zdzidl|ivj pjrcpti, komunalno neopremljena, nd zeto l?p<. mirni loL^rjj ob gozdu, Cena* TO BlEjSKA OOSRAVA, 406 in 67^ n\2, 2az)dljiVJ parceli, priključki ob parceli, cerij 90 EUR/mi m Sj EUR/mj ISĆEMO KRAN), za znano svdPikc nufnoi^^mc garsonjero za najem. KftANJ. center, ?a naltup iSčemo ^SO mž, s NE^fti f4ttH$Ht M Al istatf svct rc 4000 MA^J Ul 44/2*11 000 r^i tM.M^A 4M n« «i ' CTANOVAN|A prodamo KRAN) * bTona cmtn; 2*sobno polklel* no stanovanje, 69,28 m2, v vc^s- tanovanjski hiSi. 119SO. v hzi adaptKr^ le^ o Svetlo, cena 16 rnio SIT KRAN) • bližina centra; mansardno slanovanj«, mz, v s^oćsnnovdnjski hiŠi^ I. pfenovU )eno, «na 22 mio ST (91.^4 £Uft) KftANj ^ Pbniu II; S2.5 m2. $. nad.. \ 19S2. tepo, prenoyl|6no pr«d 10 Idr, ep ZK v postopku. Cffng 25 mio SIT (104J23EUR) Ki!^)* Planina N. pro$tomo dvosobno «tancFvanjc, 72,0? ms. 7. nad, I. 1982 Sbnovanje [c zcio phjetno. hvo vsdji^ v« m vttsano v ZK, («na ^^ SIT ŠKOfjA LOKA - Cr^ar^o n.; j^^io m2i 119SĆ. pnjetno tnsobno. mansard no5Unovan]e vnilkerri bloku« cena 20 mio SIT (83.4^ EUR) HI^E prc^mo KRAN) ' Srednje Brtnje. po^ov^ca d vosuno vanjske hiSe, 141 m 2 ^ sianovarijske povrime v pritli^jü, parcela 182 m2, vzdrtev^na m adapii* rana I 2000. cena 31 mio sr EUR) KRAN); vvr^tni pozidavr Primskovo, ob Zadruinr in Jdenčevi ul»ci so nd it tri enote dvojäco^ $ po >20 d« 15$ mz iunovanjske povri^r^e * vse z^feno do tretje, poda Ijiaoe Ive. ^rcelc «o velike ed 25^ de 257 mi Ctne od 39 öo rrijo SIT (162744 S'Jfi do 1 CUR). Kupo nepiaćato provizije. ZEMgkSĆE pragmo ^KOF|A LOKA • Sveti Duh; stavbno 974 mSj ob zelenem pasu. I ena so stanovanja^ kmetije, i p^iZV dejavnosti, iport m rekreacija. ^ Ravna, scn^a ^ega. Cer^a 26*)&o^oo I SiT/ma (itoEUR/m2} I oiof+l^^il Mlinska wL 1, Maribor, PETržii, Sle ManeAuv Mines g/a Tefefen: 592 59 49^ 030/30 20 ^ANQVAN|A PI%OOAMO KRAN)«Planina II. 2 sobno, VII/7 69.^9 mi, U 1982, vzdrževano, Cena^ 23,$ mio sir (9$ o«4 EUR) KRAN) ^ Planina 2*sobru>, 63^50 mz. V/7,1.1. 1980. ddno obnovljeno, cena: ij.% m« SiT (95^142,71 EUR) KRAN)* Kidr>ecN9.3^obno. m2. II. nad., obfiovljeno, opfemljeno, cena: 30 mb Srr {125.187,78 EUR) . Hl^ PRODAMO I TRŽIČ • center mesla. slan. hüa. 140 j m2 blv, povriiriei parccla 90 m2, v L 2003 obnovl/ena vce^otii m^na izdelava mansarde, cena: 33,2 mio SIT PARCa£ PROMMO LANCOVO • 3 zazidljive parcele, 676 m2,679 cena: 21.567,6 SfT/m2 (9oEUR/m2) LOKA PRI TKŽiCU * 2a2idl)rva pafcda. 18 000 m2. primerna za postno de^ javnoft. ravna, sončna, vsi prikljućki, cena: 80 EUR/m2 (19171,20 Srr/m2) mNOVAN)A OĐOAMO KRAN) • Planina t, 2*sobno, 60 VI/10« M 1976, opremljeno Najemni« na: 80.000 Sn/me« (333^^3 EUR/mes) gekko ' r o . 1 ♦ ^ 4 \ 7V, we r WM* göADpr^^i ; 04 2341 999 t PRODAMO 5TAN0VAN1A . KRAN) ♦ CENTER; nova starh^van^a v popolnoma obnovljene rr>HČanski hiü vcentnj mesta 59c9 cena • z sobrvo 5243 m2^ cenä! • 2^obno 58,74 m2,1. nadstropje, cena: S6.9S1.866.80 srr - ysobno duplex 96,25 iriz, 1 n^dstro^y je in mansarda, cent 39.620.022,75 SU '3*sobno düpiex 894^7 ni2i 1. nadstropjem mansarda^ ceru: 35^992*618120 SFT « 2*sobnc S933 triansarda, cena 27^40.834,^ SIT SECUNjE NA COREN)SKEM; 2ss s shrambo, 60 m2, L >988, nadstropje 3/4, lastno parkirii£e. balkon, mirna k44cja, cena 23,^ mic Sn KRAN)« PLANINA; 1SS,42 m2,119S5, delno obncvirenozoo6. nadstropje 3/4^ neopremljeno. vsel|rvo takoj, cena. 18 mio SIT KRANI' VALJAVČeVA: 3SS s shrambo, 72 m2. L1961, ^fwvljeno 20001 nad-siropje 3/4, delno opremljeno, vsefjlvo konec leta. cena 28 800 000 SiT KRAN) ^ VODOVODNI ^Oi^ 3ss s shrambo, 74 m2. L ^964, obnovljeno 2003, nadstropje 3/41 delno ©prem ^ feno, cena: 26.500.000 SrT PRODAMO ZEMgiSĆE BLfO* KORFTNO; zazidljiva parceb na sor>ova delno 2005^ vsi priključki, na vol|o po dogovoru, cena 27iOmic SFT (112.669 EUR) KRANji Zlato poljC jSS 79,6 m2 v vt* sokem pritllČju/2. nad., obnov« 2003, cena 28,5 mk> SFT (118 928 EUR) KRANji Plarana; zss6040m2v nnad^ obnova soo6, cena 24,0 mio SIT (100.150 EUR) TR2)C Zaleniea: 2ss 44 ma v 1. nad.. obnova 20061 vsi pnključki, popolnoma novo, cena 19,0 mio SIT (79.285 EUR) NAjEM vikenda: btvalnega vikenda 2 vso opremo na Šcnturik! gori, 15 fei staro, tri etaže po 40 m2, cena 119820 Srr/mes {500 £UR/mes),ena vartčlna POČITNIŠKA HI&A: ĆATEŽKE topikc: počttniika hi$ic9 povrilne45 mz, posebej pokntainj, 10 let stara, vsi priključki, cena i3.)SCL2oo,oo srr (55^000 EUR), posfr bd doptaCIo za najem zemljišča www.kliker h.si GG mali oglasi 04/2014247, e-po§ta: malioglasK^g-glas.sl www.gorenjsklglas.sl m p PROJEKT 4> «tf « Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO STANOVANJE KRANJ • VODOVODNI STOLP. 2SS, ^ ms, P/4, nad, obnovljeno 1,balkon, SZ lega, mima lokacija, ccna: s,9 mio ►00 PRODAMO ZEMgiSĆA DV0RJ£ PRI C£RK14AH: piKe\9 1000 mj, odfična, sončna lokadja« čudovit raz^. cena: 100 CUR/mz {23.96400 OODAMO POSLOVNI PROSTOR KRANJ OKOUCA: ^ 26om2. parcHs 15S0 rm. I. o^ III. gr. do konca se izd^a po želji najemnika, za skladii£a, proizvodr>io sli storitveno dejavnost. PREOSTALO PONUDBO NEPREMIČNIN NAJDETE NA SPLETNI STRANI. www,mp*proieki.si GA-NI CA NI. d,o.o., P,E, Mlakariesra ulrca le? tel: 04/2$-i7*i99. fax: 04/26-17^193 e*poSta: infi>^nep/emicnlf>e*gani.si DVOSOBNA 5TAN0VAN|A KKAN)«PIANINA L prodamo dvosotk no stanovanje v izmen 61,40 m2, nadstron^/S. staro 28 leti obnovljeno. zasleMjen balkon, vsi priključki, CK, $tevd za vodo, vpisa no v ZK, vsel)ivo ta^ koj^ CENA: 24.000,000,00 SI T1USOB^4A STANOVANjA KRAN) • PIANINA I, pr^nyo v cetoti o^ovijeno trisobno stanovanje v ^me^ ri 73,80 mt 3. nadslropje/4, letnik vsi priključki, balkon^ lo^ WC vpisano v ZK, vseljivo takoj, CENA: 2S.OOO,000|00 srr (116.841,92 EUR) HISE BECUNjE. prodamo manjšo stanovanjsko hiSo v tretji gr. hzi {b^^lnf vi^ kend) v izmen 80 m2, ki sloji na 11&4 m2 zemljii^, delno ?idana delno lesena, voda m elektrika na parceli, prevzem možen takoj, C€NA: 24900.ooo.oa srr {103.905.86 EUR) Šenčur, prodamo Mto lepo in svviio vrstno hi$o^ kf stoji na 266 m2 zemljii- Ča, stanovanjske površine 240 rtu, opremljena s kakovostno opremo. Bte-rsse i^od na zelenico, podkJetena, ga* (on, VSI pnključki, CK. vseiji-EN Ar 70.000.000.00 SIT ŽIRI • BEORIH, prodamo manjSo samostojno hiJo V fzmeri 140 m2 + pomožni objekt v izmen 40 m2, kje^ sta gsraža in delavrikd, 63S ms zernljiUai podk]etena, pritličje v hi\ adaptacije {potreben min. vlolek} in mansarda» l^r je dvosobno star>ov3nje s ka^rie-tortv obnosdjeno 1,2004 ix balkon, CK* olje, tef pnkljudek, satv. vseljrvo po do-govonj, CENA* 35.000.000,00 SFT (I4l0524> EUR) ZEMgi^ PREDDVOR • MAČE, na mimi In »nt ni lo^dji. ob potoku, prodamo zazidljivo parcelo v jzmeri 1522 m2, delno v hnb, obrnjena na jZ stran, vsi pnkijuäu na parcel^ prevzem možen takoj^ CENA: 2S.i6ia SfT/rm (105 EUR/ma) KUPIMO V Okolici KRANjA,SKOFjELOKE,TTÖI-Ca m RADOVgiCE kupimo več stan» vanj mlf^nih velikosti, za nam žeznarv V KRANJU 2 ožjo okolico, nujr>Q kupi« mo enowbno ali ervosobno stanovanje s kabinetom v izmen ok 30 rm. za nam že znanega kupo. CENA: ok. 17,500.000,00 SIT (73.026 EUR) Na rvknih bkadjah kupimo već hÜ in zbadljivih parcri, r«llćn>h vdikosti in dimenaj, za nam it znarte stfank& POSEBNA PONUDBA Vsem prodajalcem, b se od^jo za prodajo nepremiČnfrM pr«ko podje^ CA*NI^ d o, o,^ 2ar»hjnamo same ? % pfDviz^ v meseoj juBju za prodano n& piWTHÖniM, www alf podobno dejavnost, letoizgr. 1992, cena 85.000 srr (3S4,68 EUR) mesečna ^ stroiki; SKLADIŠČNI PROVRI • PROlZ- VODNE HAU^ PRODAMO«NA|EM STECNE pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost jo let leto izgradnje >975, cena 112,5 mio Srr (46945418 EUR), možnost tudi najema - ccna 1 mio SIT/mese< 4 stroiki (4172,92 EUR mese&io 4 sin:^ki) PARCELA « PRODAMO KRANJ • Rupa, velfkosb 969 m2. elek* voda. plin, cena 42 mio SI A ŽKOPJE LOKE. zazidljiva, v izmeri 746 m 2, cena 28,5 mio srr KRANJSKA CORA • Pcdkorvi, tzmere 2500 m2, cena 13.180 Srr/m2 (55,00 EUR/mz) JAVORNISKI ROVT nad jmicami, v Izmeri 759 mz, na parceli elektrika in telefon, sončna, dostop z javne ceste, ena, va, 6 km od avtoceste, cena 11 mio SIT (45 902, >8 EUR) PARCEU^ ZA VIKEND«PRODAMO: PAL0V>ĆE« eistnca nad Tfžićem, v cz* meri 1.097 cena 6 000 SlT/ma (25,04 £UR/m2 2 PESSTi d o, o,i nepremičninska dru2 ba. Stritarjeva ulica 5. Kranj, Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 7« E poŠta; sst.si Internet VWW. za znane stranke vzamemo v prodajo in za v najem nepre« miCninevs^vrst STANOVANJA PRODAMO: KAANJ - Vodovodni stolp: dvosobno, 39.25 ms, I. nad, novljene, cena 18,900,000,00 SIT (78.868,30 EUR) KRAN} • Zlato polje dvosobno, delno mansardno^ 4/4, 59 m2, I izgradnje ccna 22.000.000,00 Srr KAANJ ^ Planina I. tns<^o, 78 rru^ V nje 1974, cena 23.goaooo,00 SfT (99 732,93 EUR) KRANJ - Planina I: dvosobr>o obnovlje^ no, I. nad / VIL, 61^ rru, I izgradnje ^975i cena 24.000.000,00 SI KRANJ ^ PLANINA I: enosobno. VP, 39J0 mz, obnovljeno I, 2006. cena 16.600.000,00 srr (69.270,57 EuR) KRANJ • PLANINA I: trisobno, m2, 78,78 mz, III. nadst., v celoti obnovijo 1. 2006, cena 28.000,000,00 SIT (116.841 EUR) KRANJ« Dr«žgoika ul,^ tnsobno. III. nadstropje, 7480 ma, I. Izgradnje 1964, obnot^jeno, cena 25.900.000,00 SiT (108.0^.78 EUR) KRANJ • Zlato pdje. trisobr>o, nad^ stropje, 81,30 ms, I. ^novljeno 2003, cena 30.000.000,00 SIT (>25,187,78 ) KRANISKA CORA: dvosed, II, nad^ stropjc, 59,12 mz, I. fzgrvdnje 1973, balkon, certa 38.342.000,00 SI RAOO^K:A^triinpolsobno,pcM^, I. izgradnje 2000,79.33 m2, atrij, garaža, cena 34.987440,00 S1T (146.000.00 EUR), KRANJSKA GORA: t, nadstropje st3n> vanjske hiše, p,oom2 430 m2 terasa, 130 m2 s kuhinfo m 65 sedeži, na pare 300 m2, L izgrad* nje 1988, cena za stanovanje 26,360400,00 SIT (110.000.00 ), cena za SIT (140.000.00 EUR) Httt PRODAMO: • RAVNE: dvostanovanjska hila z N^o opfemo, ločena "^^oda. 320 m?, parcela 621 mz. dve garali, cena 59.000.000,00 SIT (246^2,63 EUR) fOUNJ *STRA2i£Ć£: vrstna hiša, 8940 m2, L izgradnje 1970. obnovljena 2003, z upor^^ vrta, cena 35.900.000,00 Srr NOMENJ pri Brtir^. nad^tandardna, ck^stanovanjska. na pare 372 ms. rv> vogradnja 1993. podkletena, cena 80000000,00 511(333.83408 EUR) ODDAMOVNAJEM: KRANJ • PIAN INA II novo dvosobno iqe, 4S rm, terasa, . iz* g/adnje 2004, najemnina 95.8^6,00 SIT/mesec (400,00 EUR/mesec) ♦ stroib in vari^ria, opreml)er>o TRŽ)Č * Ravr>e: enosobno stanovanje z balkonom. 36.20 m2, \ izgradnje 1975, najemnina 200.00 EUR (47.928,00 SrT^,var«ina VIKEND: za JEZERSKO, počitniška K^Sica na parceli 214 m2. tzmen 26,00 m2, dovoz asfalt 13.900.000,00 SIT (EUR GRADIŠĆE * Smartrto pri Litije stano-vanjska hiU 2 veliko teraso, popolnoma obnovljena 1.1978. garaža, vinska klev na pare 2377 mz, cena 14900.000,00 srr (62*176.60 EUR) PAACELE: BLED * KORrrNO: zazidljiva parcela 1772 ma, cena 31.153,20 SIT (130,00 81£D* KRNICA: zaridtjiva 400 m2, d> stop urejen, cena 31.153,00 z CEOX trgovsko podjctj« d.o.o. Cesta Kokrikega odreda 24 4294 Knie Več informacij fahko dobite po telefonu. 040/234 zoz. V StraiilČu pri Kranju v meS^anski vili na odli(!ni urbani lokaciji sta na* eni slanovanisb enoti m sfcer. Stanovaniska enota v Tzmefi 31,78 1 m2 s oriDadaločim zemlilSčem za Stanovanjska enol« v izmeri 38,84 m2 s kletjo in pripadajočim zcm čem za parkiranje. w w w.eeox Asaol. net I 26 MALI OGLASI info(Sig'glas,si GORENISKI GLAS petek, 7. julija 2006 NEPREMIČNINE STANOVANJA PRO D&U 2 5$ Ktani • Planina II, 66,84 m2. W/7, I, lig. 63. obnovfjeno, 2K v p> stopKu, d9lno opr., vsi Df^^' . vseljivo Konec 06. cena; 23.00& 440.00 sil (96,000.00 tfuf). AJP, d.o.o., Koroška 2. Krani, ft 031/330-040» ajpsle- pec^volta ncl «oo&u:* FR^STŽ »V >4 tf. PK 1J 2"» fcjifij Vaio nepremičnino prodamo v 30>dneh t, nr.- ^ I ^ « ♦ ^ It • ^;. 'S rniW.,?: 2SS Kr^nj - do, PVC okn^. balkon, CK na piin, mirna lokacija, cena: ugodno. 9 041 /350-713, 040/ 4 25-233 UOM^ KUPIH 4 ^ SOBKO, (2 ^ 2). v nizKom bloku ali hiM (i^iček, vrstna), v Krania oziroma &ke ici. 8 041 /S9S-0>5 ODOAM SOBO, Oyema moiKjma. souporaba KoMinica, 8 031 /37^267 S060, dvema moakima, souporaba koDalnice m kuhinje, ponedeljek, 8 SOBOi s souporabo sanitan) in delno Kuhinje, ;jposioni gscüi šludeniui 9 04/51^2^28 SOBO, v okolic^ Kranja 8 souporabo kopainK;« in l)e zakleni, rnoiKi, sairiski os«bi. 8 041/247^662 GARSONJERO, u Odä, 1er starejio v Okolic^ Kranja, 063 , na Btedü hsso za sMa* 8 041/246- QLED«CENT€R. 1 sobrK> stanovanje, pooo^noma opremljeno s prostorom in k atjo, 50 m2, 04/533-6610^ 031/44-97O2M067Ö? ENOSOBNO, stanovanje v Uubnem, samski osebi i enoletnim predplačilom najemnina. 8 040/389*513 «mv^/j CN0SO8NO stanovanje, v mar\$ardi 3/III, Planina 1, 37 m2, obnovlieno, vsi pnkijučki, 56 000 SfT, fnesečni stroški, eno mesečna varžćma, predplači* 0, dogovor 8 031/221^57 «oo^s^? HISK PRODAM OVOSTANOVNJSKO HIŠO, visoko podkF^tcno» na parceli 500 m2. z vr* lom in vrtno loto, i odprtim razgl&dom, VSI pnMiuckj, 6 Km rz Kranja, prenovljena L 03. cena 62,3 mio SIT ali 260.000 BV^. 8 04/2$*3S-119, 040/311^40 ^iUi SKOPJA LOKA. 195 m2, vrstna, konina, 1967. streha In fdsadd adaptirani 1995. garaža, parcela 85 m7.35.900.000 SFT (149.808 EUR), 041/711.142, Agencia d.o.o.. Zaloška cesta 69. LjuDljar^a. www.agencla .si L HI>Q, na rnimi lokaciji, i večjiiri vnem v okolici Kranö. V 031 /510-760 >odar$kirT> posloptem, Bth lof, lepa loka Cifa, 9 040/537-V3Ö7 4CaM?0 KUPIM ALI NAJAMEM STARO HIŠICO, potrebno adapiacije v območju Goretti' ske (od PokiruKe Oo Kranja} - na pode* i malo vrtička, 8 04V7ÖJ-024 VIKBNDL APARTMAJI PRODAM GABRŠKA GORA • ŠK. LOKA. bivalni vrkeno. I, 06. &6/'i75 m2. urejen. opremt)en, i vso Ookumontac i(0, APN SkoljološKa 26. cena 18,900.000 00 SiT. 9 041/672-91? «OD&Ma } I SAVUDRIJA easanila. 200 m od moi^ prodan>o apartmaje 43-92 m2< vsdjKn lakof. Visoka kaJtovoa in oprezna. Cena cca. 1700 EUR+PDV, zagotavljamo in ufoorte krMite na 15 iet Možen ogled. 041/612 935. 041/31187S. wmv.llvada-savudilla.&l fTe^i nokem, Jastre barsko) TERME OLIMIA. • AQUALUNA, l&sen poč. apartma 30 m2 in 13 m2 ogr. aln-|a, opremljen za 5 oseb, KTV, iclefon, prodani ah menjam za os. vozilo do 5 mio SIT, lakojs«n prevzem. • 041/366-993 Bonw POSESTI PRODAM ALI ZAMENJAM, parcelo z gradbenim dovoljenjem za zavidljivo v Zg. 04/25M1'90 NEZAZIDUlVO PARCELO, ok. 700 m nad Šobcem • Lesce, najbotjžemu ITD NEPREMrĆNINE, d.o.o. MAISTROV T RC 7. 4000 KRANJ TEL • 04/iJ-8MS0, 04/2}'65'67O 04i/755'296i 040/204-66», 041/900-009 «poiU; Hd.ncpFemicnine<3^$iol.n«t ¥fww.jtd«plus.si PAflCELO. v Žireh - Nova vas, t260 m2.cena 10.5 mio Sn {44.000 EUR), • 041/672-917 ZAZIDUiVO PAACELO, v lnduatri|ski oonj Trala v ŠNo^i Lokj, 1060 m2, dovoljna gradnja za poslovno dejavnost, cona 15.577 SrT/m2 165 EUfl/m?). « 04/506-22-20, 031/712-326 •OOARO POSLOVNI PROSTORI ODDAM TRGOVSKA CONA, Primskovo. 130 m2, skladtšče 65 Tn2. t regah, 9 031/612-289 ew^^a DOBRO UTEČEN, Irizerski salon v Dvoriah pri C«rkl)ah. polog bif^a Bar C^or. 9 040/650-652 ecots-a GOSTINSKI PROSTOR, opfemljen, okd- 041/94;^^ MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM OOKUP IN PAODAJA, od I 98 dalje. plačlo v GOTOVINr, Uredimo prenos neäv3. Adria avto, Partizanska t. ŠKoQa Loka (bK'ša vojaSn^a), vvww.adrlaav-to.com. 9 04/51-34-148, 041/632-577, aOna.av^oi?^ .nei «ooure DAEWOO, MATIZ. j. 01, lepo orira-njen, možna mencava, gotovlnsKt p> pust, Avlomai, d.o o., CorkTle. 9 031/490-012 ecc^g» FORO, FIESTA 1 3, I. 97 njen, moina mer>java, pust, Avtomad, d.o.o,. «spe ohra-00- eM6940 lepo onr3-00- FORO, FOCUS 1.4, I. Ol. njen. moina menjava, pusi, Avtomai.d.o.o., Cesntevek Cerkire, fORO MONOeO 2.0 TOCi, I. 7/03, $3.000 km. 5 vral, srebrn, 1. lastnik, 041/509-671 BOO&B»9 P^pMtiiK 10 420? NdM ^^ Pt KrMikJ mut 22 PRODAJA IN MONTAŽA mi I l&AN III t^^BIBB^ IR llft^iH^^ * airiorti2drji TKONKT^ hitn servi» vo;!il - aviooptika vse vo^ii, «izpušni sis^smi kstal^ulorji / Tel t>^>nt)U Htip!//wwwagQđi>lar.si ^ HYUNDAI. ACCtNT 1.3.98,80.000 km, 1 tasinik, lepo dva*^, rnožna mera^ gotovini poptiS, Avtomat, d o o., Cešn^^ 22, CeiKe. 9 031/49001? HYUNOAt PONY 1.5, 04/533-15-4? . 92. IQ OPEL. CORSA, I, 02, 1 lastnik, lepo ohranjen, možna meniava. gotovinski popust. Avtomai. d.o.o . ćešnjevek, Cerklie. 9 031 /490-012 Kvmis RCUO 1,2, I. 99, 113.000 km. srebrne barve, potrjona ser. Knjiga, vsa oprema razen klime, cena po dogovoru, 9 D41/&4&.dl0 RENAULT, SENIC, I. 00. lepo ohra-njeri. možna monjava, gotovinski popust, Avlomaš. d.o.o,. RENAULT, CUO 1.4 RT, I, ohranjen, možria menjava, popust, Avtomaš. d.o.o.. 99, lepo otovinski RENAULT. MEGANE 1.4, I. 9S, lepo . mo^na menjava, gotovinski . d.o.o,. Češ popust. Avtomat 22, CerMle. « 031/490012 RENAULT, TWINGO. I. 97, t lastnik, l^jo ohranjen, rrwina mer^fava, gotovinski pofHist. Avtomaš. d.o.o,, Ćešnjevek 22, Ced^ie, RENAULTSfIVE, I. 94, 135.000 km, dobro ohrsnjar). 3V. reg. celo l@to. RENAULT CUO, 1. 93. 113.000 km, kovinsko sive &arve, 5 vral, 041/682-716 RENAULT TWINGO 1.2 PACK, I. 01, klin^a, servo, kov, mocter. vsa oprema. RENAULT TWINGO 1.2, L 98, 120.000 km, svetlo zelerie barvo, cena; 490.000,00 SIT, « 040/641- 339 6ccsi>ia SEAT CORDOBA 1.9 TD GiX. 95, tlO.OOOkm, 56 KW, CZ. el. ste«b. sofvo vete, aMx> ckno, 9 031/3940-290 SUZUKI 1.3 GU. I. 00. 95.000 km t. lasinica, 9 041/358-848 ŠKODA FAVOfVT. I. 94. 73.000 km, 1. lastnica, izjemno ohrarvena. cena: 195.000.00SrT,8040/412-0ei VOLKSWAGEN BEETLE 2,0, f. «B, 2. bstnk, ćme baive. cena i 720.000.00 Sfr 9 041/887-863 VWGOLFII. diesen, 91 in Subaru Legacy karavan IV WD I. 90, 9 KUPIM ODKUPUJEM, starejše avtomobile, prod potekom registracije, simbolična cena, 9 041/709-586 eco&fie» MOTORNA K0L6SA KUPIM MOPED APN 6, dobro c'vannn, cera do KARAMBOURANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, ludi lolal-ka • ponujam rtarveč, lakojšen odkup, prevoz, 9 031/770^33 acoute STROJI IN ORODJA PRODAM ELEXTFO MOTOR. 4 KV^. 14X (X>f9w na miniJo, 9 031/812-269 «odm^i GRADBENI MATERIAL GRADBEN t MATERIAL PnODAH BALKONSKO OGRAJO, brune, ladijski N0VA4 DELNA, vrata na pehala, pnmer-rta tz skJadisće, ter novo dvodelno okno r\ vecio Koićino sti^šne krtina Krtünda In Kaniza,«031/671-697 SUHE, smrekove plohe, V 04/252« 26*89 iMtosn ZIDARSKE SPONE • žabice, nerat> Ijone, cena 350 SrT/ko$, 9 04/510-76-60 KUPIM 8ET0NSKC TLAKOVCE, ral9l]ene, Oobra ohranjene, 35 m?. 9 04/2S&- ODKUPUJEMO HLODOVINO, in ce- Julozni les iglavcev ter kostanjeve dro gove 04/S1-30-341 dopoldan in, ■ PODARIM aifo- STREŠNO OPEKO, cemertnt ipicak. STAVBNO POHIŠTVO PRODAM NOVA VHODNA VRATA, s "h cenen. «04/23-10020 KURIVO PRODAM BUKOVA, dn^. 9 041 /75&*263 eUKOVA ORVA. možnosi dostave. 9 051/340-73? 900MU ORVA. rneirskaali nzh ^Oana, možnost dostave, « 031/31CK3 66 MESANA. m koslan 04/25^1 e-l 8 leva drva. 8 STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM. Gorenje, višine 155 cm. globine 60 Cm. slar 2 (eti, lepo ohranjen, cer^ po dogovoru. 9 041/2S3-758 eoo^^r PRALNI STROJ, in hladilnik Gorenje. 9 0«)1/878-494 &00a90d KUPIM MANJŠI HLADILNIK, ceno. 9 031/291-408 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM CISTERNO ZA OLJE. 2000 litrov Cfloa po dogovoru. 9 031/826-527 PODARIM STAREJŠO PEĆ, mar^, na trda goiWa 'oašoefMA'. «040/75S-227 TURIZEM DOPUST, kniarienje od 31. 7. öo 10. 6. 2006 samo se nekaj o^'ostih mest, ini na. • 040/573-402 NOVI GRAD, 300 m od morja oddam aparlma za 4 oseüe. 9 031 /839-/56 ODDAM, a 041 /2S-4&«42 v Umaou, 9 I POĆITNI §K0 STANOVANJ E, za 3 do 4 oseOe, Strunjan. 9 041/35^88 UMETNINEi NAKIT PRODAM SLIKA, oi]e na o^no 60x80 cm. okv>-fjena, slikar matica bradaška 1927 z certifikalom, • 041/928-011 OTROŠKA OPREMA PR O DAM OTROŠKI VOZIČEK, tnkolesnik, velika, kolesa, ten^no rnoder. nov. Z3r pakiran. 9 040/431-274 KUPIM BABY • PON, r^Dlien, 9 843 ŽIVALI IN RASTLINE PRO DAM LABRADORCE, slare dva meseca, braz rodovnika. 9 OSI/391-694 PRrrUKAVEGA, čistokrvnega oudFa, svetlo rjave barve, cepljen, slar dva mesoca (psićka), barbara, 9 051/815-298 soosei) PSE MLADIČKE. D^rne anatdski cvearz rcdcwn(k£ni. • 041/571-672 PODARI PSIČKO. mešanko. nizke rasfi, slaro d Tednov, 9 04/234-10^0 scosrsi MUCKE, stare dva rneseca. cmo beli tigri z belimi tačk^^mi, Majda, 04O/5O-2O-OS POSLOVNI STIKI KREDITI Do 7 leL za vse zaposlw« ter upokojence, do ^ % obr^. Krediti na osnovi vozüa. ttr leasin-gr za vosjia stara do io let MOŽNOST ODPLAäU NA POLOŽNICE» PRIDEMO TUDI NA DOMI NUMERO UNO Robert Kukmec s.p^ MRfiska uL 22, Marftwr Td: mob: 04»/75>i60,041/331-991 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO. ?a gnotevko Creirta 1200 in kosilnico BCS diezel 127 cm, 9 031/467-943 Boa»« ENOVRSTNI iZKOPOALNIK, krom pirja. 9 041/916-180 KOMBAJN. no. KOMBAJN. Pčttrn^r Mex R, Pod-brezie 67, 9 04/53300^1 MjKSEA. za pra&če. sKorai lahko so tudi arora. nov. N«talkj in Ovetelei, 04/57-41-749 wowoi DVE TEUCI. simer\talki. stan 15 mesecev, ]z ekološke reje, 9 04/4&-S1' «OOMi? JAGNETA, za zakol ali nadaljt^jo rajo, 9 040/539-023 KRAVO, sinentalko. visoko brejo ah po czbiri, 9 0S1/352-S65 'cosms KRAVO, simentalko z mlekom, MLADO KOBILO, z žrebićkom po oil bin. • 04/252-13-41 OVCE, breje aH z iančki. po 21. un 04/614-63-44 PIŠČANCE, za nadaljnjo r^jo. PRAŠIČE, razJično ležko, rrtoinosi stav«, 9 041/724-144 SQOMM TELICO, sin>enTalko, staro 15 mesecev. 8 040/S3l-$67 TELICO, simenlaiko, brejo 8 mcsecov ali pol^n. 9 04/51-41-190 K!O$«03 TELJCO. anentito. slaro eno leto afi rr» nlam^abkca, 8041/286-701 TELIČKO, simentalko, staro 3 meseca In ČB bikoa 170 kg, 9 041/741-837 6C!0uCM TELIČKO, simentalKo, stafo 14 dm. TELIČKO, simentalko. staro 4 ce. 9 04/252-13-41 VEČ BIKCEV, stfnentalcev In NV simentai^. k/a- f KUPIM BIKCA, katerekoli pasme, starega 14 dni. 9 051/41-77-62 BIKCA, simentalca ?a rejO. težkega ok. 250 kg, 9 04/59-61-069 O3oui>9 BIKCE, simentalce, težke okoli 120 kg. PODARIM KOKOSI, za zakol aii nadaljnjo rejo, Oman. Zminec 12. 8 041/726-850 OSTALO PRODAM DOBRO OHRANJEN, 13 colsi gum vos, ugodno, 9 04/256-58-30 «OOtedi KOTEL, za kuhanje žganja, mabo rabljen, 80 (, 9051/231-144 ZAPOSLITVE NUDIM GOSTIŠČE BABICA V ŠENČURJU, išče zartesliive natakarje in ćistiiko. No vanka Šimenc s.p,, češr>jevek tO, SAMr'4 KLJUCAVN1ČAR)A. ORODJARJA ALI STROJNEGA TEHNIKA za $trojno obdelavo kovin na kfasiČnih In CNC strojih, redno zaposlimo za nedoločen čas, fi dehvno meoo) Uhov^e^, 42C7 Ceifdje na Om\fsken\, gsm: 04VS71-8S7. tel.: 04/281-65-00 ZAPOSUM KUHARJA, ali pomoćnika Kuhar^ za delov kuhinji s hitro pren^a-no. Stijeo^evič Lj(^mirs.p.. Kidnče- va 62, ŠKoRa Loka, 9 040/22-90-33 s E AWAY group 1. MIZARJE Razponi pogc^t: izobrazba i«sne smeri, 3 fetn« delovt^e izhuinje pn Obdelavi iMd* 2. CNC OPERATER Razpisni pogoji: strojni ali l6sni lehnik, rujman) 3 letn« d«lovr>» kušnje, poznavanje CNC 3. MONTER VOOOVOONIH INŠTALACIJ Razpisni pogeti: strojna ^obrazba IV. ali V stopnje ali druga ustrezna izbr * r4jman| 3 lefne delovne izkginje pri mcHitaä notranje opreme in pohiitva 4. MONTER MOTORNIH INŠTALACIJ Razpisni pogoji: eirojna )zobrezöa ah V stopnje a(i druga usirezna izbr«, najmanj 3 letne đeloyr>e IzXuänje pri moniaii nolranja opreme in pohištva* 5. ELEKTR1KARJE Razpisni po9oJi: izobrazbe IVali V Stopnje elekl/e smeri airOruga nlrazna izDr*. najmanj 3 lelne delovnq IzkuSnje pn fnontall notranje opremg in pobiiTva. Ponudbe pošljite najkasneje do 207.20M na naslov: Seaway Group d.o.o. Pot na Lc&ic« 2.4260 Bled sli po «-pošU: polon« KrmeluSseaway.si ZAPOSLIMO DVA VOZNIKA. C m £ kategorije z izkušnjami za domaci in ko s.Pm Vofllje, , Vrtna pot t 041/484-041 ZAPOSUMO VOZNIKA. C ^n E K&t. za vornjo v mednarcdnam prometu (vbči^ le cisterr\B)i Škotic promet d.o.o i Tr^ slanik 93 a. Golnik. « 04/33600-99 KLJUČAVNIČARJA Z znanjem varjenja s CO2 redno zaposlimo za nedoločen Čas čas. (2.dehvm meiti). KOVINC kf učavničarstvo b. ZAPOSUM. vestnega mon1a)a aavtooga DOh^. De&i« Mapž &p.,C. naBnlD 44a. Kranj. ZAPOSLIMO AVTO K LEPA RJA, AVTO MOCnIK d.o.o.. Kranj, BtUof 162, 9 04/281-77'04 ZAPOSLIMO AVTOLJĆAAJA. ali delavca 23 priučilev. AVTO MOĆNIK d,oo„ Kranj, Bntof 162, « 04/20!-77-C4 ZAPOSLIMO AVT0MEHANIKA,2die-icnc 3 lela delovnih izkušenj, ASTTO MOĆNIK, d.o.o., Kranj. Bmof 162. « 04/281-77-04 aooMM IŽČEM EKONOMSKO KOMERCmLNI T£H> NIK. tšće delo v tajništvu, komerridli« razvoz blaga, imam izpit B kstegonje« lasIdTi OTdvoz. • 051/428-551 eoo»/;« IŠČEM DELO, pomoć v sM;. varstvo otrok aJi pomoč starejšim osebam nekai ur na dan, 9 040/80&- IŠĆEM DELO, Kot inštruktor matemah-Ke in rczike, priprava za nvitufo ler p> pt^eizMe. « 04/20-26-532600606» liĆSM DELO, kot ročna fioe^Ta iSĆEM DELO kol ptolesoflca mat^ matlke. inštruktorica matomalike za srednje šole. pnprava na maturo, pokih čfteTvećer, 9 041/971-601 vxart^ STORITVE HUDIM ADAPTIRAMO H(ŠE, m celorna stanovanja, Megamalrix, d.o.o., Slarelova 39, Kranj, « 041/670-957 «0M7i ALf ŽELITE. m lesen Irix. a.o.o.. na novo pobarvati fasado ? UQodno! Msgama-Staretova 39, Kranj, flr 6006S74 ASFALTIRANJE, m va beloske in . n Adrović s.p., « 01/83-37.285, 031/294-981 i2dela-. ocevzem Gradbeništvo 4. Kamnik. 031/803-144. «dosoic GRADBENIK REXKO. Adergas 13. Cerklie, od temeljev do strehe, notranji ometi, vsevrsle lasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje irk ilakova* njc dvodšć, • 041/589-996 enu»«? IZVAJ AM, ćenja {pos. nja, bloki, 10, Kram, gep>eralna In enkratne elš-prosion, objekti, sianova-, AASS s.p.. Planina iZVAJAM SLI KO PLESKAR SKA OE- LA. Parvanje napušča. Pelienie fasad, k/lanje ir\ befjenpe notraniih površin, d^ koratcvni opleskf, Slikopleskarstvo, Payee fvod.p., PoGbre2je 179. 4202 Ne* klo, 9 031/39- IZVAJAMO, s^cijc dimnikov, vrtanje, zidava, rriontaža nov^, popravila stanh. nudimo dimrw obloge, dimne kape Novak i Co, d.n.o., Ljublianska 89, Dorrv Žale, • 041/898-102,031/422-600 SfIOMi/ IZVAJAMO OD TEMEueV 00 STREHE, notranje ornete, lasade, adaptacije, kamncte ikarpe, urejanje in llakovanje dvor^, 2 našim afi vašim malerialom. SGPByfyql Skaia. d n o., Stni£evo3a. Krani. «041/22^74l 9a)U4ä NUDIMO VSEH VRST ELEKTROIN- ITALACIJ, v novogradnjah in adapta» cijah, razna manjša popravila, Janez Valter s.p , Zg. Duplje 24, 4203 Dup-je, S 041/760^16 W)im SPLOŠNA GRADBENA DELA. zidanje, OQSii. Petonske skarfe, adaptacije sianh htš, fasade, tlakovanje dvonač, kiasićni ometi, betonsko ograje. Grad- Penik Oarn m ostali d.n.o.. TonćKa Dežmana 10. Kranj, 9 0S1/41S-043, 051/415^44 6MM« ZAŠČITNE, okenske mreže *9avtre' fn kovane železne ograje po naročilu, Goldi, d.o.o., Prancarija 8, Preddvor, 04/ 265-11 -29. 041 / 684-3 8 9, IŠČEM IŠĆEM VARSTVO, Cd man^a 07 za hćerlto, kt bo lakrst dopolnila eno leto, . »051/245-706 OBVESTILA CENJENE STRANKE, obveščam, da z 31, septembrom posiu^smo pod Ćo> bul logistika in transport d.o.o., Sreg 7. 1218 Komenda 4cc&gie RAZNO PRODAM CISTERNO, piastfćno, nOO I. odlično za vodo, cisto, možna dostava, • sooaaai NOV KAVČ, Ije, simu ator 05d/0U>340 , p an^nske cev- teiovadOo, v NOVI CINKANI ZABOJNIK, za smeb, kvalttGine izdelave in seme enoletne trave, ZASOJE, plastične 12/1 I, ugodno ZAHEMJAH KOVINSKO CISTERNO. 3000 olje za 1000 I in kupim plastično nad 30001. www.goreni5kiclas.si Kdcrživi vspominu druph. ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) OSMRTNICA V 89. letu starosti Tias je zapustil dngi oće, dedek in pradedek Ladislav Susič udeleženec NOB iz Krania Pogreb diagega pokojnika bo danes, v petek. 7. julija 2006, ob 15, uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJEGOVI Kran L 4. julija 2006 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Petra Arha islaeno zahvaljujemo sorodnikom, pnjateljem, sosedom m znancem za sveče in izražena sožalja ter spremstvo na njegovi 7.adnii poH, Hvala dokler Potočnikovi in sestri Smilji, zdravnikom, rešcvakem in ZD Radovljica za zdravljenje in pomoč v njegovi težki bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in govorniku za lepe besede Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. cvetje u Vsi njegovi Spodnja Upnica. 25. junija 2006 r ZAHVAIA V 52. letu nas je po dolgotrajni bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš d sm. in Matevž Bevk p.d. BiČkarjev Matevž iz Davče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, jajsedom, prijateljem, znancrjn, sodelavkam \n sodelavcem podjetja Niko Železih, PCD in TD Das^ za izrečene besede idažbe, darovano cve^e in sveče. Zahvaljujemo se dr. Koširju za dolgoletno zdiavljenje, patronažni sesbi Minld za obiske na domu. Splošni bolnišnid Jesenice - intenzivnemu oddelku, govomücu g. Marenku. Äipni-g. Ivu Kožuhu 23 lepo opravljen pogrebni obted in pcvcem za zapete pes» mi ob slovesa Vsem imenovanim in ndmenovanim iskrena hvala. Žalujoči: oče, brat in sestri Davča. 3. julija 2006 OBVESTILO O SMRTI Davorin Zvab 14. 4. I92Q-25. 6. 2006 Pokopali smo ga 28. junija 2006 na Bledu. Zahvaljujem se sokrajanom, sodelavcem, prijateljem in sorodnikom, ki ste mu stali ob strani. V imenu celotnega sorodstva Nadja Žvab Struževo, 4. julija 2006 ZAHVALA 95. letu nas je zapustila naša draga teta Ana Cuderman Skokova teta Ana iz Babnega Vrta Zahvaljujemo se gospodu župniku Mihu Lavrincu za obiske na prvi petek v mesecu in dr. Kemovi za zdravniško oskrbo. I skrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znanccm in valčanom iz Babnega Vrta, Holemaž in Bašlja, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, molitve in svete maše. Posebna zahvala bratu duhovniku Blažu Cudermanu in gospodu župniku Ciriliu Isteniču za lepo opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, pevcem iz Holemaž in pogrebni službi Navček. Nečakinja Zofi z družino Bašelj. 4. [ullia 2006 Tvoje srccje obitalo zvon v slovo ti je z apel. Misel s tabo ho ostalo. spomin za vedno bo žive! ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož Franc Janc iz Križev, Planinska pot ic Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, so» vaŠČanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v času njegove bolezni, za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Bojanu Ravbarju in gospodu župniku iz Trboj Lojzu Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi osebju ZD Tržič, pevcem, trobentaču, gasilcem, Društvu upokojencev in pogrebni službi iz Tržiča. Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Žalujoča žena Albina ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. stare mame, sestre in tele Frančiške Bajd roj. Hribar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ji darovali cvetje in sveče, jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje. Lepo se zahvaljujemo rudi skrbniškemu in zdravstvenemu osebju doma Petra Uzarja iz Bistrice pri Tržiču za nego in zdravljenje. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. VSI NJENI Leleciice, Kuvor, Kokrica, 3. julija 2006 Dcio, skrb in trpljenje njegovo je bilo življenje ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 85. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek. pradedek, last. brat stric in bratranec Jože Gregorc p. d. Primoževata izTenetiŠ Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom Tenetiš in GoriČ za izrečeno sožalje, podarjeno cvc^e, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Golnik, patronažni sestri Cvetki, negovalkam pri negj na domu. Zahvaljujemo sc župnikoma g. Brcčku in g. Zupanu za lep pogrebni obred, pc^rri^ni službi Navček, pev» cem in trobentaču. Zahvab Članom Gorenjske mlekarske zadruge Kranj ter vsem, ki so nam v težJdli trenulldh stali ob strani. VSI NJEGOVI Teneriše, Gonče, Kokrica l 28 I nfo (§>g-glas. $ i GORENjSKl GLAS petek, 7. julija 2006 Anketa Ob vročih dnevih na bazen Ana Hartman Šolarji so že pred časom torbe obesili na klin in začeli uživati v počitnicah. V to« kratni anketi smo mlade sogovornike v Kranju povprašali, kako jih preživljajo. Žan Čreden: "Med počitnicami Igram računalniške igrice, sicer pa se s prijatelj; večkrat gremo tudi "pepčka" in vročo žogo. Vozim se z mini motom, očka pa mi je obljubil, da me bo naučil voziti avto Tamara Kostov: "Med počitnicami sem zeio pogosto pri babici v Prašah. Bili smo tudi na morju, včasih pa se udeležim dejavno- sti, ki jih pripravijo v Škrlov-cu. Kadar je vroče, grem na bazen." Tina Zelnik: "S starši gremo na morje, večkrat pa obiščem tudi babico in dedka v Predosljah. Včasih se gremo skupaj kopat na bazen ali v toplice. Veliko časa preživim s prijateljicami," Katja G reden: "S starši bomo šli na Korču- lo, sedaj pa se s prijateljicami večkrat ohladim v kranjskem bazenu. Dolgčas mi nI nič, saj imamo dovolj možnosti za aktivno preživljanje * II pocitnic. Uroš Matanovič: "Bil sem že na Debelem rtiču, odpravil pa se bom tudi v Črno goro. Na morju se veliko potapljam. Večkrat grem na bazen, sicer pa se družim s prijatelji. Včasih tudi kakšno uŠpiČImo." Slovesno za ameriški praznik Torkovega sprejema v ljubljanskih Križankah ob 230-ietnjci podpisa Deklaracije o neodvisnosti se je udeležilo blizu tisoč ljudi. lože Košnj^k Ko sla pri vhodu v Križanke veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Tliomas B. Robertson in so-prc^a Antoinette pozdravljala vabljene in sprejemala Čestitke za ameriški državni praznik, je Western Jazz Quartet dvigal razpoloženje v ritmu jazza. Po slovenski in ameriški himni, ki jo je zapela Tea Saksida. je častna četa ameriške vojske 2 zastavama pozdravila gostitelja veleposlanika Robertsona, ki je najprej v slovenščini, nato pa v ang)elčini nagovoril goste, Spomnil je na znamenito J sliko podpisovanja Deklara- | dje, na kalen so le belopolti moški, žemšk in ljudi dnigač- Častna straža pred veleposlanikom Robertsonom in soprogo Antoinette. ne polti pa ni na sliki. "Po podpisu Deklaracije je bilo dovoljstvo> da bo v prihod- treba Še veliko dela, da so bile njih dneh obiskal Združene vsem Američanom zagotov- države Amerike predsednik Ijene dovekove pravice in sta slovenske vlade Janez Janša. za vse začeli veljati svoboda Sprejema, ki sta ga pope- in demokracija. Zagotavlja- strila Big Band in Oto Pest-nje demokracije in svobode ner, se je udeležilo okiog lije delo, ki ni nikoli končano." soč predstavnikov slovenske- "Na vse. kar ste dosegli ga političnega, gospodarske- doma, ste lahko ponosni. Po ga in kulturnega življenja ter vašem iskanju sreče se lahko veleposlaništev in diplomat- zgledujejo tudi dmgi. Hvala skih predstavništev tujih dr-Slovencem za pomoč pri žav v Ljubljani. Med njimi so spreminjanju sveta. Kdor ne bili tudi ministri dr. Dimitrij naredi nič za druge, ne nare- Rupel. Janez Drobnič, Dra- di ničesar tudi zase,' je povedal veleposlanik in izrazil za« gutin Mate, Andrej BruČan in dr. Lovro Stunn. Sprejema sta se udeležila tudi ministra Drobnič in Rupel vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek, in jutri, v soboto, dopoldne bo spremenljivo do pretežno obiačno s pogostimi plohami in nevihtami, v soboto popoldne so možne posamezne plohe. V nedeljo bo delno oblačno, v gorah možne plohe in posamezne nevihte. AfiCACij« RS 21 okcif« , Urđd 2* Meteor k)ffi|0 PETEK / / / i SOBOTA t * » » * i t 14/25^C I 13/25^C NEDELjA 12/26°C t / / / MursM Sobota/ 9 oftooc - Na^aGoHca Kroni dtii/ U K Uubltm C«^ Novomeofo ' o 29/16 C o R9Vä C NA KONCU Pokljuka Veterani vojn krenili na Triglav Danes zjutraj je z Rudnega polja na Pokljuki krenila Kredarici In Triglavu večina udeležencev 21, spominskega pohoda na Triglav v počastitev spomina na vzpone partizanskih patrulj na Triglav fn obletnic osamosvojitve Slovenije pred 15 \et\, ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pred 65 leti In priključitve Primorske Sloveniji pred 60 leti. Del pohodnikov je krenilo proti Triglavu iz Vrat in Krme. V primeru lepega vremena bo danes ob 13. uri krajša slovesnost na vrhu Triglava, ob petih popoldne pa na Kredarici. Že v sredo so odšli proti Triglavu pohodnfki iz Ankarana in Črnič v Vipavski dolini. Pohodniki se bodo po vzponu na Kredarico in na Triglav vrnili na Rudno polje na Pokljuki, kjer bo jutri ob 13. uri kulturni program. Slavnostni govornik bo član sveta slovenske borčevske organizacije dr. Matjaž Kmecl. j. K. - Bl£D Davorina Pire kandidatka za blejsko županjo Na novinarski konferenci občinskega odbora LDS Bled, ki je včeraj predstavil stališče do najbolj aktualnih problemov v občini, smo prvič srečali tudi kandidatko za županjo. Blejska podjetnica Davorina Pire je neodvisna kandidatka, ki jo podpirata stranki LDS In De- SUS ter Lista Tonija Meža-na. D. Ž. Čestitamo mladoporočencem Preddvor, 24. junij - Roman Bravhar in Matjana Koren Jegri-le 62, Vodice; Dušan Sušnik in Ema Zobec, Livarska ul. 7, Kamnik; Uroš Križnar in Katja Urbane, Brilejeva uL 15, Ljub- ljana. Preddvor, julija • Primož Vončina in Polona Peterlir, Šutna 84; Uroš Hrnčič in Saša Štupar, TenetiSe 8i. lesenlce, 1. julija • Aleksander Peternel in Iryna Buza, Podkoren i8d. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita In Jim s Čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino Časopisa. .BIO RADIO KRANJ d.0.0 Stritarjev» iJl. 6. KRANJ tlb^ON. (04) za 12 (04» 2912 ^nmm/ M^mm (04) 2022-z22 mww (04) 2012^225 nr^Wrfi»« rwMoh ranita lid i ^ kr anj krani.«! ntUBOlJ KHDMÜKA PO^TKJR \\i\ GOReOJSK^n) / m CG > 02 PETEK 7.7.2006 GLASB MetatCampoö Bliža se največji slovenski metalski festival, ki je znan pod imenom Metal Camp. Letos se bo zgodil v Tolminu, in sicer med 2t. in 23. julijem. Naj omenim samo nekatere izmed nastopajočih: Dimmu Borglr, Amon Amarth, Opeth, Kreator, Hypocrisy, Testament, Edguy, Arch Enemy, M. C. Ententin spravili na noge gledalce v okviru festivala Carniola v Kranju se je v petek predstavila folklorna skupina Ententin, ki je bila ustanovljena že leta 1993 v Zagrebu, Skupino sestavljajo navdušenci do 24 let, polni energije in zanosa, saj so obiskovalce nenadoma ob svojem hitrem prihodu in lepem petju, spravili na noge. S svojo avtentičnostjo so dokazali prvotno ljudsko tradicijo, brez primesi modernega stiliriziranja in ob bafvni lepoti ljudskih noš, ki pa so verodostojna kopija originalov, so presenetili prav vsakega mimoidočega in sedečega gledalca. D. 2. / Foto: DaŠa 2 u mer (R) Radio Cerkno, d. o. o. ptatlieva u UCa 39. RADK: u v .£V tei_: 05/37 34 770 fax.05/37 34 771 1 adiooomev net 103.7 MHZ U K V. STEREO. R •v Predstavljamo kozmetične in frizerske salone Kozmetični studio Ksenija K&emjd Hrast se v Tvojem salonu po^ečd vsem ko2rr>e-bčnim storitvam. V vročih dr>eh, ko se prifefejo kratka kri/ca ali se bolje kopafke, pd br nas veČina f^da imefd vsdj kakšen kilogram manj. Kseni/a vam v ta namen po^ nuja učinkovito masažo celega telesa. Le v treh tednih je tako možno j konfekcijske Itevjlke 46 priti na 40. V poletnih mesecih boste masažo U h ko preizkusili po akcijskih cenah - enourni t^etma namesto 7.000 le 3.500 tolarjev. Poleg shujševaine masaže so med aktualnimi posebnostmi v Kozmetičnem studiu Ksenrja se preventis^a porjavi- t€v v šolanju, pomlajeva/na nego obra«* za in posebna nega mlade kože. Kozmetični studio Ksenrja Ul. Rudija Papeža 5, Kranj Tel.: 04/23 52 570 Saša Lendero je letos že drugo leto zapored na EMI zasedla nehvaležno drugo mesto, in to le po" zaslugi" žirije, ki ji ni dodelila niti ene točke, ravno nasprotno pa soji gledalci namenili največ točk, Nina Valarrt aška pravi, da ji mnenje poslušalcev pojneni veliko čela in v katerih mestih se boš uslaviJa? "[a. končno sem se ojuna- čiJa in sc pustila prepričati, da je pravi čas za to. da pripravim kalcšen svoj koncert. več in da ji strokov- prvi bo 14. oktobra v športni na komisija ne bo dvorani na Igu, ki je nova in vzela veselja do ustvarjanja ima prav tako super energi- glasbe. Ko so kasneje v Grči- , kot jo potrebujem za za- ji izbirali med vsemi prijav- eetek. 2a druge dvorane še Ijenimi po vseh državah, ka- nimam potrjenih rezervacij, terih predstavnice so se ude- zanesljivo pa bo kakšna tudi ležile letošnje Evrovizije, je na gorenjskem koncu. Vse- SaŠkina pesem gladko pometi a s konkurenco. Z Mi- kakor si želim pripraviti koncerte. ki bodo imeli dobro hom pa sta se na rai^lasitvi zvočno sliko ob tem, da bodo najbolj simpatičnega Sloven- seveda potekali v živo z ca oziroma Slovenke pred- bandom. Pripravljam pa še stavila z novo pesmijo, ploš- nekaj posebnih presene- čo pa planirata jeseni. čenj. Zelo se veselim priprav tega dogodka, v katere- Saška, kmalu po letošnji ga bom vložila velik del svo- EMI si Izjavita» da je bilo to je domišljije in energije, saj tvoje zadnje tekmovanje, ne bi rada, da bi izpadel le vsaj za nekaj časa? Si še ved- kot še en na hitro priprav- no istega mnenja? Ijen koncert zabavne in pop "O, jal Se vedno! Saj vsi glasbe. Želim vizualni poznamo tisto o zarečenem kruhu (smeh), ampak res spektakel ter obenem glasbeni večer za sladokusce. mislim, da sem vsaj za leto Uf, upam, da mi bo ali dve vama pred tovrstnim napadom oglj ikovih hidra lov (smeh). Zdaj pa resno - ne vidim razloga za to, da bi uspelo." Znana si kot v^lka ljubiteljica živali? Koliko jib trenutno svoj trud, čas, denar in živce uživa v tvojem domu? vlagala v nekaj, kar je v seda- "Na žalost le trije, kuža nji situaciji neizvedljivo. Po- Tar, mačkica Molly in muc leg tega pa večjega priznanja Tomi, ki smo ga iztrgali sko-svojemu delu s strani publi- rajšnji smrti zaradi hudo, ke pravzaprav niti ne morem hudo obolelega srca. Ker doživeti. Dvakrat dvanajst, kliub odlični veterinarski nju še nekaj revčkov, a smo klop v samoti. Moije je tam za vse že našli ljubeče skrb- še kristalno čisto, zrak pa nasičen z vonji poletja. Ne morem ti povedati, kako že tež- nike." torej maksimalno število gla- oskrbi ni imel kaj dosti mož- Na katerih plažah se bo le- ko čakam ..." sov poslušalcev in gledalcev nosti za preživetje, smo ga tošnje poletje sončila Saška? je več, kot si more želeti ka- podvrgli še komplementarni "Štirinajst dni bom preži- Ali z Mihom že razmišljala o terikoli izvajalec, ki glasbo terapiji. Muc je spet skoraj velanaKorčuli,kjersibomv otrocih? Kdaj bomo Sašo ustvarja predvsem za svojo kot nov (smeh), mi pa ästo samotnem zalivii, odrezana lahko videli s trebuščkom? dušo in svojo publiko." blaženi. Jeseni je povozilo od civilizacije (samo lastnik "O, razmišljava že, am- Pripravljaš koncertno turnejo po Sloveniji. Kdaj se bo za- našega Twiggyja (Tvigička) hišice vsakih nekaj dni pri- pak od teorije do prakse je in še vedno ga pogrešamo. Vmes smo imeli na okreva- nese sveže ribe, zelenjavo in običajno dokaj dolga pot kruh) privoščila popolni od- (smeh)." IN V soboto. 8. julija, ob 2i. uri se bo v starem mestnem jedru v Škofji Loki odvijal glasbeni večer z Alenko Godec, Laro P. jankovič, Romano Krainčan in Juretom Ivanušičem. Ji Igor Kavčič obotne promenade. kot so v Turi- Aleš Avbelj (bas). Kristjan Krajnčan (bobni) in pod umetniškim vodstvom skladatelja in dirigenta Lojzeta Kiajnčana bodo z avtorskimi stičnem društvu pesmimi in vedno zelenimi Škofia Loka poime- melodijami nastopili štirje novah sklop pole- znani šansonjersld glasovi: tnih prireditev in koncertov, bodo ena najboljših slovenskih v znamenju vokalistk Alenka Godec, šansona in zimzelenih melo- temperamentna Primorka dij. Ob spremljavi odličnih mnogih talentov, po poklicu glasbenikov: ]aka Pucihar igralka v SNG Nova Gorica (klavir), Janez Dovč (hamio- Lara P. Jankovič, Romana nika), Primož Grašič (kitara), Kiajnčan, ki je večino svoje- Romana in Lara v duetu. ga glasbenega ustvarjanja posvetila otrokom in se je pred Časom predstavila z odličnim avtorskim albumom Nekaj je v zraku, puncam pa se je pridružil še Jure Ivanu-šič, ki prav tako deluje na Številnih umetniških področjih, kot igralec, režiser, avtor tekstov, glasbenik, skladatelj ... Skratka v Loki bo za-zvenela muzika za vedro razpoloženje, hkrati pa bo zadovoljila še tako zahtevna ušesa. PETEK 7.7.2006 TELEVIZIJ; Na POP TV konec septembra prihaja Bar 2. V dveh tednih se }e za sodelovanje v novem resničnostnem šovu prijavilo že več kot šeststo kandidatov. Glavna nagrada tokrat znaša dvanajst milijonov tolarjev. Ana Hartman deljah. Sicer pa bo šov mož- do konca julija. Kandidati napovedala vodja odnosov z no spremljali tudi prek se za sodelovanje v Baru 2 javnostjo Petra Uranjek, er je bil Bar med spletne strani. lahko prijavijo sami, lahko gledalci izjemno Z naborom kandidatov so pa jih z izpolnitvijo prijavni- priljubljen (razis- pričeli 2j. junija, torej pred ce predlagajo tudi njihovi kave gledanost: so dvema tednoma, do včeraj pokazale, da je bil pa so prejeli več kot šeststo prijatelji ali znanci. "Piek tako imenovanih Se pa novemu šovu obe» ta jo tudi nekatere spremembe in novosti. "Pred kandidati bodo nove naloge, nov način izpadanja ... In poleg v času predvajanja pravilno in popolno izpol- kaslingov bomo tudi lokrat drugih presenečenj pa zma- najbolj gledana oddaja), so njenih prijav. Z odzivom kandidatov so tako na POP- se na POP TV povsem razumljivo odločili pripraviti u več kot zadovoljni. Očitno deklet, novo generacijo za govalca čaka privlačna glav-Bar: Šest fantov in Šest na nagrada, ki tokrat znaša si bodo delili kar 12 milijonov tolariev!" je novo verzijo interaktivnega je slave željnih Slovencev, delo, dom, zaslužek, zaupa- še sporočila Uranjekova. res ničnostnega šova, ki ga ki menijo, da bodo sodelo- nje, srečo, veselje, solze, Kot je še dodala, pa novosti bodo začeli predvajati konec vanje v Šovu lahko kasneje s (ne)iskrenost in še marsikaj čakajo tudi gledalce pred novem bam in v novem malimi zasloni in spletne septembra. Resničnoslni pridom izkoristili, ogrom- šov bo potekal tri mesece, najbolj zanimive izseke dneva bodo tudi tokrat strnili v oddajo, ki bo na sporedu vsak večer, razen ob ne- stanovanju. Dvanajst izbra- se bo no. Kakorkoli že, nedvomno so se nekateri junaki prejšnjega Šova, Še zlati njo, 24 ur na dan. pod nad-Alma, precej dobro znašli, zorom 24 kamer, borilo za navdušence, saj jim bodo v primerjavi s prejšnjim šovom omogočili še več in-teraktivnosti in tudi nove Prijave bodo spremljali vse je načine sodelovanja. Na koncu so ostali le še najboljši. Del zasedbe lahko vidimo na fotografiji, kdo pa bo sestavljal novo generacijo barovcev, bo znano jeseni. / f^to o«ij 24UR S posebnimi poletnimi rubrikami v informativni oddaji 24UR na POP TV bodo od 10. julija na ogl Kranj: Nisem vedela, da jesenr pr II ja Bar 2. NIČ nimam proti. Resničnostne šove včasih gledam, odvisno od tega, ko-[fko časa imam. Gledala sem Bar in Sanjsko žensko." Danijela Drljača, Kranj: "Televizijo na splošno zelo malo gledam, saj dovoli dela z imamo otrokom. Vča- ogledala kakšen sih sem si del. Mladi f\H radi gledajo in bodo veseli novih Šovov Iztok Rupnik, Logatec: Andreja jdičič, Kranj: "ResniČnostni šovi so su- : "Ne, mislim, da nas ne per. Će je bilo le možno, I bodo zasuli z resniČnostni- sem Sanjsko žensko in Bar ! mi šovi. To pač gledalci radi spremljala prav vsak dan. ' gledajo. Tudi sam sem si Teh oddaj ni nikoli preveč, včasih ogledal kakšnega In comaj Čakam Bar 2." si jih bom tudi v prihodnje." 04 PETEK 7.7.2006 KULTURy OD KENGURUJEV DO NEVARNIH RAZMERIJ Štirje romani vrhunske sodobne literature dopolnjuje še ponovna izdaja literarne klasike, de Laciosovega romana Nevarna razmerja. Igof Kavčič roman Senca vetra, Carlosa Ruiza Zafona» ki je bil že ob udi tokrat je, svojem izidu uspešnica v Ev-lahko bi mu re- ropi in 2DA. Fant na poko-kJi kvaliteten po- palisču pozabljenih knjig v letni sveženj ro- Barceloni leta 1945 najde romanov, ki so le man, za katerega takrat še ne dniizšli pri Mladin ski kn i igi, ve, kako korenito mu bo zanimiv in pester. Roman spremenil življenje. Na sledi Tišina v ofeiohru danskega av- za skrivnostnim avtorjem se torja [ensa Christiana Cron- zapleta v razne prigode in v dahla govori o umetnostnem njegovi dojemljivosti in do-zgodovinarju srednjih let, ]q miSljiji se razkriva osupljiva ga je po osemnajstih letih preteklost tako živo, da jene-brez pojasnila zapustila vama za njegovo življenje in žena, on pa obnavlja svojo in srce. Precej nenavadna knji- njuno skupno preteklost, ne ga je roman Vse je razji^tl/g' da bi našel razlog za njen ne- no, Johnatana Šafrana Foeja, navadni korak. Roman Sen- ki ga odlikujeta nenavaden CÖ na u/ici oblakov enega naj« jezik in fantastična zgodba, pomembnejših sodobnili av- Mlad ameriSld lud se v iska- stralskih avtorjev, Tima Win nju svojili korenin odpravi v tona je po mnenju poznaval- Ukrajino, spremljajo pa ga cev njegovo najboljše delo. agent, slep dedek in psica. Gre za epsko zgodbo o ćla- Zgodba pa se hkrati prepleta nih dveh razvejenih družin, 2 romanom, ki ga Študent ki si delita streho nad glavo. sam piše. Ta se postopoma ob tem pa se stanovalcem zliva z resničnimi dogodki. Nevarna razmerja Choderlo-sa de Ladosa so več kot dve- dogajajo zelo zanimive, največkrat bridke stvari- Akterji jih prenašajo dokaj stoično sto let po nastanku še vedno in s svojevrstnim humor- skrivnosten roman, ki mu bralci in literarni zgodovinarji iščejo ključe. Prevod jem. V romanu ne manjka tudi liričnih tonov, vpetili fresko življenja na avstral- Radojke Vrančič izpred več skem zahodu. V čas po 2. kot štirideset let je briljanten svetovni vojni bralca vrača in izid je več kot logičen. kftan) Tutta razstavlja na Ravnah v okviru Koroškega kulturnega poletja v galeriji na ravenskem gradu dela iz cikla Potovanje sonca razstavlja akademski slikar Klavdij Tutta. Razstava bo odprta vse do iS. avgusta. I. K. Člani gledališke skupine KUD Predoslje bodo danes, v petek, 7. julija, ob 21. uri na prostem v izvirnem okolju župnijskega posestva v Predosljah uprizorili igro F. S. Finžgarja Razvalina življenja. Igor Kavčič mimogrede obstaja že skoraj sto let. Na predoseliskem iubitcljska igralska odru so že igrali njegovega dejavnost je v Predo- Divjega lovca. Deklo Ančko, ah zagotovo mo- Verigo, trikrat doslej tudi Raz-tor tamkajšnjega kulturnega dnjštva. Gre predvsem za pripoved Na odru kidturnega doma o ljubezni, človeških stra- vsako leto nastane ena steh, o pohlepu po denarju gledališka produkcija za odra- in ljubosumju, oziroma kot pravi Basaj, v njej se avtor loteva tem. s katerimi se sreću- sle in še kakšna za mlade. I^- tos so se odločili za igro na prostem. Menda je ideja za jemo vsak dan, se nas doti-lak projekt že stara, dolgolet- kajo in so aktualne povsod in vsakem času. Dogajanje postavljeno ni režiser Iztok Jože Basaj pa jo z odlično domačo igralsko skupino letos tudi uresničuje. prejšnjega stoletja. Čemur so Fmžgarjeva Razvalina življenja se bo odvijala v Izvirnem V župnišču, okoliških stav- tudi ustvarialci igre zvesto okolju pred župniščem v Predosljah. bali in dvorišču pred njim je . Režiser je igro preve- videl idealno okolje za pred- del v gorenjsko narečje in ji .s nosli igraicev. Seveda vzduš- Prime, za kostume Slavica stavo na prostem. "Iskal sem tem dodal pristnost, hkrati je dela tudi okolje, kjer se Kljajič, za luč, Bogo Grašič, ustrezno besedo za ta projekt in se odločil za Finžgarjevo igro Razvalina življenja, saj sem želel uprizoriti diamo, kmečkem " " predstava dogaja. Vloge za- za zvok Danilo Šenk, odrski sedajo sami že izkušeni ig- mojster pa je Milan Penne. pa postavitev ne temelji na nekaterih vizualnili učinkih, i bi delali spektakel iz pred- ralci: Franci Koželj, Simona stave. "Nasprotno," je mne- Vreček Šavs, Jana Ovsenik, dramo še večkrat ponovili, in nja Basaj, "to je intimna Frenk Kranjec, Sebastjan Sa Po današnji premieri bodo govon o kmečkem življenju nja Basaj, "to je intimna Frenk Kranjec, Sebastjan Sa- sicer v soboto ter v nedeljo, in na.^em okolju," razmišlja predstava, ki uporablja mini- jovic, Boštjan Omerza iji Na- prav tako vse tri dni prihod- D A A Jk« O « ^ « AM«^«^ ___ ___ ________________^^ A m A «A A*«« «ABI»^ J ^AdB ^ » FinŽgaj- malna sredstva, kar se scen- taša Gros, scenografijo je nji vikend, enako tudi 21.. skih rekvizitov tiče, je pa pisec tesno povezan s kultur« nim dništvom v Predosljah, zato večji poudarek na izraz- glasbo pripravila Nika Weingerl, za skrbi Aleksander 32., in 23. julija, vsakič seveda ob 21. uri. kran) Nemir Beti Bricelj Včeraj zvečer so v Mali galeriji Likovnega društva Kranj odprli razstavo del mlade likovne ustvarjalke Beti Bricelj Iz Postojne. Kot je k razstavi, avtorica jo je naslovila Nemir, Radovljica soki strokovni šoli slikarstva v Ljubljani» je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in živi in dela v Postojni. I. K. zapisal likovni kritik dr. Damir Clobočnik, se likovno delovanje Beti Bricelj navezuje na radikalne oblike abstraktnega slikarstva, v prvi vrsti na op art in geometrijsko ab« poznamo iz petdesetih in šestdesetih let preteklega stoletja. Za njen likovni razvoj je bilo odločilno tudi bivanje v Avstraliji, strakcijo, ki Orientalska čajanka Danes zvečer ob 21. uri se bodo z orientalsko plesno čajanko v MaguSarjevi hiši v Radovljici začele letošnje po- letne prireditve. V nadahevanju se bodo do konca oktobra er se je soočila z aboriginskim zvrstile še različne likovne in glasbene prireditve, od Po- slikarstvom. V oblikovnem in barvnem ritmu njenih slik, letne šole keramike, koncerta Boštjana Gombača, razstave gre za akrile na platnu, so vselej prisotni poudarjeni op- keramike Tanje Smole Cvelbar, do koncerta skupine Fake, tično vizualni učinki, v prvi vrsti iluzija perspektivičnega eksperimentalne delavnice Ivane Petan, slikarske razstave prostora. Bricljeva je sicer iz slikarstva diplomirala na Vi- Skenderja Bairovlča, fotografske razstave... I. K. cn 0 Ui 1 i —A- — Zbirka fotografij članov Fotografskega društva Janez Puhar « t K. GorenjskiCl35 naročanje ' telefon ^.ovo Knjiga stane: 3.-; S:T, 15,90€ za naročnike Gorenjskega glasa 2CV: cctiusta. Sobotne promenade 2006 Turistično društvo Škofja Loka bo letos organiziralo 4. kulturne poletne prireditve "Sobotne promenade 2006", Številnim obisko- ' valcem sobotne promenade na kvaliteten način poletne večere, mesto pa zaživi v ) «* pestrem poletnem kulturnem utript vedno bolj turistične Škofje Loke. Prvi od lestih poletnih koncertov Večer šansonov in zimzelenih Soöota, 8. julija, oö 20.00 ^ melodij se bo zgodil v s i]* . 8. lulija, ob 20. 1! ' • iTvi^Tncc/'enia^'^^'''^^/' Ji e Sobotiu' promenade s 2006 uri na Mestnem trgu v Skofji Loki. Avtorske pesmi z nepozabnimi zgodbami, humor, ki poživlja, in glasba, ki nam Šepeta priljubljene refrene. Z Izjemnim občutkom za vam jih bodo zapeli štirje izjemni vokalisli; Alenka Godec, Lara P. Jankovič, lr\ Spremliali jih bodo odlični glasbeniki: Jaka Pucihar -klavir, Janez Oovč-harmonika. Aleš V nadalievanju bodo nastopili: Kontrabant (5. avgusta). Avbelj - bas in Kristijan Krainčan • bobni, skupina Uluru (19. avgusta), 35 baskovskih plesalcev in Umetniški vodja in avtor priredb za ansamble glasbenikov (26. avgusta) In Tamburaški orkester Bisernica t II $ \ ie skladatelj in dirigent Lojze Kranjčan. zgosti (2. septembra). Na ni vstopnine. PETEK 7.7.2006 NOMINATOR 05 GorazdŠinik ! Prav vsak^u Prindp po- para Čez abrahama. Nekateri sander Ravnikar, Šef [avn^a družbeniki! podjetja Sre^u slika. Pred leti se mi je zapisalo Če so o županih in politiki, ne čU prestolonaslednika Franca vabljeni, ki tokrat, začuda, niso Holdinga Ljubljana. Metodu Barbiču. "Kot bi si nekdo želel F^dinanda, leta 1921 pa so z vidovdansko ustavo uredili dr- želeli biti "pojavljeni" in biti nominirani, so takisto spre^edali Za^^otniku pripisujejo zelo veliko finančno spretnost z da se vrnemo tja, kjer smo za- 0 Špelinih čeveljcih. tokrat bi, recimo, o loasni torbici CG, vem. Dvomim. So pa zanesljivo o posla Blaž Kavčič, pred čeli.../' se jc spomnil na čase Bravo! Čeprav mu gre protokol led prav tako Iskraš, znan ki- žavo Krdjevine Srbov, Hrvatov brez očal. Druščini, ki je vede- c^mno znanja, Sandiju Rav- Lokainvesta. Spet so bili milijo- odlično, se je Zdiavku Kivini v nolog. pravi, da ne bo ponovil in Slovencev, la, da bo šlo še za skrorrmo nikarju pa ogromno življenj- ni, brez tega ne gre, kot ne gre družbi JarKza Stoa, nekoč Slo- županske kandidature. No ja, Na prav ta Vidov dan je Ivan "Mekotovo" rojstnodnevno ske volje. Melod je odhajal na brez zahval sodelujočim v po- venijales, tokrat zamižalo. Ver- župaru bodo. In na današnji M arjek, direktor kran j ske družbe IC Dom, dejal, da je bilodovolj čakanja, in tam, kjer malem. Vse do abrahama je dr. Petra Papuge, ki mu je to- benišole v Škofji Loki, je "fotr" kot "polilkomisar' TO-ja, za en drugega kot brionsko deklara- praznovanje, bi se lahko reklo kar Iskra ali Iskra Commerce v preventivni zdravniški pr^ed, slu. Hčerkama Tjaši in )uli)i, jetnonetakokotpredijleti.ko dan. 7. malega srpna, leta 1991 Sandi pa je ravno prihajal od učenkama prečne flavte v ^as- je med vojaškim direndajem so na Brionih podpisali - kaj je včasih stal Dom JLA, so postavili delovno dvigalo in zaČeJ nami*?č Ivan Marjek direktorova! v mednarodni družbi Iskri krat pustil akupunktumo sled. omogočil prvi javni nastop- dan preveč prišel v službo. Jaše o Piranu, našem prikup- Mama Mal^, ki je Kranjčana nez Deželak, do pred nekaj djo, leta 1153 je začel delovati samostan v Stični, i860 se Bojan N., Ceza H., Stane Ž., Mladen K Metod Zaplotnik Špela, Boštjan in Srečo Kavčič in Deželak se je nov projekt. Tokrat brez Commerce, v kateri so združe- nem obmorskem dragulju: Sreča zapeljala v Gorcnjo vas, mesecev še alfa in omega lo- rodil Gustav Mahler, leta 1922 temeljnega kamna, a s podpi- vali delo in znanje številni zna- Marjek je tam rojen, Geršak pa som simbolne ter zelo prave pogodbe med investitorjem IC ni poslovneži. Tudi Kranjčana, Slane Žorž, ki je z družabniki v njem krajša tedne. Lahko pa je Tjaši in Juliji držala Bachov ne vem že kateri stavek. škega Terma, ima zdaj slajše Pierre Caxdin, pa Janez Š. tudi Še o kranjski knjižnid. Pa Seveda smo jima zaploskali. probleme. Nekaj teh je "reševal" z ženo na Floridi, kar mu praznuje danes, pa Breda T. Čestitam ! Vsem lep dan in Domom ter izvajalcem, druž- ust«uiovil Gomito, d. d, in Mla- rusmo. Le na ta Vidov dan je Brez prerezanega traku rii Slo, jih jeostalo, pa poskuša r^t v prijazen mesec "quinilis". bo Gradbinec Gip. V sproSče- dcnKranjc,kizdajvodidružbo nem vzdušju, stoje, pred "pri- Heli Air Center, firmo, ki za- čami" sta Ivan Marid< in direk- stopa Bel) Helicopter in Pila- tor Gradbinca Gip Zmago tus. Oba "modela" pa imata v Geršak, podpisala in poštem- prostem času skupno zanima- jala šop papirjev iti si segla v djo. Vino! Stane Žoiž s ima roke. Vmes je Ivan Marjek celovžJahti.sajjenj^ovneČak dvignil pršu "Pred 10 leti, apri- vinar Primož Lavrečič-Sulor. la 1996, smo kupiÜ Dom [ LA Ob obloženi mizi sta nazdravi- invsedodancspotrpežljivoča- la še finančnik družbe Iskra kali. In tukaj ne bo ne koncert- PrinsGeza Horvat in Iskraš, ki ne dvorane niti ne davčne zane ve največ o Poljski, uprave tudi knjižnice ne," je Bojan Novak. Ob zanimivi gas-taktno omenjal zgodovino pro- tro-enološki mizi se je smejalo jekta, ki se je dc^jala od župa- direkorju Iskre Prinsa Iztdcu nov Vitomira Grosa do Mohor- POVPRAŠAJTE in REZERVIRAJTE kčtxt * l^ditsk« voiovnii^ * h^lfli * v$tgpnice * poslovne polovan Dvoradcu, ki se je zahtevne Julija, Tjaža in Mateja v'. ROMS ».WO m S9.9D0 14.7. Vd^vliä 2 7NMelUU lOJ.se ikri ? 7NA,lel)2U ,mkm 12.7.iuftnyJ 7Nl.lethy y 7Pi5LleHiU .M.900 ti 5.7. 3 7P01. eb. « 6 W ßCOn 1 u. Un» i'7PQL «M de M M »Wtr AiHIAUNDIjA M.7.. 26.8.10 • MtOMMlU AnNEinPElEPONEZ- 69.900 19.7. «0/2NI, buS/ld^ • Mlefii gate kom nosI WMMS uoriA iOiMi I 04/5111770*Krh/U'«^ncA/jrt(Mi(i M 04/SllM UD f 06 PETEK 7.7.2006 HUMOR / KRATEK Brat vse vidi, Brat vse ve NA TISOČ UGANK ZA ODRASLE Na fotografiji lahko opazujete božansko pokrajino, v kateri bi si vsi žele dopustovati. Tudi Veliki brat jo je iskal, ob tem Izvedel, kje bodo letova mnogi znani Slovenci, a imena srečnega kraja ni odkri Komu, dragi moji, jc še v teh poletnih dneh v željah in hotenjih čepeti v pisarni, stati za prodajnim pultom, ob stroju ah kjerkoli že, kjer je treba delati. Jidii in avgust preprosto nista meseca, ki bi bila kakorkoli povezana z delom. Najbri pa vsi, ki to v teh dneh vendarle počnemo, vse skupaj jemljemo nekoIÜf eSSEDNI NAGLAS. sklama lAretm KOCQST. UG0CM40ST OOSQHCA STCAN O&ftNJEN I«AJ polvica imfiagas kmja STWK, lAMHArC- MUÖ akrouat caracas ■atahaa trsos zemna većja KAinrTA gmota MI9T0V SMfLU D&VUU naSa NEKDAMJA sribne ^w» Qptenvme^a. nsjavnyma. prouofnm 350 BiSOQtrm .. JAREK. PREKOP gqzdmo BOGASTVO gorska romaska ftica tSKM fuxovec NITER J&i ALTUN l£stov FRANCm Nova gfrnidß reguiKl: nielganir«, s onpon v vrednosti 2.OCO SIT, ki ga podarja IZ! BAR, prejme MARJETA POLAJNAR, Ul. Ivana Hribarja 23, Cerklje; 4. nagrada: bon vvrednosti 1.500SIT. ki ga podarja IZI BAR, prejme AGATA STOLLECKER, Smledniška 92, Kranj; 5. nagrada: bon v vrednosti 1.000 SIT, ki ga podarja IZI BAR, prejme ALENKA SKALAR, Medno Ljubljana Šentvid; 6. nagrada: promocijsk paket Bulldog, ki ga podarja HPVi prejme ANTON ŠANDOR, Alpska 7. Bled. 08 PETEK 7.7.2006 DRUZy BNy KRONIK; V Črni gori ima vsak potoček svoj kanjon in vsaka hiša ob glavni ulici lokal, čevapčarnico ali le bife. V turizem vlagajo tujci, najbolj pa se razveselijo albanskega gosta, saj ta največ zapravlja. Bili smo med prvimi obiskovalci osamosvojene Črne gore. Evforija je prevevala ozračje, 1Ö Alenka Brun ceno na sobo (od 70 evrov da- Predraga Nenezica ir Vojina Ije), Slovence pa v teh krajih Vlahovića, direktorja Nacio-Čma gora uporablja kot plači]- najboli zanimala ribolov in nalne turistične organizacije ugotovili, da so hotelske cene neprimerljive z lokalnimi. Čmogord imajo v Podgorid no sredstvo evro, cena kave pa letališče, ki še diši po novem, ie po hotelih med dva do štiri rafting po Tari. Tega so se udeležili tudi nekateri novi- Čme gore, ki odprto in odkrito vabita tuje investitorje. Tre- Staro ie komaj nekaj mesecev, evre, medtem ko v lokalnih go- narski kolegi, drugi so se odio- nutno je v njihovem turizmu Sicer lahko prečkate mejo z stilnicah doseže komaj evro. äli za planinarjenje po Bjdasi- največ investicij s strani ame- osebno ižkaznico, vendar je z Najprej smo prespali v Kola- d, tretji pa smo se peljali do riškega ter mskega (kjer se ne veljavnim potnim listom manj šinu, kjer je mednaroden sku- Žabljaka, smučarskega središ- ve, če ne gre za posredni vnos zapletov. Že takoj ob izstopu iz pek treh tujih investitorjev ča, s katerim ima čmc^orski srbskega denarja) kapitala, letališke stavbe moraš dojeti, prenovil hotel Bianka (pet turizem še velike načrte. Spie- svoj piskrček pa smo pristavi- da tu Čas teče počasneje kot v zvezdic) in dobiš občutek, da hodili smo se po Budvi, z čol- li tudi Slovend • najbolj znan slovenski objekt je hotel Maestral na Budvanski rivieri. Sloveniji in če ne bila cena le- obstaja v kraju pravzaprav nom obSli njeno riviero, se talske vozovnice Ljubljana- samo ta hotel. Pa spomenik sprehodili po Sv. Štefanu in Podgorica krepko čez petdeset starim časom • čez cesto je ob- plažah, obiskali Kotor ter pluli slovenskih tisočakov, bi hrva- činska stavba, ki zaradi svoje po Skadiskem ioem. Ker je povprečna črnogorska plača tam med dvesto in ško morje ostalo brez sloven- podobe ravno tako izstopa. Modo Crnogorcem krojijo tristo evrov, je zaposlitev pri skra gosta. Kobšin obiskujejo predvsem Italijani,vsakatretjatraoviiiica tujcu za veliko Čmogorcev V treh dneh smo novinarji ljubitelji narave, raftanja, pla- pa prodaja čevlje. Črnogorski pravzaprav dobra rešitev, am-videli toliko kot običajno turist ninarjenja in ribarjenja. Ma- vozniki se sicer na svojih ce- pak za zdaj boš v kotorskih lokalih prej našel natakarico srbske narodnosti kot Čmo- v enem, dveh tednih. Večina nager hotela prihaja iz Filipi- stah znajdejo dobro, na ome- običajnega življenja nam je nov in z velildm veseljem ostala skrita, s mo pa zelo hitro pove, da so pri njih uvedli jitve pa ne dajo veliko. Spo-znaK smo ministra ta turizem gorko. KolaŠin: dvoje zanimivih arhitektur - občina in prenovljeni Raftanje po Tari je posebno doživetje, ker gre pač za hotel Gianka. reko Taro. Peš ali s Čolnom, Budvanska riviera te očara. Na Sv. Štefanu so cene nočrtev namenjene boea^m Američanom Albina Podbevšek je kapitana ladjice na Skadrskem jezeru Ko smo se vračali v Slovenijo, smo na letališču naleteli na zapletla v pogovor o čistoči, ribah in samostanih po obrob- mag. Milana M. Cvfkla, nekaj dni prej smo ga srečali v hote- jih jezera. \u Biartka. VRTIMO GLOBUS Najvplivnejši gej Legendarni igralec sir lan McKellen je btl minuli konec tedna izbran za najvplivnejšega britanskega homoseksualca. S seznamom "naj" gejev se je zaključil festival EuroPride, ki je na ulice Londona privabil prek 40 tisoč ljudi. Letošnja parada ponosa )e bila Še posebej slovesna, saj so proslavili možnost civilnih porok za istospolne partnerje. 67-letni tan je nastopil v filmskih hitih, kot so Gospodar prstanov, Možje X in Da Vincijeva Šifra. Nenasitna Rose Lindsay Lohan je svojo predanost kabali potfdfia z novim imenom. Po zgledu Ma-donne, katere kabalistično ime je £sther, se je mlada ameriška igralka preimenova-a v Rose. Pravi, da je mistična judovska vera v njeno kaotično enje prinesla uteho. 'Vrtnica', ki je igrala predvsem najstniške vloge, se bo odslej skušala dokazati kot resna igrai- e- ka. Čeprav se je poklicno zresnila, pa je v zasebnem nju še vedno divje dekle, željno zabave. Priznava, da ji en moški ni dovolj in da se nikakor ne more ustaliti. Keira o anoreksiji Keira Knightley, ki je v družbi Orlanda Blooma in johnnyja Deppa prišla na londonsko premiero Piratov s Kari bo v: MrtveČeva skrinja, je s svojo koščeno postavo sprožila govorice o tem, da boleha za anoreksijo. Britanska igralka je težave s prehranjevanjem zanikala, pravi pa, da ji je anoreksija dobro znana, saj sta bolehali njena babica in prababica. Zaveda se. da gre za resno bolezen, in čeprav so jo tovrstna namigovanja medijev presenetila, se ji zdi pozitivno, da se o anoreksrjl javno govori. Cola Sophia Loren Sophia Loren bo gola pozirala za kultni Pirellijev koledar za leto 2007. italijanska diva, ki bo septembra dopolnila 72 let, je prek kratkim zaključila s shujševalno kuro, na fotografijah pa bo nosila le dolge diamantne uhane. Drzna odločitev igralke, že več kot 50 let krasi naslovnice revij, glasno odmeva v zvezdniških krogih. VeČina jih meni, da je Soiija tako velika ikona, da si lahko privošči vse, kar si zaželi. Njena prijateljica, ki je posnetke že videla, pa dodaja, da bodo okusne fotografije z umetniško vrednostjo še okrepile 'mit' o Sofiji Loren. Dolgonoga 27-letna temnolaska Maja iz Turistične organizacije Btjdva je zaposlena tudi na TV Pink Monte Ne-grOf kjer vodi oddajo o avtomobilizmu. Pravi, da je Pink, ki ga spremljamo ml, namenjen živečim v tujini in da je med slabšimi programi televizije Pink, /fmo MeniuBrun