Vojna. B Vse za dom in za cesarja, B za cesarja blago, kri.  Zlato preizkušamo v ognju, prijatelja v nesreči, državljana pa ob času vojne. Vojria! Orozna, srce pretresujoča beseda, ki združuje vse gorje tega sveta. Zvest državljan, zvest Avstrijec se pa ne straši tega gorja, če ga pokliče cesar, da brani domovino pred sovražnikom, pa naj bo ta sovražnik Nemec, Francoz, Italijan ali Slovan. Danes se bojuje Avstrija proti Srbom, prpti Slovanom, a ne zato, ker so Srbi Slovani, ampak edinole zato. ker so sovražniki naše ljubliene Avstrije. In nas vseh Avstrijcev sveta naloga je, da izpolnjujemo brez ozira na vse okolnosti ono dolžnost, ki nam jo nalaga naša velika domovina Avstrija. Zvestoba in vdanost slovenskega učiteljstva do presvetlega vladarja in vladajoče habsburške hiše je znana širom naše domovine in kdor bi trdil drugače, bi ob.ekoval slovenskega učitelja. Mnogo natovarišev je poklical cesarjev glas, da »rimejo za orožje in gredo branit doraovinp in cesarja. Nihče $e ne obotavlja, ampak vsak gre naydyšeno v hoj za Čast in slavo' premile naše habsburške monarhije. Uradnim potom so bile objavljene posebne odredbe za čas vojne. Prosimo vse slovensko učiteljstvo, da pouči Ijudstvo o teh odredbah, da iih natančno izpolnjuje ter s tem pokaže ljubezen do domovine ter neomajeno zyestobo in vdanost do presyetl^ga vladarja, ki nas vse ljubi in brani, kakor ljubi in brani skrben oče svoje otroke. Te odredbe se glase: 1. Ukaz vsega ministrstva z dne 25. juli}a 1914., s katerim se odrejujejo izieme od obsto|l ječih zakonov. Na podstavi zakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak. št. 66) se vsled sklepa vsega ministrstva, izprosivši Najvišje odobrilo, temeljem člena 20. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. z. št. 142), začasno razveljavljajo določila členov 8, 9, 10, 12 in 13 tega državnega osnovnega zakona v vseh kraljevinah in deželah, zastopanih v državn em zboru. S tem nastopijo vse v §§ 3 do 7 žakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak. št. 66), navedene posledice. iBri kaznovanju prestopkov zoper v teh paragrafih obsežene ukaze in prepovedi ter zoper odredbe in določila, ki so lih izdala oblastva v njih izvršitev, in zoper policijske zaukaze, izdane na podstavi § 8 tega zakona, naj se uporabljajo določila § 9. tega zakona. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. .2. Ukaz ministrstva za notranje stvad in pravosodnega ministrstva v sporazumu s finančnim in trgovinskim ministrstvom z dne 25. julija 1914.. s katerim se prepovedujeio na Srbskem izhaiaioče perijodne tiskovine in odrejuie revizija od tam dohajajočih neperijodnib tiskovin. Za dobo veljave ukaza vsega ministrstva z dne 25. julija 1914 (drž. zak. št. 158), o začasni ustavitvi člena 13. državnega ^snovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. zak. št. 142), se izdajajo glede na Srbskem izhaiajočih tiskovin sledeče uredbe za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. §1. Na Srbskem izhajajoče periodične tiskovine se prepovedujejo. Ta prepoved obsega tudi prepoved izdajanja vsakega v tuzemstvu ali inozemstvu spisanega prevoda ali vsake druge izdaje, naj obsega ta prevod ali izdaja vso vsebino periodne tiskovine ali samo en del. Uvoz in razširjanje takih tiskovin je vsakomur zabranjeno. C. kr. pošta ne sme sprejeti nobenega naročila na te tiskovine in jih ne sme prevažati. §2. Periodne tiskovine v § 1. oznamenjene vrs^e, ki dohajajo v carinsko in poštno uradovanje, se moraio izročiti državnim pravdništvoip. §3. Neperijodne. iz omenjenega inozemstva dohajajoče tiskovine so podvržene policijski reviziji, predno se jih sme izročiti strankam, upraviienim za prejem. Revizijo na Nižjeavstrijskem, Češkem, Moravskem, Štajerskem, Primorskem in v Bukovini dohajajočih pošiljatev opravljajo policijska ravnateljstva na Dunaju, oziroma v Pragi, Brnu, Oradcu, Trstu in Černovicah, revizijo za Galicijo namenjenih pošiljatev glede v okoliš lvovskega višje^a sodišča uvedenih pošiljatev c. kr. policijsko ravnateljstvo v Lvovu, glede v okoliš krakovskega višjega sodiŠča uvedenih pošiljatev pa c. kr. policijsko ravnateljstvo v Krakovern. Olede v druge dežele uvedenih pošiljatev opravlja to revizijo predsedstvo političnega deželnega objastva. Iz omenjenega inozemstva dohajajo5e pošiljatve neperiodnih tiskovin, naj bodo narrjenjene za knjjgotržce ali druge osebe, se rnorajo torej od carinskih uradov, katerim so se dostavile v carinsko odpravo, odkazati glavnemu carin&kemu uradu na sedežu onega oblastva, ki je v zmislu predstoječih dveh odstavkov poklicano, da izvršuje revizijo. Omenjenim glavnim carinskim uradom dohajajoče pošiljatve tiskovin se raorajo v svrho revizije takoj naznaniti dotičnim policijskim ravnateljstvom, oziroma predsedstvu političnega deže|nega obla$tva. •Neperijodne tiskpvine, ki dohajajo iz omenjenega inozemstva kot pisemske poštne pošiljatve in niso podvržene dostavi k carinskemu uradu, se morajo od vstopnih izmenjevalnih poštnih uradov neposredno izročiti omenjenim oblastvom. §4. iPošHiatve neperijodnih tiskovin, o katerih ni pomisleka, naj se brez zamude izročajo. Po sodni odločbi prepovedane tisko*vine, ki se jih je našlO' ob reviziji, in one, katerih razširjanje se je po četrtem odstavku tega paragrafa od upravnega. oblastva že ustavilo; se morajo izločiti in zapleniti ter je uvesti kazensko postopanje. Druge tiskovine predmetne vrste, proti katerih dopustitvi se pokažejo pomisleki z ozirom na iavno korist, naj se uradno shranijo. Policijska ravnateljstva, oziroma predsedstva političnih deželnih oblastev nai se kakor hitro mogoče prepričajo o> vsebini takih tiskovin. Ako se spozna, da je treba z ozirom na javno korist ustaviti razširjanje tiskovine, naj to deželni poglavar odredi. Ustavitev se razglasi po deželnem listu. •- § 5. Prestopek tega ukaza s.e kaznuje po sodiščih, poklicanih v kazensko sodništvo za tiskovne zadeve, po § 9. zakona z dne 5. rriaja 1869. leta (drž. zak. št. 66). §6. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Uka? ministrstev za trgovino in notranje slvari z dne 25. iuliia 1914., o ravnanju s poštnirai pošiliatvami. Z ozirom na ukaz vsega ministrslva z dne 25. julija 1914 (drž. zak. št. 158), s katerim se je začasno u&tavil člen 10. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. zak. št. 142), se izdajajo za ravnanje s poštnimi pošiljatvami vseh vrst za v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele naslednia določila: II. Pristojna cesarska varnostna oblastva so pooblaščena, vse poštne pošiljatve vsake vrste na poštah vsak čas pregledovati po uradnikih, ki so za to pravilno legitimovani, in pošiljatve br.ez navedhe vzrokov dati zapleniti ali odpreti. .Odposlani iiradnik cesarskega varnostnega oblastva sme pošiliatve pregledovati le v nepretrgani navzočnosti načelnika poštnega urada ali uradnika, ki mu poštno in telegrafsko ravnateljstvo roscbej naroči ta uradni posel. §2. Na posebno zahtevanje cesarskega vamostnega oblastva se morajo na poštnih uradih z manjšim prometom oddane ali v izročitev dohaiajoče poštne pošeljatve odkazati drugemu poštnemu uradu, da jih eventualno pregleda odposlanec oesarskega varnostnega oblastva. Dan, katerega se začne in ustavi vsaka posainezna taka gdredba, naznani cesarsko varnostno objastvo pravočasno pristojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki da potrebna naročila poštam, ki pridejo y poštev. §3. ¦ Vse pošte so dolžne poštne pošiliatve, ki jih predstojna oblastva ter cesarska varnostna oblastva določno oznamenijo, začasno izključiti od od>prave in vročitve in jih imeti pripravljene na razpolaganje pristojnim cesarskim vamostnim oblastvorn. §4. Vse pošte so dolžne vse poštne pošiljatve, o katerih se po pravici dornneva, da s& v stanu škodovati vojaškim interesom, predložiti poštnemu in telegrafskelnu ravnateljstvu, ki mora nemudoma poizvedovati odredbo pristoinega cesarskega varnostnega oblastva. §5. j Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 K ostanejo hranieni na ppšti dotlej, da se pdloči o zaplembi, in se izroče cesarskim varnostnim oblastvom šele tedaj, če so bili zaplenjeni. Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostio nad 100.K se.smejo odpirati le v navzočnosti uradnika poštnega urada, ki se rau je to naročilo, S predpisanimi v poštnem prometu za odpiranje takih pošiljatev. §6. Ppštne pošiijatve vsake vrste, ki se izroee cesarskim varnostnim oblastvom. da jih zapleniio aJi odpro, naj poštni urad vpisuje po njihovih znakih v seznamek, ki ga je pisati v dveh izvodih. V izvirniku, ki ostane na poštnem uradu, potrdi cesarsk^ varnostno oblastvo prevzetje; kopija se izroči prevzemajočemu oblastvu. Poitne pošiljatve vsake vrste, ki jih vrne cesarsko varnostno oblastvo po- štnemu uradu, ko jih ie pregledalo ali od- prlo, naj zopet prevzame poštni urad ter, to potrdi v kopiji seznamka. Take pošiljatve, ki so se jbile odprle, mora cesarsko varno&tno oblastvo uradnQ zapreti in opremiti z zaznamkom: »Odprla državna policiia«. S pošiljatvami, ki so došle poštnemu uradu nazaj od cesarskega varnostnega oblas-tva, se ravna po navadi. §7. V tistih mestih z lastnim ustavorn, V! kater.tti ni pos,ebnega cesarskega. polici|skega oblastva, mora y tem ukflžu fwistojnemn cesarskemu varnostnemu oblastvii izrpeene pravice izvrševati tisto pkrajno glav?irstv(?, ,ki ima v dotičflem mestu svoj uradiii se^ež, ali kateremu poveri izvrševauie telj pravic deželni poglayar. §8. Ukaz dobi moč z dnem raziglasitve. Ukaz ministra za deželno bran in mitilstra za notranie stvari z dne 25. iulija 1914., da se zabrani prekršitvi vojno dplžnost s tem, d^ se prestopiio it^e^e. Na podstavi § 17., točka 4., odstav^k: drugi, zakona z dne 5. julija 1912, drž. zak. št. 128, s katerim se uvaja noy vojni zakon, se ukazuje tako: §1. Vojni dolžoosti ppdvrženim Je preppvedano prestopiti meje monarhije v smeri proti inozemstvu. §2. Izjenie te prepovedi lahko dovoli^a prošnjo stranke politično deželno oblastvo njenega bivajjšča sporazumno s pristokiiin kornim (domobranskim) poveljstvom v slučajih, ki so vredni posebnega ozira, ^e je izključeno, da se s prestopkom mfiie pr^krii vpjna dplžnost. §3. Prestopke tega ukaza kaznuje — ne krateč preganjanja po vojnem zakonu ali po splosnih kazenskih zakonih — politično okrajno oblastvo, v katerega okolišu mora obdolženec priti na nabor, po ministrskem ukazu z dne 30. sepfembfa 1857, drž. zak. št. 198, z globo od dveh do dve sto kron ali z zaporom od šest ur do 14 dni. § 4. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. 3. RAZGIAS c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 26. julija 1914, št. 197 Praes., s katerim sp dogovprno s c. kr. višjim državnim pravdniŠtvoin v Gradcu določuje rok za polaganje dolžmh izvodov periodičnlh in neperiodičnih tlskovin. Na podstavi zaukaza vsega ministrstva z dne 25. iulija 191.4, s katerhnso se Ukrenile po zakonu z dhe 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, izjemne odredbe, se po § 7., lit. b, navedenega zakona rok za polaganje dolžnih izvodov tiskovin, ki jih je v zmislu § 17. tiskovnega zakona z-dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6, iz 1. 1863., oddajati pri varnostnem oblastvu kraja njih izdaje, oziroma na krajih, kjer ima c. kr. državno pravdništvo svoj sedež, tudi pri tem določuje. tako: Periodične tiskovine se morajo tri ure pred izdajo ali razpošiljatvijo, vse druge neperiodične tiskovine po 8 dni pred izdajo položiti pri navedenih oblastvih. To se daje na občno znanje. C. kr. dželno predsedstvo. C. kr. deželni predsednik: Schwarz. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagoizvolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in manifest: Liubi grof Sturgkh! Odločil sem se naročiti ministru za Svojo hišo in za zunanje stvari, naj kraIjevi srbski vladi notificira, da je med monarhijo in Srbiio. nastopilo vojno stanje. V tej usodepolni uri čutim potrebo, obrniti se na Svoje ljubljene narode. Naročam iVam torej, da obče obiavite priloženi manifest. V kopališču Ischl, dne 28. julija 1914. : Franc Jožef s. r. Stiirgkh s. r. i MOJIM NARODOM! Bila je Mojajiajiskrenejša želja, da bi teta, ki so Mi še usojena po milosti Božji, posvetil delom miru in da bi Svoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen vojne. Toda Božja previdnost ie odločila drugače. Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo po dolgih letih miru zagrabiti za meč, da varujem čast Svoje monarhije, da branim njen ugled in njeno stališče kot sila, da varujem njeno posestno stanie. Z nehvaležnostjo, ki hitro pozabi, je kraljevina Srbija, ki smo io od prvih početkov njene državne samostojnosti do najnovejšega časa Moji predniki in Jaz podpirali in pospeševali, je že pred leti nastopila pot odkrite sovražnosti zoper Avstrijsko-Ogrsko. Ko sem po treh desetletjih blagoslovIjenega dela miru v Bosni in Hercegovini razširil Svoje vladarske pravice na ti deželi, je ta Moja odredba v kraljevini Srbiji, koje pravice se nikakor niso kršile, vzbudila izbruhe nebrzdane strasti in najsrditejšega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe j>redpravice tnočtiejšega in je v najskrajnejši prizanesljiyosti zahtevala od Srbiie samo znižanje njene vojske na mirovni stalež in obljubo, da bo v bodoče hodila pot miru in prijateljstva. Isti duh zmernosti je vodil Moio vlado, da se je omejila na varovanje najvažnejših življenjskih pogojev monarhije, ko sc je Srbija pred dvema letoma bojevala s turško državo. Temu vedenju se je imela Srbija v prvi vrsti zahvaliti za dosego vojnega namena. Nada, da bode srbska kraljevina cenila potrpežljivost in ljubezen Moje vlade do tniru in da bo izpolnila svojo besedo, se ni uresničila. Vedno višje plameni sovraštvo zoper Mene in Mojo rodovino, vedno bolj neprikrito se pojavlja stremljenje s silo .odtrgati neločljiva ozemlja avstrijskoogrska. Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhpdu monarhije izpodkopala temelje državnega reda, da bi narod, kateremu naklanjam v očetovski ljubezni Svojo polno skrb, omajala y njegovi zvestobi do vladarske rodovine in domovine, da bi doraščajočo mladino premotila in io naščuvala k hudodelnim deianjem blodnosti in veleizdaje. Cela vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, ki se je strašno posrečila in v srce zadela Mene in Moje zveste narode, ie daleč vidni krvavi sled tistih tajnih spletk, ki so se započele in vodile iz Srbije. Ta neznosna gonja se mora ustaviti, neprestanim izzivanjem Srbije se mora narediti konec, ako se naj ohrani čast in dostojanstvo Moje monarhiie neomadeževano in ako se naj ne pretresa neprenehoma njen državni, gospodarski in vojaški razvoj. Zaman je naredila Moja vlada še zadnji poskus, doseči ta cilj z mirnimi sredstvi, Srbiio pripraviti z resnim opominom, da krene na drugo pot. Srbija je zavrnila zmerne in pravične zahteve Moje vlade in je odklonila izpolniti tiste dolžnosti, kojih izpolnjevanje je v življenju narodov in držav naravna in potrebna podJaga miru. In tako se moram odločiti s silo orožja ustvariti neobhodno potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim državam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj. V tej resni uri se popolnoma zavedam cele dalekosežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsemogočnim. Preskusil in uvaževal sem vse. Z mirno vestjo nastopam pot, ki Mi jo kaže dolžnost. Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih. vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve. Jaz zaupam hrabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvovalnega navdušenja. In Jaz zaupam Vsemogočnemu, da podeli žmago Mojemu orožju. Franc Jožef s. r. * Sturgkh s. r.