PLANINSKI VESTNIK
kom in Alešem Kunaverjem pred 28 leti ob prav takem vremenu vstopal v Severno steno Triglava; trojica se je takrat odločila, da bo prvič v zimskih razmerah preplezala Čopov steber. Ko se je vreme v steni še bolj pokvarilo in ko je začelo močno snežiti, se je začel njihov boj za obstanek. Sedem dni je trojica plezala v hudi zimi, osmi dan so fantje prišli na vrti in se skozi snežne žamete prebijali proti Velemu polju. Ko jih toliko časa ni bilo iz stene, je bila sprožena reševalna akcija: več kot 70 reševalcev, ki jih je vodil France Zupan, jim je šlo naproti. — Aleš Kunaver je izgubil živfjenje 2. novembra 1984 v helikopterski nesreči — kaže, da je zdaj od trojice prvih zmagovalcev Čopa ostal le še Tonač. Načelnik Podkomisije za plazove pri PZS dr. Tomaž Vrhovec je ta dan Mirku Kunšiču povedal, da so slo-
venski meteorologi že 21. decembra lani izdali opozorilo pred snežnimi plazovi in napovedali, da se bo vreme za konec tedna še poslabšalo. Visoko v gorah so napovedali do 40 centimetrov novega snega. Dejal je, da je bila tako za Brataničevo in Belaka kot za tri planince na Kredarici usodna huda odjuga, ko je dež pretopil stari sneg in so se prožili plazovi, več kot meter novega snega pa je zasulo morebitne sledi, če sta jih pogrešana alpinista pustila na gorah nad Vršičem.
Zaradi visokega snega in debelih plazov, ki so se skoraj tik pod površino pokrili z neprebojno ledeno plastjo, so morali reševalci iskanje pogrešanih pod Mojstrovko do nadaljnjega opustiti. Izključno od vremenskih razmerje odvisno, kdaj ga bodo nadaljevali.
PRIZNANJA NAJDRZNEJŠIM ZMAGOVALCEM DOMAČIH iN TUJIH STEN___
NAJBOLJŠI ALPINISTIČNI DOSEŽKI LETA
Planinska zveza Slovenije je letošnjega 10. januarja v dvorani ČGP Delo v Ljubljani ob Dunajski cesti razglasila najuspešnejše slovenske alpiniste in alpinistične smučarje ter jim za njihove dosežke podelila priznanja.
Najboljše alpiniste in najboljše alpinistične dosežke v sezoni 1994/95 je izbrala podkomisija za vrhunski alpinizem na svoji redni 21, seji dne 19. 12. 1995, najboljši alpinistični smučar in najboljši alpinistični smuk pa je bil izbran na osnovi ankete, poslane vsem v minuli sezoni aktivnim alpinističnim smučarjem. Zaradi enakovrednosti si mesto najboljšega alpinističnega vzpona v tujini delita
—	prvenstveni vzpon naveze Marko Prezelj (AO Kamnik) — Andrej Štremfelj {AO Kranj) Rojen pod radovedno zvezdo v vzhodni steni Severnega stolpa skupine Paine, Patagonija, ki sta ga opravila med 21. t. in 8. 2. 1995 in ga ocenila z oceno 6+, A4/6, A2, 800 m, ter tako dokončala smer, v kateri so leta 1987/88 že poskusili Edo Kozorog, Matjaž Ravhekar in Ivan Rejc, ki so se morali zaradi slabega vremena, žal, obrniti 250 metrov pod vrhom;
—	ponovitev smeri Sea of dreams, ki jo je v alpskem slogu opravila naveza Janez Jeglič {AO Domžale) — Miha Praprotnik (AO Matica) v steni El Capitana, Yosemiti, med 18, in 25. 10. 1995 in ima oceno A5. Najboljši alpinistični vzpon doma je prva prosta ponovitev smeri Obraz sfinge v severni steni Triglava, ki jo je opravila naveza MIha Kajzetj {AK Vertikala) — Grega Kresal (AO Matica) 8. 10. 1995 in je z oceno 9+/10- trenutno najtežja prosto preplezljiva smer v naših stenah.
Najboljša alplnistka je Marija Štremfelj (AO Kranj), ki se je s soprogom Andrejem Štremfljem povzpela na Čo Oju (8201 m) in je s tremi osvojenimi osemtisočaki najuspešnejša slovenska himalajka, v plezališčih pa je preplezala smer z oceno S+/9-, kar je v kombinaciji z vzponom na 8000 metrov lep uspeh.
Najboljši alpinist je Janez Jeglič {AO Domžale), ki je v navezi z Mihom Praprotnikom ponovil smer Sea of dreams, eno najtežjih smeri v steni El Capitana v Yosemltih z oceno A5, v plezališču Mišja peč pri Ospu pa je ponovil smer Mrtvaški ples z oceno 10, kar je za vrhunskega alpinista izjemen vzpon v plezališčih. Najperspektivnejši alpinist je Blaž Stres (Soški AO), kije 14. 8. v navezi s Tomažem Jakofčičem In Petrom Mežnarjem v severni steni Pika Troglav (5200 m) — gorstvo Tien Šan preplezal Slovensko smer z oceno ED, 6, 80 st./5+, 65 st, 1000 m, v domačih stenah pa je v zahtevnih stenah Trente in Možnice z različnimi soplezalci preplezal tri zahtevne prvenstvene smeri šeste In sedme težavnostne stopnje. Najboljši alpinistični smuk sta 5. In 6. 6. po Japonskem ozebniku v severni steni 8068 metrov visokega Gašerbruma I. opravila Marko Čar (AO Žiri) na snežni deski in Iztok Tomazin (AO Tržič) z alpskimi smučmi. To je prvi alpinistični spust s kateregakoli ose m tisočaka, ki ni potekal po smeri normalnega pristopa. Najboljši alpinistični smučar je Marko Čar (AO Žiri), ki po mnogih zelo zahtevnih smukih s snežno desko v Alpah s spustom po Japonskem ozebniku z Gašerbruma nI samo opravit verjetno šele drugega spusta z osemtisočaka s snežno desko, temveč je zaradi tehničnih težav spusta postavil tudi novo prelomnico, ki je ne bo lahko ponoviti, kaj šele preseči. Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj najboljšim je predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar takole ocenil lanskoletno alpinistično sezono: .■Alpinistični dosežki minule sezone so, žal, zaostajali za dosežki prejšnjih let, vendar pa so nas razveselili alpinistični smučarji, ki so s svojimi rezultati verjetne presegli pričakovanja tudi največjih optimistov. Alpinistična sezona je bila bolj ali manj posvečena poravnavi starih dolgov Tako je bila dokončana smer iz leta 88 v stolpih Paine v Patagoniji, z vzponom In
52
PLANINSKI VESTN1K
smukom z Anapurne je bil osvojen štirinajsti, še zadnji osemtisočak za Slovence, na dveh Anapumlnih sosednjih šesttisočakih pa sta bila opravljena še dva prvenstvena vzpona. V mekl tehničnega plezanja El Capi-tanu v dolini Yosemitov sta bili ponovljeni dve izmed najtežjih tehničnih smeri, splezana je bila nova smer v Huandoyu, vzpon na Čo Oju in še nekaj vzponov v različnih gorstvih pa kažejo, da smo sposobni kvalitetnih dosežkov. Kljub temu pa v sezoni ni bilo vzpona, ki bi po svoji kvaliteti Izstopal tn pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Priložnost so dobili tudi mlajši alpinisti, ki so z vzponom na Kan Tengri, predvsem pa s prvenstvenim vzponom na Troglav dokazali, da nanje v prihodnje lahko računamo. Izvidnica v pogorje Api-Nampe v zahodnem Nepalu je postregla z vsaj tremi zanimivimi cilji, katerih bi se veljalo lotiti. Žal nas je v letošnji sezoni zapustil prijatelj, kije s svojimi idejami in vzponi vedno znova presenečal. Slave Svetičič je za vedno ostal v gorah Kara k or uma, kjer je v steni Gašerbruma skušal s prvenstveno smerjo uresničiti del svojih sanj, vendar pa je prestopil tisti rob, ki nas sedaj ločuje.
Tako se tudi lanska sezona — podobno kol že nekaj prejšnjih — ne more primerjati s sezonami Izpred petih ali desetih let. Celo s sezono '94 je bilo kvalitetnih dosežkov manj, vendar pa so k temu nekaj prispevale neugodne zimske razmere ter deževno poletje, kar je še najbolj vplivalo na vzpone pri nas. Kljub vsemu je bila meja najtežjega s prosto ponovitvijo Obraza Sfinge premaknjena za stopničko navzgor. Še vedno se vse premalo alpinistov odloča za obisk Centralnih Alp in podobnih gorstev, ki so vstopnica za Himalajo, kjer se iz sten sedemtisočakov selimo v stene šesttisočakov, ki pa so v najvišjem gorstvu sveta seveda v senci najvišjih vrhov. Problemi prejšnjih let so se torej zavlekli tudi v minulo sezono. Tako kot drugje se stvari v alpinizmu ne bodo spremenile čez noč, le upamo lahko, da noč ne bo predolga. Minula sezona pa je v marsičem predstavljala prelomnico za slovensko alpinistično smučanje, saj je po nekaj poskusih v prejšnjih letih kar štirim uspelo smučati z dveh osemtisočakov. Smučanje po Francoski smeri v severni steni Anapurne je prvo smučanje s te gore in prvo s kateregakoli osemtisočaka za Slovenijo, Komaj smo dojeli razsežnosti tega uspeha, je bil opravljen še spust po Japonskem ozebniku v severni steni Gašerbruma I v Kara ko rumu. ki je postregel z velikimi tehničnimi težavami. To je bil sicer drugi spust s tega osemtisočaka, ki pa je slovensko alpinistično smučanje postavil ob bok do sedaj najuspešnejšim dosežkom v Himalaji. Tudi v Alpah so slovenski smučarji zabeležili uspešno sezono z nekaj zahtevnimi smuki z Gran Paradisa in v zahodni steni Eigerja Med njimi izstopa verjetno do sedaj najtežji slovenski prvenstveni smuk v Alpah, v severni steni Sonnblicka v Visokih Turah, Žal snežne razmere v slovenskih gorah niso dovoljevale številčnejših težavnih smukov.
Za nami je torej zelo uspešna alpinistična smučarska sezona, v kateri se je ta panoga alpinizma dokončno potrdila ne samo v slovenskem prostoru, temveč se je z njo v svetu potrdil tudi slovenski alpinizem in himalajizem.«
Predsednik PZS Andrej Brvar In načelnik Komisije za alpinizem Mal-jai Wiegele izročata priznanja najboljšim: Janezu Jegliču, Mariji Slremfelj In Marku Čaru
Foto: Igor Madic
O nekaterih letošnjih slovenskih alpinističnih nalogah pa je na koncu slovesnosti spregovoril načelnik Komisije za alpinizem pri PZS Matjaž Wiegele: »Želje in načrte alpinistov in alpinističnih smučarjev pogosto kroji vreme, ki se je v začetku letošnje sezone verjetno usodno poigralo z enim izmed najboljših slovenskih alpinistov Stanetom Bela ko m-Šr auf o m in eno Izmed najobetavnejšlh alpinistk Jasno Bratanič, v minuli sezoni najboljšo slovensko alpinistko. Osrednja akcija Komisije za alpinizem, pogorje Api-Nampe v zahodnem Nepalu, je bil po lanski izvidnici tudi njun osrednji cilj letošnje sezone, ki pa bo verjetno zaman čakal njun obisk. Upamo lahko, da bodo vremenske razmere bistveno bolj naklonjene Davu Karničarju, ki bo spomladi skušal kot prvi smučati z Everesta, kar bi pomenilo logično nadaljevanje uspešnega smuka z Anapurne.
Verjamemo, da tragični dogodki minulega leta ne bodo zavrli razvoja tistih mladih alpinistov, ki so s svojimi vzponi dokazali, da bodo kmalu stopili po sledi vzornikov in v prihodnjih letih povrnili omajan ugled slovenskega alpinizma v tujini. To bo mogoče samo s kvalitetnimi vzponi v svetovno priznanih zahtevnih gorstvih in ne s poveličevanjem lastnih v svetovnem merilu pogosto le povprečnih dosežkov.
Ena izmed nalog Komisije za alpinizem, začetih že v minuli sezoni bo nedvomno nadaljevanje predstavljanja vseh pomembnejših dosežkov na tiskovnih konferencah in pošiljanje sporočil v tujino. Da bi spodbudili slovenske alpiniste h kvalitetnejšemu dokumentiranju svoje dejavnosti, ki vse prepogosto ostaja skrita javnosti, je bit letos objavljen razpis za najboljšo alpinistično fotografijo. Sponzorja razpisa sta bila Dia studio Stane Klemene in založba Zaklad Bogdana Kladnlka, poleg njiju pa je bil v žiriji še Joco Žnidaršič. Izmed nekaj več kot sto prispelih posnetkov so v kategoriji alpinistične fotografije nagrajeni posnetki Petra Pehanija, Marka P rez I ja in Marka Čara, v kategoriji gomiške fotografije pa posnetki Pavleta Kozjeka In Marka Prezlja «
53