Poštnina plačana v gotovini. Cena VSO din IV uUobo Maribor. Šefrgek *,Bnnnarla f940 IH 54**« Stev. 1. Leto IB. Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je — mladine. A. Aškerc. UrednUtvo m uprava: Maribor, Kopaliika ul. < - Tal. 2S-<7 - liha|aviak CtMak Velja letno 16 din, polletno tk din, četrtletno 1 din, za inozemstvo letno 50 din kokoplsi se no vračajo Polt. ček. rač. 11.757 Mariborske tiskarne d. d. Marlbo Oglasi po ceniku V središču pažnje: Romunija - v križišču raznih interesnih sfer Izredno važni zemljepisni, oziroma politični položaj, živahno notranjepolitično življenje, posebno pa bogastvo na nafti in žitu, daje Romuniji posebno mesto v svetovni politiki. Z velikansko pozornostjo zasleduje svetovno časopisje najne-znatnejše pojave v romunskem javnem življenju ter jih opremlja z dolgimi in izčrpnimi komentarji. Kajti Romuniji je morda sojeno, da se ob njej kot na pre-iskusnein kamnu razvozla današnji zapleteni mednarodni položaj. Zgodovinske predpostavke Po svojem zgodvinskem razvoju je Romunija tipično balkanska država, ki iina za seboj podobno usodo kakor njene tovarišice: Grčija, Bolgarija in Jugoslavija. Pripadala je kot provinca Dacia za časa Trajana Rimskemu cesarstvu, živela potem stoletja pod turškim jarmom, dokler se ni postopoma s propadanjem Osmanskega cesarstva osvobodila ter pod dinastijo iz Rodu Hohenzollemcev svobodno zaživela. Po neavtohtoni dinastiji je bolj podobna Bolgariji kakor Jugoslaviji. Opredelitev v svetovni vojni pa jo zopet bolj veže na Jugoslavijo kakor na Bolgarijo. Svetovna vojna je morda najvažnejši mejnik v romunski zgodovini, saj ji je prinesla neizmerno povečanje ozemlja, čeprav se njene žrtve ne dado primerjati s francoskimi ali celo srbskimi. Dejstvo, da se je tedaj opredelila za zaveznike in ne za osrednje sile kljub nemški krvi njene dinastije, pač pod vplivom »Angležinje« kraljice Marije, ki je kot potomka angleške kraljice Viktorije in carja vseh Rusov odločila usodo Romunije, je bil za Romunijo najsrečnejši zgodovinski obrat. Rasne in, narodnostne osnove Kakor povsod na Balkanu so se tudi tu — in morda tu še bolj kakor drugje — mešale rase in narodi, da je pač težko govoriti o čistokrvnih res romanskih Romunih. že sam jezik kaže na ogromne slovanske, pa tudi grške, turške, ciganske In celo tatarske primesi, ki so se pod vplivom skupne usode in civilizacije zvarile v en narod, ki se je šele pozno pričel zavedati svoje narodne samobitnosti. Veliko razširjenje Romunije po svetovni vojni je vklenilo v romunske meje nešteto narodnih manjšin. Izmed 19 in pol milijonov prebivalcev, ki jih šteje danes Romunija, ni nič manj kakor 5 milijonov ali dobra četrtina pripadnikov narodnih manjšin. Največ je Madžarov. En milijon in pol ali 7% jih je ter tvorijo še danes najtežji notranjepolitični pa tudi zunanjepolitični problem Romunije. Tudi 800.000 Nemcev (4.2%) je v današnjem položaju .političen faktor, s katerim je treba računati, čeprav niso vsi sklenjeno naseljeni. V tem oziru so še neprijetnejši Ukrajinci in Rusi (nad tri in četrt milijona ali 4%), ker živijo večidel ob mejah velike sosede. Tudi Bolgari (manj kot pol milijona in več kakor 2%) utegnejo igrati v politiki še pomembno vlogo. Za usmeritev nekaterih političnih struj je važna tudi znatna židovska manjšina (skoro 900.000, manj kakor 5%). Ostale manjšine: Turki, Tar-tari in drugi ne pridejo v poštev. Narodne manjšine kot političen činltelj Vse te manjšine živijo v okviru Romunije šele malo časa in se še niso prilagodile. V neugodnih političnih konstelacijah bi utegnile tvoriti neprijetno netivo za nemire, saj ima Romunija radi niih le malo odkritih prijateljev na svojih mejah. Bolgarija ji zamerja osvojitev Dobrudže izza 1913. Madžarska pa še ni pozabila izgube Transilvanije tostran Karpatov. Tudi Besarabija, ki jo je Romunija dobila v času ruske državljanske vojne, je tvorila sporno točko s SSSR. Pri ustanavljanju balkansko podonavske fronte se je govorilo, da bi se Romunija za ceno skupnega nastopa odpovedala bodisi Do-brudži, bodisi delu Transilvanije ter s tem pridobila Bolgare ali Madžare. Romunija je take načrte odločno zavrnila. Videla je v njih nevaren precedens (zgleden primer), ki bi ga utegnila katera sila smatrati kot slabost, radi katere bi se mogel zrušiti plaz, ki se ne bi dal več ustaviti. V tem romunskim državnikom ni odrekati neke daljnovidnosti, saj jim nudi najmlajša zgodovina dovolj svarilnih vzgledov. Nesrečno bogastvo! Toda narodne manjšine in pridobljene pokrajine še dolgo niso edini zunanjepolitični problem, ki dela Romunom skrbi. Mnogo važnejše je bogastvo Romunije. Romunska nafta in romunsko žito. Romunija je edina evropska država (razen SSSR), ki ima v svojih mejah znatne množine nafte, čeprav je padla romunska produkcija nafte od skoro 7 milijonov ton leta 1936 na 4 in pol milijona ton v preteklem letu, je to še zmirom znatna množina, ki bi vsaj deioma krila n. pr. nemške potrebe (5,268 milijonov ton). Tudi lita je v Romuniji na pretek. 47,519.000 centov koruze, 37,601.000 q pšenice, 19,261.000 q krompirja so vsekakor množine, k: bi nasitile nešteto ljudi. Velika Britanija sama sicer vsega tega ne potrebuje, saj ima v svojih kolonijah teh surovin dovolj, toda če hoče, da njena blokada uspe, mora za vsako ceno preprečiti izvoz teh surovin iz Romunije v Nemčijo. Pripravljena je, da kupuje tudi po neugodnejših cenah, če je treba, da doseže svoj namen. Na drugi strani se pa Romuni dobro zavedajo, kaj bi pome- Novolelne poslanice državnikov Kakor vsako leto, nam je tudi letošnje Novo leto prineslo nebroj novoletnih poslanic in pisem, v katerih so razni državniki izrazili svoje želje pa tudi svoje napovedi za leto, ki prihaja. Ameriški zunanji minister Cordell HuII je prepričan, da še ni prepozno, da se na miroljuben način rešijo vsa vprašanja, še preden bi prišla do besede vsa strahotna sredstva moderne vojne tehnike, ki bi prevedla svetovno katastrofo. Tako prijateljsko rešitev bi pozdravil ves svet s hvaležnostjo in veseljem. Maršal Gorlng je poslal letalstvu Velike Nemčije novoletno voščilo, v katerem pravi, da se Nemčiji sicer ni posrečilo uresničiti svojih mirovnih nazorov, ki bi koristili vsem narodom. Nemci so bili prisiljeni, da so se postavili v bran pred demokracijami, ki nočejo miru ampak vojno. Geslo nemškega letalstva v novem letu je zmaga! švedski zunanji minister v svoji novoletni poslanici opozarja svet, da je sedanji čas zelo težak, želi pa, da bi si bili odgovorni politiki v svesti, da zaskrbljenost, s katero spremljajo male države sedanje dogodke ni istovetna s strahom. Predsednik češkoslovaškega narodnega odbora dr. Edvard Beneš vidi v novem letu skorajšnje osvobojenje vseh podjarmljenih narodov vzhodne in srednje Evrope (po »Novostih« 2. jan.). Jean Girodoux, znani književnik in komisar za informacije se obrača na Veliko Britanijo. »Koncem decembra pred ruševinami, ki nam jih je prineslo preteklo leto in pred dolžnostmi in žrtvami, ki nas čakajo v novem letu, je nam Francozom v veliko zadovoljstvo, da nam je usoda v našem boju za rešitev Evrope, pa tudi sveta, podelila kot zaveznika nacijo, ki bi si jo bili mi sami izbrali, namreč britansko nacijo. Gospa Chamberlainova je v svojem govoru, ki je bil namenjen francoskim ženam poudarila, da je zmaga zavezniške stvari, za katero se borijo žene Velike Britanije in Francije neizbežna ter izrazila priznanje trpljenju žen v vojnem času. španski generalisim Franco je imel v radiju govor, v katerem je dejal, da Španija pridružuje svoj glas glasu katoliške cerkve v Italiji in ponuja svoje sodelovanje vsem, ki delajo za mir. Španija želi mir, ker zna najbolje ceniti blagodati miru, ker ve, kaj bi zadelo vse države, če bi v nedavni vojni zmagala demagogija in anarhija. Bolgarski ministrski predsednik Kjo-sejvanov je v radiju pozdravil Bolgare v novem letu nekako takole: Bolgari, leto, ki je za nami je bilo polno krvavih dogodkov in še danes ne poznamo daljnje-ga razvoja ter ne vemo, kakšne posledice bo vse to imelo. Bolgarski narod pozna grozote vojne in vse težke posledice, ki po številnih žrtvah sledijo vojnam. Zato je želja vsega bolgarskega naroda, da ostane daleč od vojnega požara, ki preti, da se še bolj razširi. Z vero v lepšo bodočnost Bolgarije želim vsem Bolgarom mirno, srečno in plodno novo leto, ki naj vsaki družini prinese blagostanja a skupni družini Bolgarski vso srečo. * Tudi nam je prineslo Novo leto precej izjav in čestitk. Najvažnejša je pač Cvet-kovlčeva »Vremenu«, ker je v njej jasno izraženo stališče vlade do raznih vprašanj. Iz preteklega leta se imamo Jugoslovani mnogo naučiti. V glavnem bomo spoznali, da je bila naša pot bodisi zunanjepolitično bodisi notranjepolitično pravilna. Tudi za naprej se moramo držati te poti: mir na mejah in popolna varnost. Jugoslavija se je zavedla važnega položaja, ki ga ima na Balkanu in se je vedno trudila, da ostane nevtralna v sporih, ki so izbruhnili v preteklem letu. Notranjepolitično smo se pomaknili v konsolidaciji države za dober korak naprej. Potreben pa nam je tudi notranji mir, da si z načrtno gospodarsko politiko uredimo svoj dom. Nam Slovencem je imel Cvetkovič povedati še prav posebne želje. Dejal je, da ga s Slovenijo vežejo najlepši spomini. Z dr. Korošcem je sodeloval že leta 1918. Svojo poslanico, ki jo je prinesel »Slovenec« je končal z besedami: »Zelja Slovencev, da tudi njihova pokrajina dobi popolno enakopravnost in svoj položaj v novo preurejeni naši domovini, je popolnoma upravičena. Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to željo videli v celoti uresničeno.« Dr. Korošec pa je v novoletni številki »Slovenca« izrazil trojno skrb za nastopajoče leto: komuniste, svobodne zidarje in tujce. Komunisti, to so notranji sovražniki, proti katerim bi se bilo treba boriti z večio odločnostjo in z manj obzirnosti. Svobodni zidarji pa so črni krti. pred katerimi se je treba varovati. Posebno pa je treba paziti na tujce, ki jih je nebroj po vlakih, hotelih in gostilnah. nilo za Romunijo, če bi morala v vojno, zato so Romuni danes tako budno na straži. Notranja politika Romunija je danes avtoritativno vladana monarhija. Vsa moč je v kraljevih rokah. Dovoljena je ena sama stranka, stranka narodnega preporoda. Kraljeva vlada se opira na vojsko, na pravoslavno cerkev, predvsem pa, tako sodi nek švicarski novinar, na kraljevo energijo in inteligenco, ki je znala doslej še vse težke notranjepolitične probleme izgladiti in zabrisati vsa nasprotstva. Najtežji notranjepolitični problem Romunije je bila Železna garda, avtoritativna organizacija, ki je zahtevala najtesnejšo politično naslonitev na Nemčijo in Italijo ter kakor poročajo romunski listi, rovarila proti dinastiji in ji izpodbijala ugled. Danes, po smrti jenega voditelja Codreanuja in po javni usmrtitvi Calinescujevih morilcev je ugled železne garde zelo upadel. Politično baje sploh ne pomenja ničesar več. Vojak—kmet Koncem koncev pa je usoda Romunije v prvi vrsti odvisna od njene vojske, ki mora v miru vzbujati med sosedi oziroma sovražniki spoštovanje in strah, v morebitni vojni pa bo morala braniti domovino. Vojaki, to so preoblečene kmetje, saj je Romunija v glavnem agrarna dežela. Za! se danes ne da nesporno dognati razpoloženje romunskih kmetov, ker sedanji politični red takim študijam ni ugoden. če se kmet v Romuniji počuti res dobro, če bo trdno preoričan, da se mu nikjer drugje ne bi moglo goditi bolje, bo gotovo stori! svojo dolžnost. jad. »O zunanji poliki ie Jugoslavija ene misli!" Znani francoski novinar Sauervvein je imel z dr. Mačkom razgovor, ki je izšel v časopisu »Pariš soir«. Dr. Maček je izjavil, da hrvaško vprašanje ni več zunanjepolitično, ampak je danes samo notranjepolitično vprašanje, ki je že 80% rešeno ter zahteva le še nekatere malenkostne dopolnitve. Kar pa se tiče zunanje politike še nobena jugoslovanska vlada ni dela'a s tako enoduš-nostjo kakor sedanja. Ko bodo izšli volilni zakoni, bomo šli pred skupščino, ki bo odločila, ali je ustavotvoma skupščina potrebna, ali ne. O elementih nereda je dejal dr. Maček, da so imeli po vojni celo večino v Zagrebu, ki je danes že davno nimajo več. Na dalmatinski obali se še najbolj občuti njihova delavnost, toda dr. Maček dvomi, da bi mogli dobiti kedaj več kakor dva do tri mandate izmed 100, ki jih bo štel hrvatski sabor. Desničarski ekstremisti — frankovci pa niti toliko nimajo. Tu so študentje razdraženi. Naša mladina je ognjevita in gre rada v ekstreme. Mislim, da se bodo vendarle sporazumeli. □ V razgovoru z urednikom madžarskega lista »Pester Lloyd« je izrazil ministrski predsednik Cvetkovič svoje simpatije madžarskemu narodu. Dejal je, da se madžarsko - jugoslovanski stiki stalno poglabljajo in da je razpoloženje na obeh straneh za sodelovanje ugodno. Ob koncu je urednik »Pester Llovda« celo povabi! Cvetkoviča na Madžarsko, predsednik vlade ni odbil tega povabila, pač pa je obžaloval, da mu državniški posli ne dovoljujejo, da bi zapustil državo. Novoletna beseda predsednika dr. Vladka Mačka 1939 in 1940 Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. »Edinost« je pogostoma opozarjala na zgledno politično, prosvetno in gospodarsko delovanje- bratov Hrvatov po svetlih naukih rajnih bratov Antona in Stjepana Radiča. To veliko hrvatsko narodno gibanje spretno in odločno vodi predsednik HSS in sedanji podpredsednik naše vlade dr. Vladko Maček. »Edinost« se je po poštenem prepričanju zavzemala za podobni narodni pokret tudi pri nas, naletela pa je tu pa tam na veliko nerazumevanje in tudi na sovražni odpor. Saj so bili časi, ko nisi smel dobre besede o Hrvatih niti ziniti Danes je stvar drugačna in je tudi »Edinost« lahko zadovoljna, da se ni dala premotiti in preusmeriti niti za las. Saj vendar ne bi mogla izdati svojega poštenega prepričanja o koristnosti upravičenih, naravnost orjaških prizadevanj prebujenega hrvatskega naroda za njegove pravice. Njim bi se bilo treba že davno pridružiti tudi drugod. Vztrajnost pravičnih prizadevanj onkraj Sotle in Kolpe je bila kronana dne 26. avgusta 1939. s hrvatskim sporazumom, ki sta ga sklenila predsednik HSS dr. Vladko Maček kot zastopnik hrvatskega naroda in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič kot zastopnik krone. To re b!l naš največ«! iti nainomombneiž? nofran*e-m>!Wčnl do^o- mm : Sl ■ jr ^ Predsednik HSS dr. Vladko Maček. dek starega leta. Odtlej se razmere v banovini Hrvatski znatno izboljšujejo. To bo ugodno vplivalo na ureditev razmer v drugih pokrajinah Jugoslavije. Pomembne so besede, ki jih je govoril predsednik dr. Vladko Maček o Novem leta 1939., potem pa njegove besede o Novem letu 1C40., ki jih je govoril uredniku zagrebškega »Hrvatskega Dnevnika«. Pi’ed le'.om dni je predsednik dr. Maček izjavil: »Hrvatski narod je storil vse, kar smo od njega pričckovali, pa tudi v bodoče bo storil vse, kar bo potrebno, da se ustvarijo naši narodni cilji. Po velikem volivnem uspehu (11. XII. 1938., opomba pisca) ne bomo spali, ker nas še čaka velik posel... Ni dvoma, da so tudi danes važna in nujna družabna vprašanja, ker so socialna vprašanja vedno aktualna. Toda zdaj gre v prvi vrsti za politična vprašanja. Tu je hrvatski narod s svojo narodno zavednostjo in s svojimi narodnimi potrebami, tu je pa tudi cela vrsta dejstev, radi katerih je nastalo hrvatsko vprašanje. Delali smo in delali bomo, da^ se to vprašanje končno iz temelja reši. Od tega ne odnehamo... Seljak nima samo jakih živcev, marveč, ima še nekaj, kar je več vredno: on vse jasno vidi. One ve, da pogače ne pečemo, 7 dni ■ po svetu □ Kralj Jurij VI. je poslal portugalskemu predsedniku Carmoni čestitke ob 800 letnici portugalske samostojnosti. Angleški kralj je imenoval Portugalsko »staro in hrabro zaveznico« Anglije. Cormona se je iskreno zahvalil. □ Romunski kralj Karol je prebil božične praznike na meji med vojaki. Pri svojem novoletnem sprejemu je poudaril kralj neomajno voljo Romunije, da brani svoje meje proti vsakomur. □ 50.000 mrtvih, 100.000 ranjenih in pol milijona brezdomcev — to je bilanca turškega potresa, ki je pač največja katastrofa, kolikor jih je Turčija preživela. Kolikor jih ni pomrlo radi potresnih nesreč, so jih pobrale povodnji in mraz, proti kateremu so takorekoč brez moči. Angleška vlada se je odločila, da pomaga po svojih močeh. Angleški Rdeči križ je poslal 100.000 funtov (25 milijonov d n). Tudi Francozi so že pomagali. Poslali so 5 milijonov frankov (6 in pol milijona din). □ Napovedani Mussol‘n'jev c»>isk nri papežu se v »Messageru« sicer zanika, vendar se v Rimu še vedno širijo vesti, ida bo Mussolini vendarle še v začetku januarja obiskal papeža. □ Med sovjetsko Rusijo in Japonsko je prišlo do sporazuma o pričetku pogajanj glede ribolova (zadnja pogodba se je že iztekla) ter glede odškodnine za inandžursko železnico, za katero bo plačal Mandžukuo 4,600.000 jenov. □ »Zelena knjiga« se imemiieio dokumenti, ki jih nameravajo objaviti Poljaki o pričetku vojne. □ Nemška tovorna ladja »Takoma«, iki je dobavljala »Generalu v. Speeju« gorivo je bila v Urugvaju do konca vojne internirana, ker ni zapustila luke v Montevideu. □ V Vatikanu je izbruhnil v teku nekaj dni drugi požar, ki je uničil eno izmed naiznamenitejšjh stavb velike umteniške vrednosti. Francoska Rumena knjiga Pred nedavnim izdana Rumena knjiga francoske vlade nosi naslov »časina be-reda« in opisuje razvoj dogodkov od konca septembra 1938. do začetka septembra 1929. leta, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo na eni in Anglijo, Francijo ter Poljsko na drugi, strani. Pričenja z monakovskim dogovorom dne 29. septembra 1938., ko so pričakovali podpisniki Francije in Anglije, da prične zdaj nova doba miru in sporazumevanja. 15. marca 1939. leta pa so zasedle nemške čete še ostanek čehoslovaške države. Francija je takrat svečano protestirala v Berlinu. Nadaijna poglavja opisujeio krizo Poljske, ki je pričela z militarizaci-jo svobodnega mesta Gdanska. Sledi opisovanje dogodkov — intervencij, obmejnih spopadov itd., ki so bravcem še v spominu, šesti in zadnji del Rumene knjige pričenja z 20. avgustom, ko so se koncentrirale nemške čete ob poljski meji. Sledila je spet »živčna vojna«, z?.dn:e poskusi mirne rešitve, posredovanje Roosevelta itd. 1. septembra lani pa se je sprožilo in sledil je plaz za plazom ... Francoska Rumena knjiga razlaga in utemeljuje, deloma tudi onravičuje'pač politiko sedanje francoske vlade. □ Francoska narodna skupščina je soglasno izglasovala proračun in vojne kredite. □ Ladje, ki so varne pred torpedi in minami bo gradila Velika Britanija. »Sundav Chrontcie« poroča, da je izumil ravnatelj francoskega ladjedelskega društva Jurkevič poseben način gradnje ladij, ki jim niso kos niti torpedi niti mine. Jurkevič je izdelal načrte za francosko »Normandie«. □ Velika Britanija in Francija sta sporočili Zvezi narodov, da bosta nudili Finski vso možno pomoč. □ Angleški, ita!i*rnsld in f.ancoski poslanik so zapustili Moskvo, vendar se še ne da govoriti o prekinitvi diplomatskih | 0'dnnŠP'ev. H V B~nziliji so zasledili nova petro-Uejska polja. dokler žita ne posejemo, ne požanjemo, ne zmlatimo, ne zmeljemo in končno moke ne zamesimo. On ve tudi to, da more priti huda ura, da propade včasi setev, včasi žetev. Toda on obdela zemljo vnovič, se muči in trudi, ker sicer bi ne imel kruha, kaj šele kolača v hiši. Zdaj je za naš narodni posel dobro vreme. Zorali in posejali smo pravočasno, žito je dobro skiilo in bo žetev blagoslovljena. Narod je vzel svojo usodo v svoje roke in nikdo ga ne more odvrniti s poti, ki jo je ubral... Hrvatski narod gradi svojo bodočnost na svoji muki in v svojem znoju, zato ne bo samo čuval dosedanjih uspehov svojega dela, nego bo še več prigospodaril. Složen je in pripravljen na vse, da si ohrani, kar ima, in da pribavi, kau mu je še potrebno.« O novem letu 1940. je predsednik dr. Maček govoril podobno, enako optimisiič no, vendar strogo stvarmi m resno, ko vedno. Pesimizem (črnogledost) že od nekdaj odklanja, »ker se pesimisti ne borijo«. Njegove misli so stalno pri hrvat-skem narodu vobče, pri seljaškem narodu pa posebej. Tu vidi glavno narodno moč in glavno jamstvo, da končno uspe organizacija narodnega življenja tako, da bo banovina Hrvatska zemlja svobode, blagostanja in zadovoljstva. Prišel je čas, ko je treba tekmoval, kdo bo več prispeval k izgradbi Hrvatske, ki so jo zlobniki pred 20 leti izbrisali z zemljevida... In predsednik dr. Maček veli: »V slogi, v zavednosti in v pol. zrelosti je vsa naša narodna moč. želim, da nam te naše nar. odlike tudi v letu 1940. prinesejo koristne plodove, časi, v katerih živimo, so jako resni. Svest si svoje zgodovinske odgovornosti, bom vršil svojo dolžnost po svoju vesti. Toda uspeh mojega dela bo odvisen tudi od podpore, ki mi jo bo dajal hrvatski narod. ZalvaljujCm se mu na zaupanju, k i mi ga je izkazoval v letu 1939. Pričakujem, da bomo v letu 1940. gotovo dosegli daljnje uspehe s složnim delom in skupnimi napori. V tem pričakovanju želim vsemu hrvatskemu narodu, posebej pa hrvatskemu seljaškemu narodu, srečno Novo leto.« Zares, Novo leto bodi tudi pri nas leto velikega skupnega dela in velikih skupnih naporov za trajno srečo naroda in države, za našo jasno bodočnost! In da pride pravda čim prej do zmage. Počkov. □ Na karelijski ožini pripravljajo baje Rusi veliko ofenzivo proti Fincem in so tam združili že ogromne množine ljudi in vojnega materiala. Do ofenzive baje ni prišlo radi snežnih viharjev. Po drugih ve steh se Mannerheiniova črta že dolgo brez uspešno obstreHuie. Tudi Viipuri je po nekaterih poročilih bil obstreljevan po ruskih daHnometnih topovih. □ Meeio generclcega ko^zula^a v Bratislavi bo imela Jugoslavija odslej tam diplomatsko agenciio. □ Iz skandlnaeldh držav re odpotovalo na Fin:«ko mnogo dobrovoljcev. Švede vodi general Lrnden. Države same pa bodo vztrajale na svojem nevtralnostnem stališču. □ »Vojna se vodi za evropsko civilizacijo in za krščanski nojm svobode« pravi lord Halifax v predgovoru knjige »Britanska teza«. □ Prava vojna re bo pričeta šele to fjomlr.d, sodijo angleški listi, ki svariio pred lahkomiselmm upanjem v skoraiš-nio zmago angleškega orožja. Dotlej bo oborožila Anglija brez dominionov tri milijone vojakov, ki jih bo poslala na bojišče. D Za svetovno prvenstvo v šahu sta re na Holandskem te dni spoprijela svetovni prvak Rus dr. Aljehin in estonsk-' velemoister Keres. Prvi dve partiji, ki sta 'Uigrata v Amsterdamu, sta ostali neodločni. Tretjo nartiio bosta igrala moistra v Utrechtu. Za izid tega boja se naravno zanima ves šahovski svet. TAKO ŽIVI ŠVICARSKI VOJAK švicarski vojak ima vsak dan pravico do enega in pol kg kruha, četrt kilograma govejega ali oslovskega mesa, na 70 gramov sira in 200 gramov suhe ali sveže zelenjave. Obedi, večerje in zajtrki morajo vsebovati »propisno« 30 gramov masti za osebo, 20 gramov soli, 30 gramov s'adkorja, 3 decilitre svežega mleka in pražene kave ali 2 decilitra svežega mleka in 50 gramov čokolade in 6 gramov čaja. čisto lep jedilni list. ki pa ob mobilizaciji in premikanju čet gotovo malo šepa in prizadene račttnskhn častnikom in podčastnikom dokaj skrbi. Vojaki pa le vedo, kakšne pravice imajo. 7 dni domačih ve$ti iiiiiiMiimiiiniiMnini—t m m * Azil za jetične bolnike v Mariboru bo kmalu zgradila Protituberkulozna liga. Dinarska zbirka je doslej doseg.a že ( nad pol milijona dinarjev. Liga se je že ; začela pogajati za nakup primernega posestva, kjer naj se uredi azil. # Poceni valilna jajca. Banska uprava j bo spomladi oddaia interesentom po zni-1 žani ceni valilna jajca bele štajerske ko-(koši, in sicer le onim rejcem, ki drže te J vrste kokoši v zaprtih prostorih, ali pa ki I so tako oddaljeni od rejcev rjave štajerske kokoši, da se živali ne morejo križati. V Alariboru naj se predlože prijave mestnemu tržnemu nadzorstvu do 24. ja- ' nuarja. i ^ Učni tečaji za obrtnike. Podružnica 'Zavoda za Pospeševanje obrti v Maribo-ru priredi v kratkem več učnih tečaiev Iza obrtnike, tako za kalkulacijo in sesta-I vo preračunov za ključavničarsko stroko, potem za kovinarsko tvarinoznanstvo, nadalje mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo in sestavo preračunov, tečaj za mizarsko tvarinoslovie in končno tečaj za luženje lesa. Prijavit: se je poslovalnici v Vetriniski ulicj 11/1. v dopoldanskih urah. — Priredi se tudi jšauerjev krojni tečaj, ki ie bil že večkrat razpisan, pa n> zanj dovoli zanimanja, j Kdor se zanima zanj, zlasti na deželi, naj se čimorei prijavi. | * Večji izvoz v Francijo. Po trgovin- I skem sporazumu, ki ga *'e naša država te dni sklenila s Franciio, bomo lahko izvo-| zdi v to državo blaga za eno milna-do dinarjev. Od protivrednosti izvoza sre I -?0% na račun am-'+et za državna poso-iila v Franciji, 50% za kompenzacije 10% na se poravna v devizah. V kratkem se sklene poseben plačilni 'norazum v trgovini med Jitgoslaviio in Francijo, ki bo orecei podoben kliringu. j * Vreče se morafo vračati iz inozemstva. Ker v naši državi zelo primanjkuje vreč izjute, obstoia do'očba, da se mora-io vreče, v katerih poš;liaio naši izvnziki blago v inozemstvo, v določenem času zopet vrniti. To pa je zelo težavno, ker mnogo uvoznikov proda blago dal>'e v istih vrečah. Zato je sedai na intervencijo ■ trgovske zbornice v Uubliani finančno | ministrstvo dovolilo, da so pošiljke do deset vreč oproščene te določbe, vendar mora izvoznik imeti dovoljenje direkcije, preden pošlie blago v inozemstvo. ^ Elektrifikacija meje na^lo napreduje. Trg Gornja Radgona in zdravilišče Slatina Radenci sta doslej preiemali tok ipreko Mure iz nemškega mesta Radgone. Sedaj pa prejemajo občinska podietia v Gor. Radgoni tok od Fale po posebnem vodu, čigar gradba je bila te dni končana. Toka ie dovoli na razoolago in se oddaja tudi okoliškim občinam. V načrHt je podaljšanje daljnovoda do’ Apač in Cmu-reka. I DeFkafesne trgovine In slašč'čame, ki prodajajo 'dkoholne piiače v zaortih i posodah za konzum v lokalu bodo ods’ej plačevale povsod en^ko točilno tak«o ki se ravna po obratu, in s;ccr 1500. 700 in 1500 dinariev poletno. Taksni odbor bo določil višino točilne takse. | * Dan-va zamrznila. Vsled h"dega mraza i*? Donava ponekod že popolnoma 1 zamrznila, tako da so morali ustaviti vso I plovbo no veletoku. To je zlasti nenrjet-1 no za Neirčiio, ki ie doslei dobivala vso nafto, živila itd. no Donavi, kar je tudi | mnogo ceneie. Odslei se bo moral ves iz-ivoz vršiti po železnici preko Madžarske 1 in Jugoslavije. Led sicer lomiio in ga ponekod tudi razstreljujejo, a vse to ne po-1 m aga mnogo. Poslovne rezerve kot notranje poso i o Ministrski svet je izdal naredbo. s katero se nekoliko spreminja predlanska naredba o nalaganju poslovnih rezerv denarnih zavooov, zavarovalnic in ustanov socialnega značaja. Po novih do'o-čilih, ki so z novim letom stopila v velia-vo, imajo ti zavedi in ustanove naložiti gotov odstotek zneska, določenega s predlansko naredbo. na poseben račun pri Državni hipotekarni banki. Med vpisovanjem 6% notranjega posojila za favna dela in državno obrambo prevzameio I zavodi in ustanove od Hipotekarne banke za odgovarjaioči znesek obveznice no-| tranjega državnega posojila po istem tečaju, kakor ga ie vpisala banka. Na po-, seben tekoči račun pri Drž. hipo*ekarni | banki imajo položiti privatni denarni zavodi 50% zneska, ki ga je določila naredba iz leta 1938., zavarovalmce 60% in j zavodi za socia'no zavarovanje ter humanitarne zavarovalnice 75%. Vp'ačani zneski se obrestujejo po 6%. Od vplače-vania na posebni tekoči račun so izvzete '.redili:: zadruge in zavarovalne zadruge. SODOBNI OBRAZI |KULTURNA OBZORJA IN ULMSKI TRAK Novinar, avijctik in zunanji minister jubilej slovenskega gledališča Grigore Gafencti spada v vrsto onih državnikov malih držav, ki so znali s silo svoje osebnosti tudi tedaj, kadar doma morda ni bilo vse v redu, priboriti svoji državi tisti ali celo večji ugled, kakor ga . je njihova domovina po svoji moči zaslužila. To so politiki, ki ostajajo na vladi tudi če ta vlada pade ter tvorijo neko neprekinjenost zunanjepolitične usmerjeno sti, ki je malim državam tako zelo potrebna. Čeprav Gafencu ni sledil takoj za Tiftuleseujem, je vendar očito njegov učenec, saj je bil dolga leta Titulescuiev naj-[ ožji sodelavec kot državni podtajnik v, Maniujevi vladi od I. 1929. TitulescujeV| lahkotni nastop, njegova uglaienost ter govorniška spretnost se je tu podedovala kakor od očeta na sina vendar s to raz-J liko, da Gafencu Titulescuja po zunanjo ' sti daleč prekaša, čeprav mu nekateri še očitajo, da mu po sposobnostih še ni po vsem kos. Sicer pa je Gafencu še zelo mlad, mlad za zunanjega ministra. Rodil se je 1892. leta in pripada torej tisti generaciji, ki je še zelo mlada do-] živela voino, se ie udeležila in v njej najbolj troela. Tudi Gafencu ie b’l v vojni ter se kot pilot zelo uveliavil. V »civilu« je študiral pravo v Ženevi in Parizu, kjerj je promoviral za doktorja. V politično, življenje je vstopil kot novinar. Naiprej bil norianec, potem pa senator. Ustanovil je 1922. časopis »Argus«, 1937. pa »Tim pul«, oba sta si radi Gafencuievih člankov ;orido-bila naglo veliko razširjenost in ugled. Toda njegova novinarska žilica mu ni dala miru. Bil je tudi med ustano-; vifelii novinarske agencije Rador. Kot pi-| lot oa se še danes pridno udejstvuie te p predseduje letalskemu društvu »Lares«. Ko so br'e v Romuniji stranke še dovoljene, je bil član caranistične stranke ter kot tak postal v Maniujevi vladi Ti-! tidescuiev pomočnik. Potem pa je postal državni podfainik v ministrstvu prometa. Teda Gafencuia je veuno bolj privlačevala diplomaciia. Kot državni podsekretar v ’ predsedništvu vlade ie podo;sa! znani rusko-romunski nenapadalni pakt. PoliPčna usmerjenost Gafencujeva ie skozi in skozi realistična. Bil je menda prvi, ki se je jasno zavedel, da mora iti Romunija po poti nevtralnosti in da si mora varovati samostojnost v vodstvu zunanje politike. Takoj po odstopu svo-| jega neposrednega prednika Petrescuia-| Comnena, se je napotil po svetu in obi skal evropske pres'olice. To Potovanje] je njegov nazor o nevtralnosti še poglobilo. Znana je njegova definicija »živ-[ ljenjskega prostora«, ki ne more biti le enostranska, ampak je obojestranski odnos med dvema silama, tako da ie tudi: večia država »iivljeniski prostor« mamše.j od katere mora jemati recimo agrarnej pridelke. Dejstvo, da je v sedanji Tatarescujevi^ vladi Gafencu obdržal mesto zunanjega ministra ter kot novinarski strokovnjak] prevzel celo m nistrstvo za propagando tolmačijo kot dober znak. Prav gotovo^, pa stoji Gafencu, ki ie odgovoren za _ro-$ munsko zunanjo politiko še pred težkim: nalogami. Zdi se, da ie v današnji Romu-] niji malo vidnih osebnost’, ki bi bili tem nalogam bolj kos kakor on. Slovensko gledališče je slavilo ob zatonu 1. 1939. pomemben jubilej — 150 letnico uprizoritve prve slovenske igre, ki jo je priredil Anton Tomaž Linhart, utemeljitelj slovenskega gledališča. 150 letni gledališki jubilej je pomemben zlasti za nas Slovence, ki smo bili tedaj, ko je postavil Linhart na oder prvo igro v slovenskem jeziku še neprebujen zamudniški narod v katerega življenjsko silo je le malokdo veroval. Med take, ki so, pa moramo šteti družbo, ki se je zbirala okrog barona Žige Zoisa, katere član je bil tudi Linhart, ki^ je bil brez dvoma najpomembnejši mož te družbe. Prežet z načeli francoske revolucije,_ je videl v malem, tedaj se prebujajočem slovenskem narodu dovolj sil in sposobnosti za življenje. Zavedajoč se moči, ki jo ima na odru govorjena beseda, je Linhart uvidel, kako potrebna je Slovencem igra v njiho-[vem jeziku. Kajti igralo se je takrat na Slovenskem ob velikem navdušenju občinstva samo v nemškem in laškem jeziku, le tu in tam so včasih zaigrali tuji igralci kakšno malo stvar v slovenskem jeziku. Toda to je bilo premalo in zato je bil Linhartov sklep, dati Slovencem lastno igro, pozdravljeno od vseh, ki so se [veselili narodnega nanredka. In res: leta 1789. je Linhart predelal iz nemškega je- # Najhladnejši dan lanskega leta v Mariboru je bil baš zadnji, t. L.Silvestro-vo pred sončnim vzhodom. Toplomer je kazal 23.5 stopinj Celzija pod ničlo. LjuMjnnsha državna boVcn je sprejela ; v preteklem letu 34.500 bolmkov.n PrecTamkm jih je bilo 31.419, leta 1937. pa 30.C85. Narodna gledališča in gostovanja Splošno je znano, da v teh razburkanih časih delavnost podeželskih kulturnih [in podobnih društev upada ali pa se ne premakne z mrtve točke; izjeme so pri jtem redke. Posebno hudo je v teh časjh iprlizadet prav podeželski oder, ki je že itak — ob vse povoljnejših prilikah •— potreboval smelega, pogumnega inicia-torja in trdne volje sodelujočih. Ena sama kvalitetna odrska prireditev na na-išem podeželju je že — dogodek posebne vrste, kar je vsekakor razumljivo, kajti več a!.i manj znatna potlačenost, ki ie ^andanes zajela dobršen krog ljudi, lišče vsepovsod nelce, n. pr. duhovne ■prostitve (ki ni redkost!). Kakor se zdi, da je vprašanje pomanjkanja gledaliških prireditev na našem podeželju rešljivo samo na takozv. podeželskih tleh in to samo v zvezi s podeželskimi kulturnimi delavci, ostaja še važna ustanova, ki temu lahko kar \ naj-večii meri odpomore: narodno gledališče. I Slovenci imamo dvoje poklicnh, stalili gledališč, od katerih ni eno izključno djubljansko, mestno gledališče, drugo snet ne izključno mariborsko. Obe gledališči ■nosita naziv: narodni. Dejanske prilike pa še vedno kažejo, da temu v veliki me-jri ni tako, zakaj gostovanja — mislim .gostovanja na slov. podeželju — so bila lin so še zelo redka. Letos o ni ih ji e solo h ni čuti. In prav narodni gledališči bi bdi [poklicani, da v teh dneh stopita večkrat [recnično med ljudstvo, na podeželska t’a, iki slei ko prej potrebujejo žive slovenske besede! *=• Gledališče in volna švicarski gledališki igralci so imeli v /Baslu prav zanimivo zoorovanje in so povabili k udeležbi tudi obiskovalce glc-jdališč. Predsednik društva Dr. R. Schvva-be je referiral o nalogah in o pomenu .gledališča v vojni. »Da smo obdržali gledališče sredi barikad«, je rekel, »:n sredi vseh nevšečnosti tega časa, je bilo tvegano početje, toda tudi demonstracija življenjske sile naše umetnosti. Obisk gledališč se je zadnje mesece dvignil in cene vstopnicam so se malo znižale... Gleda-išče krepi moralo in silo prebivalstva. Res je treba dajati prednost švicarskim avtorjem in umetnikom, toda zaoreti poti 'ujim avtorjem ne smemo. To bi privedlo io avtarkjje, ki bi gledališče težko prizadela: brez šJrokogr'dn05ti umetnost ne more uspevati!... Z vsemi močmi se moramo trrd:ti, da ohd-žimo gledališče rn da ga rešimo v boljše čase.« Kulturni drobiž iz Ljubljane »UIEŽ« je naslov izvirni Nušičevi komediji, ki jo te dni uprizarjajo agilni Sentjakobčani. Komedija neusmiljeno razgalja višjo plast meščanskega žen-stva, ki še združuje v raznih emancinira-nih ženskih društvih, pri tem pa pozablja ]na dom in družino. Sponrnu Antona Tomaža L!nharta, pr-Ivega slovenskega dramatika se ie oddolžilo Slavistično društvo s predavanjem 'prof. Alfonza Gspana. zika »Zupanovo Micko« in iz francoščine »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«; pri obeh delih se je izkazal Linhart za mojstra in rojenega dramatika ter dokazal, da je tudi slovenščina jezik, v katerem se da ustvarjati umetnost in ne samo jezik zatiranih, če se malo pomudimo pri obeh delih, vidimo, kako je Linhart razumel tedanji čas in razmere, v katerih je živel. »Matiček« je bil tako revolucionaren, da se je smel uprizoriti šele 52 let pozneje, »županova Micka«, ki je bila igrana z velikim uspehom v tedanjem deželnem stanovskem gledališču 28. decembra 1789. je nazorni odsev takratne dobe. Vera v zmago zatiranih in življenja sposobnih nad' vladajočim fevdalizmom, je bila v Linhartu tako močna, da je premagal vse zapreke in odprl hram slovenske Talije. Ljubljansko narodno gledališče je proslavilo '28. decembra 1939. ta pomembni jubilej. Po 150. letih ie bila zopet uprizorjena »Županova Micka« v izvirnem jeziku. Slavnostni govor je imel akademik vseučiliščni profesor dr. Francč Kidrič. Občinstvo je bi1 a navdušeno in zadovoljno z igralci in režiserjem Bratkom Kreftom. Slovenska dramatika naj bo tudi v bodoče izraz časovnih stremljenj in zrcalo narodnega življenja. I. U. O umetnosti pri severnih Slovanih je predaval pod okriljem Liudske univerze prof. dr. France Stele. Prihodnje predavanje Ljudske univerze o francoski revoluciji bo v sredo 10. januarja v mali dvo-Sokolskem domu v Zg. šiški delavski rani filharmonije; predava dr. Boris Furlan. Vstop prost. »Vzajemnost« je priredila za božič v kulturni večer, ki je prav lepo uspel. Edvard VII. Za božične praznike je »Kino Union« vrtel francoski zgodovinski film »Eduard VII. in njegova doba« ali kakor ga tudi imenujejo »Entente cordiale« (Prisrčen sporazum). — Film je pravzaprav neke vrste posnetek zgodovinskega napora in prizadevanja dveh velikih narodov po tesnem sodelovanju za časa zadnje svetovne vojne ter pestra galerija obrazov takratnih znamenitih osebnosti, ki so takorekoč odločale o usodi evropskega življenja, evropskih narodov. S tem filmom v zvezi je treba omeniti tudi značko »Emona film«, pod katero se film v Ljubljani predvaja. Omernti je treba »firmo« zaradi tega, ker skrbi za slovenske podnaslove in takozvane spremne stavke; tako ie vsaj pri teh filmih upoštevana slovenščina. fš. PREJELI SMO: Gruda (št. 11.—12.). S to številko se zaključuje 16. letnik te naše najpomembnejše slov. kmet. revije, številka ima mnogo bogatega gradiva in leposlovnih prispevkov,