624 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 Nasprotje izvajanju prof. Stefana Trojarja pomeni predstavitev vsebine mag. Mi­ lutina Peroviča, ki izhaja iz tradicionalne metodike pouka zgodovine, ki Se vedno pre­ vladuje v vzhodnoevropskih deželah (Sovjetski zvezi, Bolgariji itd.) t. i. realsocializma. Poudaril je njeno zavidljivo višino, čeprav jo spremlja pragmatizem. Dldaktizacijo omili različna literatura, kot so priročnik za učitelja in Številni članki učiteljev o po­ zitivnih dosežkih v pedagoški praksi. Prav ti skrbijo, da didaktika ne ostaja zgolj ab­ straktno modrovanje. Del sovjetske didaktične literature je tudi preveden (in objavljen v sarajevski Svetlosti) in zato tudi učiteljem omogoča soočanje pri primerjavi z našo problematiko, ki jo je kritično, vendar zelo pregledno podal dr. Hrvoje Matkovič. Na­ nizal je razvoj metodike oouka po letu 1945 z navedbo prvih kritičnih člankov, objav­ ljenih v edinem didaktičnem časopisu Pouk zgodovine. Poudaril je sovjetske vplive metodike prvega povojnega razdobja in ideologizacijo predmeta, ko je ruska pedago­ ška literatura postala vzor tudi v učbeniški literaturi, kjer ni manjkalo niti citatov obdobja stalinizma. Posebej je omenil Demarina, ki se je začel ukvarjati z analizo učnih načrtov, pri čemer je že vključeval psihološke momente. Naša pedagoška zna­ nost se je polagoma začela osvobajati ruskega vpliva, čeprav je še v 60. letih bila pri­ sotna sovjetska metodika (Vagin, Stražev, Speranskaja). Dr. Matkovič je kot veliko pre­ lomnico naše pedagoške stroke omenil akcijo in izdajo časopisa Pouk zgodovine (leta 1967), ki opozarja na inovacije in povezuje teorijo s prakso. Omenil je tudi delež slo­ venskih metodikov, zlasti Mavricija Zgonika in Tomaža Webra. Njegova Teorija in praksa pouka zgodovine (DZS, Ljubljana 1981) namenja veliko pozornost novim obli­ kam pouka in pomeni konkretne napotke nadaljnji stopnji razvoja pouka. Poleg didak­ tičnega časopisa »Pouk zgodovine« in številnih člankov s področja metodike jè avtor referata poudaril pomembno vlogo jugoslovanskih simpozijev o pouku zgodovine (od leta 1972 dalje), ki že 15 let osveščajo in seznanjajo učitelje zgodovine s soecifično ob­ ravnavo tematike področij metodike pouka zgodovine, kamor sodi tudi izbor didaktič­ nih inovacij dr. Rendiča. Njihova predstavitev je pomenila osvežitev in zanimanje pri­ sotnih učiteljev zgodovine, ki so z rednimi obiski simpozijev tudi sami strokovno do­ zorevali in spoznavali pomembnost in nujnost premikov v Šolski zgodovini, ne samo s strokovnega: pač pa tudi metodičnega vidika. Organizatorji simoozija Zveza zgodovinskih društev Srbije in Občinska konfe­ renca SSRN.T Gornji Milanovae sta se tokrat posebej odlikovala po odlični organizaciji, s tem, da sta omogočila neštete oglede širšega takovskega področja in udeležencem predstavila pokrajino in njene kulturne posebnosti v preteklosti in danes. Kritična pripomba bi se morda nanašala na to, da so se udeleženci le premalo "se­ znanili s položajem šolske zgodovine v posameznih republikah v današnjem trenutku. Poročevalcem, svetovalcem za zgodovino je bil odmerjen prekratek čas, ki pa je kljub temu opozoril na sorodno problematiko. O šolski zgodovini in njeni trenutni situaciji v slovenskem prostoru je na simpoziju poročala Prvenka Turk. P r v e n k a T u r k 24. ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO-CESKO-SLOVASKE ZGODOVINSKE KOMISIJE Cetinje, 24. 9. — 27. 9. 1990 24. zasedanje jugoslovansko-češko-slovaške zgodovinske komisije je bilo v Ce- tinju v hotelu Grand, organizator zasedanja je bilo Društvo istoričara Crne Gore, tema zasedanja pa je bila Osvobodilni in protifašistični boj Cehov in Slovakov in na­ rodov Jugoslavije. S češko-slovaške strani so sodelovali: dr. Vladislav St'astny; pred­ sednik češko-slovaškega dela komisije, dr. Kveta Kučerova podpredsednica, dr. Ladi­ slav Hladk£, tajnik češko-slovaSkega dela komisije. Kot stalna člana sta bila pri­ sotna še dr. Josef Harna in dr.Miroslav Sestâk. Z referati pa so sodelovali: dr. Josef Jablonicky iz Bratislave, dr. Jan Gebhart iz Prage, dr. Valerian Bystricky iz Brati­ slave in dr. Anton Hrnko prav tako iz Bratislave. Z jugoslovanske strani' so sodelo­ vali dr. France Kresal, predsednik jugoslovanskega dela komisije, stalni člani: dr. Hr­ voje Matkovič iz Zagreba, dr. Orde Ivanoski iz Skopja, z referati pa so sodelovali: dr. Zoran Lakič iz Titograda, dr. Branko Petranović iz Beograda, dr. Slobodan Nešo- vić iz Beograda, dr. Slavko Vukčević iz Beograda, dr. Slobodan Brankovič iz Beogra­ da, mag. Dragan Aleksić iz Beograda; dr. Branislav Kovačevič iz Titograda, mag. Ser­ bo Rastoder iz Nikšiča, mag. Milan Bajovič iz Titograda, mag. Radojica ' Lukurič iz Beograda, dr. Blaže Ristovski iz Skopja; dr. Margareta PeSevska iz Skopja, mag. Sma­ io Čekić, dr. Milutin Folic iz Prištine, Janez Stergar iz Ljubljane in mag. Damjan Gu- štin prav tako iz Ljubljane. Zasedanje se je začelo v ponedeljek 24. 9. ob 10. url z otvoritvenim ceremoni­ alom, kjer je udeležence najprej pozdravil predsednik jugoslovanskega dela komisije ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 625 dr. France Kresal in zaželel zasedanju uspešno delo. Obenem se je tudi zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je bilo to zasedanje lahko organizirano. Nato so zborovanju za­ želeli uspešno delo še dr. Zoran Lakić, ki je lani prevzel odgovornost za organizacijo, in pa predstavnik lokalnih oblasti iz Cetinja Branko Brnović, predsednik Društva istoričara Crne Gore dr. Radovan Jovanović, direktor Historijskega instituta Crne Gore dr. Jovan Bojović. V imenu muzeja in kulturnih institucij Crne gore je zboro­ vanje pozdravil dr. Đuro Batričević. V imenu češko-slovaškega dela komisije je zbo­ rovanje pozdravil dr. Vladislav St'astny. V svojem govoru je poudaril, da je naloga komisije predvsem medsebojno spoznavanje tako ljudi kot arhivov, ki so sedaj pre­ cej bolj odprti za obiskovalce. Ob pregledu 24-letnega dela komisije je ugotovil, da je bilo največ posvetovanj posvečenih 18. in 19. stoletju, precej manj pa starejšim ali pa najnovejšim časom. Nove razmere v CSFR zahtevajo podrobnejši pregled razprav na komisijah, ker so bile nekatere diskusije do sedaj omejene. Jasno mora biti, da je edina možnost znanstven pristop. Ob 11. uri se je začel strokovni del zasedanja. Predsedovali so dr. Zoran Lakić, dr. Vladislav St'astny, dr. France Kresal, mag. Đuranović. Prvi je spregovoril dr. Bran­ ko Petranović. V referatu Jugoslovensko-češkoslovaške zveze v emigraciji 1941—1945 je predvsem poudaril vlogo, ki jo je imel dr. Edvard Beneš, njegov ugled, ki je bil velik tako pri češkoslovaški begunski vladi kot tudi pri naši begunski vladi. Se važ­ nejše pa je bilo, da je imel Beneš zelo velik ugled tudi pri zaveznikih, kar za našo begunsko vlado nikakor ne bi mogli trditi. Tudi o razmerah na kontinentu in o od­ nosih med zavezniki je imel Beneš precej bolj jasne poglede kot jugoslovanska be­ gunska vlada, vendar pa vse njegovo znanje in ugled nista mogla spremeniti gleda­ nja naše begunske vlade na razmere v Jugoslaviji in na to, kako se bodo razvijale razmere po vojni v Evropi. Sledil je referat dr. Josefa Harne: Teoretični doprinos če­ ške inteligence k boju proti fašizmu. Ob tem referatu se je postavilo vprašanje, ki je pomembno za vse dosedanje socialistične dežele in ne le za CSFR, namreč, kakšna je bila vloga inteligence v boju proti fašizmu. Dr. Harna je v svojem referatu doka­ zal, da se je večinski del opredelil proti fašizmu, da pa so kasneje v zgodovinopisju tega obdobja začele nastajati različne šablonske laži. Vprašanje je, kako se bo seda­ nje češko-slovaško zgodovinopisje lotilo tega problema, kajti boj inteligence proti fašizmu ni pravično predstavljen, ker je bila pretirano poudarjena vloga komuni­ stične partije v primeri z antifašističnim bojem vseh ostalih strank. V času münchen- skega sporazuma in v začetku 2. svetovne vojne je bilo na Ceško-slovaškem zelo po­ membno peticijsko gibanje, ki je izdalo tudi manifest, naslanjalo pa se je na ideje T. G. Masarvka. Ta peticijski odbor je preživel nemške represalije, odločno je na­ sprotoval temu, da bi nekritično prenašali tuje ideje na področje CSR, obdobje stali­ nizma pa je to gibanje dokončno uničilo. Dr. France Kresal je v referatu Slovensko gospodarstvo med protifašističnim in narodnoosvobodilnim bojem z vidika poslova­ nja Ljubljanske borze in socialnega zavarovanja spregovoril o ekonomskih problemih obdobja 1933—1941. Referat je temeljil predvsem na virih. V letih po 1937 se je Ju­ goslavija vse bolj navezovala na Nemčijo, s katero je rasla predvsem klirinška me­ njava. Precej je bilo razvito tudi trgovanje z Italijo, upadlo pa je sodelovanje s tra­ dicionalnima zaveznicama Anglijo in Francijo. Gospodarsko sodelovanje z Italijo je zaradi sankcij upadlo, pač pa se je kot nov partner pojavila Avstrija in nekoliko kasneje tudi CSR. Od leta 1939 naprej se pojavljajo značilnosti vojnega gospodarstva in.Nemčija postaja vse pomembnejši kupec naše hrane in surovin; v letu 1941 pa so borze prenehale z delom. Dr. Josef Jablonicltč je v referatu Problemi češkoslovaške historiografije o druai svetovni voini —: novi pogledi prvi spregovoril o tem, da vse zsodovinooisie zadnjih 20 let na Ceško-slovaškem ni pošteno, da ni pravilno obde­ lana nroblematika 2. svetovne vojne in protifašističnega gibanja, predvsem na Slo­ vaškem. Dokončno bo potrebno objektivno ugotoviti, kaj je kdo bil. Po njegovem mnenju je novejša zgodovina Slovaške v dobršni meri nonarejena. V oonoldanskem delu zasedanja sta predsedovala dr. Hrvoje Matkovič in dr. Va­ lerien Bvstrick^. Dr. Hrvoie Matkovič je v svojem referatu Jugoslovanska kriza v sredi 30-tih let na straneh revije Nova Evropa predstavil pisanie tega neodvisnega časooisa o razmerah v Jugoslaviji. CasoDis je izhajal v letih 1920—1941 in je pred­ stavil dokaj dobro sliko o razmerah v Jugoslaviji. Izvedel je tudi anketo o jugoslo­ vanskih notranjih razmerah. Odgovori so bili tako ostri in tako bridki, da je imel časoDis težave ori izhajanju, nekaterih odgovorov pa ni smel objaviti. Večina odgo­ vorov je izražala skupno mnenje, naj bo država urejena federalno, največji notranji problem pa je bil odnos med Hrvati in Srbi. Anketa je pokazala tudi na soloh močno protidržavno razpoloženje, čeorav so na vprašanja odgovarjali kulturniki iz različnih strank, mest in ustanov. Dr. Jan Gebhart je v referatu češkoslovaško-junoslovansko sodelovanje v vojaškem obveščevalstvu v letih 1939—1941 spregovoril o češko-slova- ški nolitični emigraciji v Jugoslaviji in o njeni poti preko Jugoslavije naorej na bliž- nii Vzhod in od tod v Francijo. Govoril je o raznih oblikah sodelovanja in pomoči, da bi lahko ta emigracija delovala. V Jugoslaviji so bile simpatije do Cehov velike 626 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 kljub uradni vladni opredelitvi in ugovorom nemSke vlade. Dr. Orde Ivanoski je v referatu Boj makedonskega naroda proti fašizmu med obema vojnama predstavil problem nerešenega makedonskega narodnega vprašanja v medvojni Jugoslaviji ter probleme in posledice tega stanja. Med razcepljenim makedonskim narodom je imel fašizem razmeroma lahko delo pri podpiranju asimilacije in denacionalizacije Make­ doncev Tudi ekonomske razmere so bile ugodne za izvajanje različnih raznarodoval- nih pritiskov, predvsem na mlade, ki so iskali delo. Del makedonskega naroda se je uspel povzpeti nad te spletke, ki so zapletale deželo, in se je opredelil za revolucio­ narno gibanje. Med te ljudi je vnesel zmedo sporazum Hitler—Stalin, vendar so vse­ eno ostali zvesti nasprotovanju fašizmu. Dr. Milutin Folic je v referatu Akcije Ljud­ ske fronte v Jugoslaviji za obrambo čeSkoslovaSke republike spregovoril najprej o mednarodnih razmerah tega obdobja, nato pa o jugoslovanskih notranjih razmerah. V komunistični partiji tega časa je prevladoval dogmatizem, zahod pa se še ni za­ vedal, da je treba Hitlerja ustaviti. Ljudska fronta v Jugoslaviji je začela nastopati proti takemu gledanju, pridružile so se ji tudi nekatere meščanske stranke, ki so spodbujale svoje člane k solidarnosti z ogroženo CSR. V letih 1937—1940 so bile v Jugoslaviji vse pogostejše akcije za podporo CSR. Mag.Smajo Čekić je v referatu Vpliv mednarodnih vojnopolitičnih dogodkov na oborožene sile Jugoslavije 1933— 1941 razložil stanje v takratni jugoslovanski vojski. Jugoslavija je bila obdana od sovražnikov. Z nastankom Male antante se je občutek ogroženosti nekoliko zmanjšal, anšlus pa je stanje znova zaostril. Vojaško poveljstvo v Jugoslaviji je zahtevalo mo­ derno opremo, čemur naj bi bilo podrejeno vse drugo v državi. Po teh referatih se je začela živahna diskusija, v kateri so sodelovali dr. Jablonicky, dr. Bvstricky, dr. Me­ tković in dr. Ivanoski. Ta diskusija je bila predvsem dopolnilo k prebranim refe­ ratom. V torek, 25. 9. se je zasedanje začelo ob 9. uri, predsedovala sta dr. Miroslav Se- stâk in dr. Slobodan Nešović. Prvi je bil na vrsti dr. Zoran Lakić z referatom Pisma na smrt obsojenih kot način boja proti fašistični okupaciji v 2. svetovni vojni, ki je odporniško gibanje v Evropi predstavil na nekoliko drugačen način, zato pa tem bolj pretresljivo. O teh pismih bi bila potrebna obsežnejša in poglobljena Študija. Dr. Kve- ta Kučerova je z referatom Kulturne vezi med Slovaško in Hrvaško oziroma Jugo-, slavijo v 30-tih in 40-tih letih spregovorila o tem, da se lahko kulturni stiki med dvema narodoma nadaljujejo tudi v času sovražnih napetosti med dvema državama. Slovaška univerza Komenskega v Bratislavi je imela v času med obema vojnama do­ bre stike z univerzami v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, vendar pa je to sedaj dokaj težko rekonstruirati, ker so bili arhivi univerze Komenskega, predvsem tisti, ki so se tikali Jugoslavije spraznjeni, in bi bilo potrebno podatke dopolnjevati s pre­ gledovanjem arhivov jugoslovanskih univerz. Ob koncu 30-tih in v začetku 40-tih let se je stanje na bratislavski univerzi precej spremenilo; število študentov iz Jugosla­ vije se je očitno zmanjševalo, vse večji je bil namreč njihov vpis na nemške uni­ verze. Janez Stergar je v referatu Protifašistični in narodnoosvobodilni boj koroškiH Slovencev predstavil gibanje, ki ga časovno ni mogoče omejiti na trajanje druge sve­ tovne vojne. Opisal je pritisk na slovenski del prebivalstva v avstrijski republiki med obema vojnama, ki se je z anšlusom še povečal. Spregovoril je o dogajanju med 2. svetovno vojno in o problematiki meja po vojni. Slovensko protifašistično gibanje je dajalo močno oporo odporniškim skupinam v notranjosti Avstrije. Odpor koroških Slovencev ni bil organiziran le v OP, izven nje moramo upoštevati tudi individualni odpor in odpor posameznih skupin. Dr. Blaže Ristovskl je v referatu Fašizem in uki­ nitev VMRO predstavil razmere v Makedoniji. Spregovoril je o zgodovini in spre­ minjanju VMRO še pred 1. svetovno vojno, pa o spremembah po njej. V času med obema vojnama je prihajalo do novih trenj med VMRO in bolgarsko komunistično partijo. Tudi srbska stran VMRO ni bila naklonjena, pač pa je nanjo računala ko- minterna. Zanjo je bila to oborožena organizacija, ki je bila sposobna dvigniti upor V oktobru 1925 se je VMRO preoblikovala, pozneje pa je bila ukinjena z izgovorom, da je proti fašizmu potreben enoten odpor. To mnenje je bilo sprejeto na plenumu CK KP v Splitu leta 1935. V študentskih organizacijah se je kljub temu še nadalje­ valo narodno gibanje tudi v letu 1935/1936. Dr. Branislav Kovačević je v referatu Bombardiranje Podgorice (Titograda) kot primer vojnega uničevanja predstavil tra­ gedijo tega mesta, ki je bilo 77-krat bombardirano. Enkrat so ga bombardirali Ita­ lijani ob začetku vojne, vsi ostali napadi pa so bili zavezniški. Z letali je sicer pri­ hajala tudi pomoč in odvažali so ranjence, uničenje pa je bilo tudi popolno. Prebi­ valci so se morali iz mesta seliti v bližnje cecine. Zavezniška bombardiranja so par­ tizani doživljali kot zmago, civilnega prebivalstva pa tako ni nihče nič vprašal. Ka1 je bil vzrok za tako dosledno bombardiranje v bistvu voiaško nepomembnega me­ sta, se je spraševal référant in si sam odgovoril, da bi bila edina možna razlaga, da je bilo tu Domembno križišče. Mag. Serbo Rastoder ie v svojem referatu Meščanske stranke v Crni gori in njih odnos dr> fašizma povedal najprej, da še ni rešeno vpra­ šanje, kaj fašizem sploh je. Spregovoril je o tem. da meščanstvo v Crni gori ni imelo ZGODOVINSKI ČASOPIS M . 1990 • 4 627 velike vloge. Vprašal se je, ali je fašizem sploh možno uvesti v pretežno ruralnem okolju. Upravni aparat, birokracija, ki se je oblikovala iz JRZ, je v deželi izvajala teror, kar pa je še vedno daleč od pravega fašizma. ' Ob 12. uri je bil organiziran ogled cetinjskib muzejev, spomenikov in dragoceno­ sti. Popoldanski del zasedanja se je začel ob 16. uri, predsedovala sta dr. Kveta Ku- čerova in dr. Orde Ivanoski. Dr. Anton Hrnko je v svojem referatu Kolaboracija in odpor — podobnosti in razlike med razvojem na Slovaškem in v jugovzhodni Evropi spregovoril o razmerah na Slovaškem, Madžarskem, v Bolgariji in v Romuniji. Po­ skušal je odgovoriti na vprašanje, zakaj nastane kolaboracionizem. Po njegovem mnenju je imel kolaboracionizem na Slovaškem obrambni značaj, v ostalih deželah vzhodne Evrope, na Madžarskem, v Bolgariji in v Romuniji pa napadalnega. Dr. Slo­ bodan Branković je v referatu Mednarodni aspekti Jugoslavije v okviru ureditve vzhodne Evrope v drugi svetovni vojni razmišljal o tem, da je treba problem vzhod­ ne Evrope obravnavati interdisciplinarno in da se je potrebno otresti sedaj prevla­ dujočega koncepta. Tako prva kot druga svetovna vojna sta spremenili Evropo in potrebno bo bolj objektivno proučiti, kaj in kako se je godilo z malimi narodi. Spre­ govoriti bo treba o tem, kakšno je bilo naše zgodovinopisje v zadnjih štiridesetih le­ tih, ko je bilo potrebno spregovoriti o teh problemih. Mag. Dragan Aleksić je s svo­ jim referatom Delež gospodarstva Srbije v nemškem vojnem potencialu dopolnil re­ ferat dr. Franceta Kresala. Ker je Jugoslavija pošiljala hrano Nemčiji, je njena na­ vezanost nanjo postajala vse večja. To se je nadaljevalo tudi v letih okupacije, tako na področju surovin kot na področju pridobivanja hrane. Dr. Slavko Vukčević je v referatu Odpor v okupiranih mestih kot oblika boja proti fašizmu prikazal možnosti odporniškega gibanja v mestih, kjer je bil okupator najmočnejši. To je med sovraž­ niki zbujalo občutek nemoči in jim zbijalo moralo. Poleg vojaških akcij je bil še kako pomemben tudi pasiven odpor, nesodelovanje in počasno delo. Mag. Damjan Guštin je z referatom Vloga in pomen oborožene sile v NOB v Sloveniji v letih 1941— 1945 podal pregleden prerez oblikovanja vojaške organizacije, ki se je tekom vojne spreminjala, je pa ves čas ostala na slovenskem narodnem ozemlju. Hkrati s tem se je razvijala tudi politična vloga vojske. Poleg vojne z okupatorji je imela vojska opravka še s kolaboracionisti, ki so bili politično nevarnejši. Pa tudi odnos med slo­ venskim glavnim štabom in vrhovnim štabom ni bil preprost. Dr. Margareta Pešev- ska je v referatu Javno mnenje Makedonije in miinchenski sporazum spregovorila o odnosu Makedoncev do tega problema. Govorila je o tem, kako so organizirali razne oblike pomoči CSR. Manifestacije v podporo ČSR so bile v Skopju in v drugih makedonskih mestih. Sledila je diskusija, v kateri so sodelovali dr. Jovan Bojović, dr. Valerian Bystricky, ki sta najprej spregovorila o pomenu miìnchenskega spora- zuma za dogajanje v Evropi, nato pa je dr. Jablonicky načel vprašanje, ki se je že ves čas ponujalo, namreč odnos in primerjavo med slovaško državo in NDH. Bil je mnenja, da je bila slovaška kolaboracija v tedanjih razmerah manjše zlo, ko so se njeni politiki odločili, kot so se. V sredo, 26. 9. se je zasedanje začelo ob 8.30., predsedovali so dr. Zoran Lakić, tìr. France Kresal, dr. Vladislav St'astny, dr. Josef Jablonicky. Dr. Valerian Bystricky je v referatu Problematika oblikovanja avtoritarnega režima na Slovaškem po 6. oktobru spregovoril o razmerah na Slovaškem po tem datumu. Po 1. svetovni vojni so se tudi na Slovaškem utrjevale avtoritativne zamisli en narod, en jezik, en vodja. Dr. Slobodan Nešović je v referatu Jugoslovansko javno mnenje o miinchenskem sporazumu in okupacija Češkoslovaške obnovil že znana dejstva iz literature. Mag. Milan Bajović je v referatu z naslovom Meščanski tisk Črne gore o fašizmu 1933—' 1941 najprej predstavil časopisje v Črni gori, nato pa je podrobnejše spregovoril o časopisu Svobodna misel, ki je izhajal v Nikšiču. Razmisleka vredno je bilo mnenje referenta, da diktatura ni bila osebna stvar kralja, pač pa stvar institucije. Ker par­ lament ni deloval, je bila diktatura nujna za ohranitev reda in miru. Mag. Radojica Lukurić je v referatu Poskus Nemcev za oblikovanje srbske federacije proti partiza­ nom spregovoril o načrtih, da bi med Srbijo in Črno goro ustanovili federacijo za boj proti partizanom. Nemška vojska v Črni gori je trdila, da nima nikakršnih političnih pretenzij in je odklanjala sodelovanje s četniki. Vlada generala Nedića je skušala poseči tudi na to področje ter si je zato prizadevala doseči sporazum z Italijani. Apri­ la 1944 je Hitler zavrnil ta načrt z utemeljitvijo, da je treba najprej zmagati in šele nato bo čas za organizacijo takšnih federacij. Po zadnjem referatu se je razvila ži­ vahna diskusija, ki je bila na trenutke precej ostra. Pokazalo se je, da izbrana tema Osvobodilna in protifašistična gibanja narodov v ČSR in v Jugoslaviji daje možnosti za razpravo o vrsti problemov, o katerih se do sedaj ni smelo govoriti. Spremembe, ki so nastale v zadnjem času v vzhodni Evropi, so se zelo jasno odražale tudi v di­ skusijah češko-slovaških kolegov. Jugoslovanska stran je bila v tem napredku dokaj zmerna in kolegi iz Črne gore so se dokopali do spoznanja, da se partija ni nikoli motila, pač pa so se motili ljudje. Tokratno zasedanje je bilo značilno tudi po tem, da je kar precej referentov spremenilo naslove referatov, kar bi sicer lahko ustvar- 628 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 jalo videz improvizacije, če ne bi bili referati predolgi, tako, da so poslušalci dobili vtis, da želijo predavatelji povedati čim več, kar pa se jim je maščevalo tako, da so lahko temeljito predstavili le uvod, nato pa so morali vsebino podati zelo zgoščeno. Po končani diskusiji sta se oba predsednika še enkrat zahvalila vsem sodelujočim in vsem, ki so zasedanje omogočili. Ob 12. uri je bil organiziran izlet na Lovčen, po­ poldne pa je sledilo interno zasedanje komisije. Na tem zasedanju so udeleženci še enkrat potrdili mnenje o dobrih rezultatih, ki jih je prineslo tokratno zasedanje. Poleg tega so predvideli, da bo naslednje zasedanje jugoslovansko-češko-slovaške ko­ misije v Bratislavi, tema pa bo Protifevdalni boj in herezije pri Cehih in Slovakih ter pri jugoslovanskih narodih do konca 16. stoletja. Glede tiskanja referatov je to­ krat na vrsti jugoslovanska stran, da izpolni svoj del obveznosti. Sklenjeno je bilo, naj avtorji pošljejo svoje prispevke, ki naj ne presegajo ene avtorske pole, dr. Zo­ ranu Lakiću v Titograd do novembra 1990. V četrtek, 27. 9. je bila celodnevna ekskurzija po Crni gori, in za dober zaklju­ ček še slavnostna večerja. E v a H o l z O CEM SMO PISALI... . . . pred štirimi desetletji? Tako vzpodbuda k enačenju Winidi-Quarantani kakor tudi opora za trdi­ tev, da je bil Samo Slovan, je po vsem tem morala priti piscu Konverzije od drugod, pač iz karantenske ustne tradicije o Samu kot karantanskem knezu — za te pa je avtor Konverzije dobro vedel, da so bili do 820 Slo­ vani. (Bogo Grafenauer, Novejša literatura o Samu in njeni problemi. ZC 4/1950, str. 155) . . . pred tremi desetletji? Za našo industrijo papirja v času med obema vojnama je bilo značilno, da je v njej prevladoval domači kapital in da je bila najmočnejša to­ varna papirja last finančnega kapitala, utelešenega v Ljubljanski kre­ ditni banki. (Jože Šorn, Kartelizacija stare jugoslovanske industrije kleja. ZC 14/ 1960, str. 137) . . . pred dvema desetletjema? Za našo temo pa je najbolj pomembno, kako poudari, da je slovensko vprašanje najtežje rešljivo vprašanje jugoslovanskega kompleksa, saj gre za črto Maribor—Trst. Pod vplivom politike Jugoslovanskega kluba sku­ ša najti vsaj delno zadovoljitev Slovencev s tem, da bi južni del Primor­ ja, tj. Istra, pripadel »Serbokroatiji«, da bi Trst postal državno pristani­ šče, drugim Slovencem pa bi bila dana nacionalna avtonomija. Torej jugoslovanska enota brez Slovencev. Zato ni upravičeno videti v seji av- stroogrske vlade 12. januarja 1917 nekakšen vir majniške deklaracije in dokaz, da je bila dana po zamisli in pobudi dvora in vlade. (Janko Pleterski, Slovenci v politiki dunajske vlade in dvora med prvo svetovno vojno. ZC 24/1970, š t 3—4, str. 182) . . . pred desetletjem? Značilno je, da je Murska straža že takoj v začetku naletela na težave. Tako izvemo, da so slovenski radgonski nasprotniki zagrozili tamkajšnji tiskarni z bojkotom, kolikor bi tiskala slovenski l ist V ta namen se je pripravljalni odbor brzojavno obrnil na deželno vlado v Ljubljani ter za­ prosil generala R. Maistra za posredovanje. V odgovor na grožnjo radgon­ skih Nemcev je deželna vlada sklenila »rekvirirati« tiskarno ter s tem omogočiti izid prve številke Murske straže. (Tone Zorn, »Murska straža« o slovenski severni meji in o Prek- murju v letih 1919/1922. ZC 34/1980, š t 4, str. 413) To in še mnogo drugega zanimivega poiščite v starejših številkah ZC, ki jih dobite na upravi ZC!