Uhaja dvakrat n« mesec In sicer prvi Četrtek po I. in 15 v mesecu. Cena mu je I K 60 v na lelo, (za Nemčijo 2 K 8 v, za Ameriko In druge tuje drJave 2 K 60 v). — Spisi in dopisi se pošiljajo: Ured-nlitvu .Domoljuba", Ljubljana, Seme-nllke ulice II. 2, naroCnina, reklamacije In Inserati pa: Upnvnlltvu .Domoljuba' LJubljani, Kopllarjrv« ulic« Jt. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO. 1
I m c r ali ie sprejemajo po sledečih cenah Cnoslopna petuvrsla (Seslina .Domo-Ijubove' Širine, 34 mm) stane aa enkrat 30 v (e sa liska dvakrat 26 v, Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popusl — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v.
Čekovni promet poSIno • hranilniCneg* urada SI. 824.797. m«M«<«r<M»M
Stev. 2.
T Ljubljani, dnč 19. januarja 1905.
Leto XVIII.
Konclijo in ljudstvo.
Hitro se menjajo v naši državi nistri. Od 1. 1897. so bili ti le mi-strski predsedniki: Badeni, Gavč. tek, Klari, Kerber in sedaj zopet ivč; torej v sedmih letih šest Slabo godi kmetiji, če se vedno menjajo spodarji, še slabše državi, če ni nosne stalnosti pri vladi. Vzrokov temu trema menjavanju naštevajo več; )glavitnega pa le preradi zamolče. taje:Naši politični uradniki )izvečine Nem ci in liberalci, inistri prihajajo in odhajajo; urad-ki pa ostanejo, kakršni so bili Reči oramo, da so bili zadnji čas splošno inistrski predsedniki mnogo boljši :go njihovi uradniki, a dosegli niso česar.
Po naših uradniških pisarnah vlada i tisti duh, ki je \ el v njih pred letom 379 Tega leta so namreč zmagale rščanske stranke pri volitvah v dr-ivni zbor in nemški liberalci so prišli manjšino Ministrski predsednik je ostal grof Tafe. Kar se je dobrega :orilo za ljudstvo, se je vse zvršilo o 1 1879. Nemški liberalci so bili ač sklenili več protiverskih zakonov, >ravili so državo tudi v ogromne olflove, zanetili so prepir in sov-
raštvo, za kmeta, delavca in rokodelca pa niso prav nič storili.
Težko je bilo vreči liberalno večino. Grozno so se takrat delale volitve. Okrajni glavarji in vsa njih pisarska čreda so letali sami okrog, rotili, pridušali, grozili; zraven se pa sladkali in obetali. Tako je bilo mogoče, da so bili pri nas na Kranjskem iz mest izvoljeni sami nemški liberalci. Ti stanovi, ki sedaj najbolj kriče in zadržujejo kmetu pravico, učiteljski, uradniški, trgovski so bili takrat v nemško-liberalnem taboru. Učitelji, uradniki in trgovci so volili nemškutarje (Dežmane, Pupane, Sa-farje i t d.) v državni zbor. Edini, ki je takrat držal slovensko zastavo pokonci, je bil slovenski kmet z malim rokodelcem vred in njegov duhovnik. Tako je bilo tudi na Štajerskem in Primorskem. Sedaj vpijejo liberalci, da kmet ni nič in da so samo posvetni izobraženci rešili naš narod. Zgodovina kaže drugače. Škricarstvo in frakarstvo ni bilo tam, kjer je bila moč. Samo kmet in rokodelec je držal, ker ima vest in možatost
Že takrat se je pa pokazala ta-le važna stvar. Tisti kmet in tisti rokodelec, ki ni imel časti za svoj stan marveč ki je škilil med škrice, je bil omahljiv. Bilo je nekaj takih kmetov in meščanov, ki so se šteli silno srečne,
če jim je kak škric stisnil roko, ali če so smeli v njegovi družbi posedati v gostilni. Ti so padli pri volitvah na nemčursko plat. Rekel je n. pr. tak junak, če si mu očital njegovo izdajstvo: „E, kaj; če pridem k okrajnemu glavarju, me prijazno sprejme in pred vsemi drugimi opravim. " Tako je tudi danes: Tisti kmetje in meščani, ki nimajo v čislih svojega stanu in bi bili radi gospoda, so liberalci. Saj jih poznamo. Prej so bili nemškutarji in so šli za nemškimi škrici; zdaj so liberalci in gredo za slovenskimi fra-karji.
Uradniki so ostali, kakršni so bili takrat V višjih šolah se je še vedno prodajala liberalna modrost; veliko časopisje je bilo do zadnjega časa v rokah bogatih judov. Zato se ni čuditi, da so postali študentje po večini liberalci. Saj so še pošteni slovenski kmečki fantje, ki so bili doma 'dobro vzrejeni, v višjih šolah večinoma krenili na liberalno plat. Kakšno moč je morala taka šola šele imeti na gosposke otroke!
Politično uradni št vo je veljalo za preskrbovališče grofov, baronov in drugih višnjevokrvnih ljudi, ki niso imeli toliko premoženja, da bi mogli izhajati brez službe. Tako je bilo; tako je tudi dandanes. Če je kmečkega fanta pahnila vzgoja po višjih
tem bi uradniki vedeli, da so oni zavoljo ljudstva in ne ljudstvo zavoljo njih. In to še le bi rešilo našo državo.
šolah med liberalce, kaj šele tacega grofiča! In ko je nastopil službo, je prišel zopet med same liberalce. Na-srkal se je v kanclijah še bolj temeljito liberalnega duha. Kaj je to pomenilo, da se je medtem vzdramilo ljudstvo v državi! Nič. Grofiči in ba-rončki so seveda Nemci. Med političnimi uradniki si iskal lahko z lučjo podnevu Slovanov; redki so bili kakor terne v loteriji. Sam Nemec in liberalec.
Nemški liberalci v državnem zboru so padli; po kanclijah so pa ostali. Tu je razlaga, zakaj ne more naša država naprej. Ministrski predsedniki nisi mogli in morda tudi niso prav iz srca hoteli zboljšati uradništva. Zato vidimo, da je v državnem zboru vlekel drug veter kakor po kanclijah. V državnem zboru se je naglašalo načelo ravnopravnosti in ministri so zatrjevali, da hočejo vsem narodom biti pravični; po kanclijah je pa vladala nemškutarija. Uradniške kanclije so ponemčevale Slovence na Koroškem in Štajerskem in spravljale Lahe na Primorskem kvišku, medtem, ko se je štelo, da vladajo Slovanom prijazni ministri. Po kanclijah se je delalo proti cerkvi in duhovstvu; zraven se je pa štelo, da vlada krščanska večina. Po kanclijah je bilo delavsko ljudstvo spodaj; kmet, mali rokodelec in delavec niso nič pomenili. Na Dunaju so pa ministri zagotavljali, da se mora pred vsem skrbeti za blagor teh stanov.
Tako so vlekli našo državo na dve plati; eni pri glavi, drugi pri repu! Slepe miši so se lovili. Mi vsi smo prepričani in to je sveta misel ogromne večine avstrijskih prebivalcev, da je krščanstvo prva reč! V kanclijah seveda ne vedč zato! Kako tudi? Večina jih je, ki se brigajo za krščanstvo kot za lanski sneg. — Koliko pa je uradnikov, ki bi izpolnjevali verske dolžnosti? Kdo pa hodi v cerkev ali k izpovedi? Bele vrane! Ravno tako je tudi z ljudsko mislijo. Kaj vedo kanclijski škrici, kako se godi kmetu! Koliko poznajo rokodelca in delavca in njuno revo! Zraven so pa še tudi po jeziku in narodnosti tuji ljudstvu, med katerim služijo bogate dohodke.
To se mora izpremeniti. Gavč, pravijo, je dober mož, a če ne bo tu začel temeljito pometati, pojde kmalu za Koerberjem. Temeljita iz-prememba bi bila mogoča edino po splošni in enaki volivni pravici. Po-
Političen pregled.
Novi ministri.
Za novo leto smo dobili nove ministre. S starim letom se je naveličal prenašati težko butaro prejšnji ministrski predsednik in zato je podal cesarju odpoved zase in za vse ministre. Ali druge ministre je oesar pregovoril, da so še ostali, le predsednik je šel k počitku, in na njegovo mesto je stopil baron Gavč, ki si je privzel za notranje posle grofa Bilandt-Rajdta, za pravosodnega ministra pa K 1 a j n a. Vsi trije novi ministri so znani po svojem delovanju že iz prejšnjih let. G a v č je bil že 1. 1885. in 1895. imenovan za ministra uka in bogočastja; 1. 1897. je bil pa ministrski predsednik, ki je že takrat našel take razmere, kakor so danes. Takrat je imel namen, pomiriti Nemce iz Cehe med seboj in obla-žiti razmerje do Ogrske, a se mu ni posrečilo ne to, ne ono. Sedaj ima razmerje še bolj zahomotano. Svoje naloge se je resno prijel. Najbolj si bo prizadeval, da bi pripravil državni zbor do mirnega delovanja In kakšna pot pelja do tega, to mu gotovo ni neznano; zato se je brž jel razgovarjati s poslanci posameznih narodov, da bi po njih nasvetih deloval. S predsednikom Slovanske zveze', dr. Šusteršičem se je razgovarjal 3. januarja. Po tem razgovoru je dr. Šusteršič dejal, da že kar naprej ni mogoče nezaupati novemu ministrskemu predsedniku, ker se je enkrat že dobrega skazal. Slovenci pa da bomo šli skupno s Cehi, med katerimi obstoji pismena pogodba glede delovanja v državnem zboru.
Dogodki na Ogrskem.
Proti tistim poslancem, ki so dne 13. decembra razbili ministrske sedeže in napravili v zbornici tak polom, so začeli policaji preiskavati. Ali poslanci se jim izvijaj« češ, da so kot ljudski zastopniki nedotek-ljivi, da se jim ne sme nič žalega zgoditi. Novi ogrski državni zbor se bo sešel dne 15. februarja. Volitve za novi državni zbor bodo od 26. januarja do 4. februarja. Vladi sovražni poslanci bodo postavili po vsem Ogrskem svoje kandidate; tudi vlada bo skrbela na vse načine, da si dobi dovolj prijaznih zastopnikov. Boj bo silno hud, ker v bolj zamotanih položajih se Ogrska še ni nikoli nahajala.
RusKo-japonsko vojski,
Port Artur — padel. Šteselj ga je moral,predati.
Kakor blisk iz jasnega neba je pretresla ves svet novica ob novem letu, da je padel Port Artur, ki se je toliko časa vstavljal vsem napadom japonske vojske. Ni bil ne-pričakovan njegov ptdec, vendar ga sedaj še nismo pričakovali, ko so imeli Rusi fe 24 močn'h utrdeb okoli Port Arturja v svojih rokah. Ali vze'a je ta utrdbe, ne ja-ponska sila in moč, ampak bolezen in lakota,
Sila pred predajo.
Sedem mesecev so že oblegali Japonci z velikim številom vojakov trdnjavo Port Artur, v kateri se je nahajalo komaj 25 000 Rusov. Vse streljanje in vsi napadi niso nič ■zdali. Rusi so griče okoli Port Arturja trdno zavarovali, zato jim Japonci sedem mesecev niso mogli do živega Ali pred en m mesecem so si priborili 203 metre visoki grič, od katerega so postreljali portartursko rusko brodovje. V tem je vsak spoznal, da se je približal konec Port Arturju. Zakaj «d teda so jemali trdnjavo za trdnjavo. Dne 28. decembra so premagali utrdbo fort E r I u-šan, v soboto pred novim letom Sun-s u š a n, kjer je bil zlasti grozen boj. Na novega leta dan so vzeli P a 1 u n š a n. Tako so dobili vse ruske obrambe na severni strani v svoje roke. Na vzhodni strani so že prej imeli Kikvanšan ter Dra-konijevo sleme. Tako hitro so jemali torej Japonci utrdb« za utrdbo. Strašni so opisi, ko so vzeli utrdbo Sunsušan. Japonci so pod utrdbo nastavili strašne miw in jih zažgali, tako, da so ves grič z Rusi v zrak razstrelile. Tako je bilo v enem trt-notku na tisoče Rusov na drobne kosce raztrganih Nato so brž napeljali topove na utrdbo ter jeli naprej streljati. Tako strašne so vsak dan napadali Japonci ruske utrdbe. A Rusi se niso mogli več vstavljati.
Zakaj se je Šteselj vdal T
Čembolj strahovito so napadali Japonci uboge Ruse, tem manj so jim ti odgovarjali. Tri dni pred predajo Port Arturja so * opazili Japonci, da ruske puše in topo« silno slabo odgovarjajo. Rusom Je zmanjkalo streliva. Iz topov* streljali še s kitajskimi granatami, ki ms" mogle zadati sovražnikom nobene več. A celo tega je zmanjkalo; ko dru« niso imeli, so morali kar skale metati, a kaj bode izdalo to pred groznimi grana' tami, ki so frčale nanje i i japonskih top«* To je japonski general Nogi brž opaž* zato je še tem siloviteje jel napadati ubo«
•dnjavo Po 11 čolne bombe je metal iz jpov, ki so kar oa kosce drobile vse, kar m je podnje prišlo. Izmed poslopij ni no-eno ostalo celo vse je v razvalinah. Vo-iki so padali kakor muhe, mrtve so puščali a mestu, ranjene so pa prinašali v boliš n i c o. Za ranjence so napravili po-eben kraj v utrdbi Ljaotešan, kamer Japonci iso streljali in jih tja vodili. Druge so neli v Port Arturju samem. Vsak dan se • oglasilo po 300 novih bolnikov, vseh kupaj je bilo okoli 15.000, tako, da se je loglo le še okoli tri tisoč zdravih vojakov oriti. Bolnišnice so bile torej čisto atlačene, zato je bilo v njih hujše nego na ojišču. Duh v njih je bil neprenesljiv; celo smiljene sestre, ki so ga vajene, so padale medlevico, zato so morale imeti pavolo v osovib. Hrane bolnikom niso mogli druge ajati nego že pokvarjeno konjsko meso, sled česar so mogli omagati ali pa so se m spustile grde otekline pe ustih. Zraven se te revščine je bilo najhujše japonsko treljanje, ki se je neprestano nadaljevalo. Inogo bolnikov so zadele kr« glje v pe-telji, da so bili pri priči ubiti, drugi so hromeli; mnogo zdravnikov in usmiljenih estra je bilo pri strežbi ubitih. K bolezni e je pridružila lakota. Ko je primanj-ovalo hrane, so že del j časa dobivali vo-iki le še četrti del tega, kakor po navadi, zadnjem času je bila Še ta merica pri-rajšana. Zmanjkalo je vsega, imeli so le e nekaj r i ž a, in tega so žulili in prigri-Dvali zraven konjsko meso. Vsled ike hrane je seveda umrlo največ vojakov, lasti zadnje dni se je pokazala še strašna olezen skorbut po imenu, ki je lorila kar od kraja. Ali glej hrabrost ge-srala Steslja! Navzlic taki revščini in la-oti, navzlic pomanjkanju orožja in streliva s je hotel še dalje vpirati. Še na novega ta dan zjutraj je zapovedal svojim čast-ikom, da se naj dalje branijo, ali drugi snerali so mu odločno odgovorili: Vojaki t ne morejo več ganiti, stojč že spijo in omaj vidijo bajonet na svojih prsih. Mi ■č še lehko zapovedujemo ali oni ne mo-sjo več v bogati! To je generala Steslja nodrilo. Videl je, da je edino pametno, če ■ vdA iz vsaj še te ljudi reši, ki jih ima.
Steselj ponudi prodajo.
Zavoljo tega skliče na novega leta dan 'poldne vse svoje generale okoli sebe in m priporoči, naj sklenejo, da se Port Artur M- Rekel ie, da mu je car še doma na->čil, da se sme vdati, če pride sila. Vsi toli stoječi generali so zajokali Sklenili ) se predati Japoncem in zahtevati, da jim dovolijo vsaj prost odhod iz Port Arturja. reden se naj bi vdali, so sklenili še uni-ti trdnjavo, da bi kolikor mogoče nerabna
sovražniku v roke prišla. Zato so z dina-mitom, kolikor so ga še imeli, postrelili utrdbe, ladje in druge reči. Nato so se podali ruski posredovavci z belimi zastavami k japonskemu generalu Nogiju, da bi mu izročili sklep generala Steslja. Kakor hitro so Japonci te ruske častnike zagledali, so vstavili ogenj in jim hiteli nasproti. Japonci so jih pozdravili, jim stisnili roke ter se čudili njih hrabrosti. Eden izmed japonskih častnikov je brž sprejel Stesljevo pismo in ga jadrno oddal Nogiju, ki je dovolil Rusom najprej premirje, da se bodo mogli pogajati zavoljo predaje Port Arturja. Stesljevo pismo pravi, da je vsak nadaljnji boj brez prida, in da zato vstavi nepotrebno prelivanje krvi, hoče Steselj Port Artur predati, ako je Japoncem všeč in ako mu dajo za to povoljne pogoje. Japonski general Nogi je brž imenoval komisijo, ki se je drugi dan že pogajala z Rusi, pod kakimi pogoji sprejmejo rusko predajo.
Kaj se zgodi s Stesljem in njegovimi vojaki?
Rusi so zahtevali v pogajanju, da jim Japonci dovolijo oditi popolnoma oboroženim iz Port Arturja domov; Japonci pa so nasprotno zahtevali, da se jim morajo Rusi kot sužnji predati. Ali oba sovražnika sta se toliko pobotala, da smeje tisti vjet-niki in častniki, ki obljubijo, da se v tej vojski ne bodo več bojevali, oditi v svojo domovino; vojaki in vsi tisti, ki tega ne obljubijo, bode pa prepeljani v bojno ujetništvo na Taponsko. General Šteselj je obljubil, da se ne bo več bojeval, zato bo smel domov na Rusko; tako je storilo tudi več drugih generalov in višjih častnikov. Mnogi pa nočejo dati te obljube, zato bodo morali na Japonsko, kamor jih prepeljejo na ladjah; tam bodo čakali konca vojske in mirovne pogodbe. Odšli pa so vojaki iz Port Arturja paradno. Zbrali so se v neki utrdbi, odkeder so slovesno odkorakali mimo japonskih vojakov, ki so jim špalir napravili in jih po vojaško pozdravljali. Pred vsakim polkom je smela vihrati polkovna zastava. Nato so šli v brodišče Daljni, odkoder gredo potem naprej, eni domov, eni pa v ujetništvo na Japonsko. Prihodnji dan, 5. januarja so pa japonski vojaki slovesno zasedli Port Artur. Tako so brez boja zasedli 24 nepremagljivih portarturških utrdb, katere so Ruse toliko milijonov veljale. Japonci so pozabili ta dan vso grozo, ki so jo vžili pri obleganju trdega mesta; vojna sreča je sedaj na njih strani. Tako je bilo končano mesarsko klanje, ki je v njem končalo tisoče in tisoče mladih mož svoje junaško življenje. Vsa zemlja v Port Arturju in okoli njega je prepojena z japonsko in rusko krvjo; temni grobovi in šumeči va-
lovi bodo krili trupla slavnih junakov, ki so se bili za ped zemlje. Od vseh vejakov je še čez 3000 zdravih in rešenih.
KakSna izguba je to za Ruse?
Žalostni prazniki so bili letos za Ruse. Port Artur, ki je toliko časa zadržaval sovražnika, bo sedaj last Japoncev, ki ga bodo z vso naglico utrdili in napravili iz njega močen branik zoper Ruse. Druga nesreča je, da bode šla polovica vojske, ki je sedaj oblegala Port Artur na pomoč Ojamu v Mandžurijo, kjer se bode borila proti Kuropatkinu. Kuropatkin ima sioer sedaj že večjo vojsko, kakor bodeta < be japoski skupaj, ali vseeno je zanj to hud udarec. Tretja nesreča za Ruse je pa to, ker se baltovsko brodovje, ki gre zdaj od Afrike sem proti Aziji, ne bo imelo kam nasloniti, ker Port Arturja več ni. Japonske ladje bodo sedaj proste in bodo dobro pripravljene čakale na rusko-baltovsko brodovje, ki ga bo marca meseca admiral Roždestvenskij pripeljal proti njim.
<755^
LISTEK.
Kakšno pogodbo sta napravila Lipe in Lizika.
Lizika Kura bi bila prav prijetna in uljudna ženica, ko bi ne bila malce prestroga s svojim možem Lipetom Kurejem. Vendar si ne smete misliti, da je Lizika šiloma nosila hlače pri hiši. O ne! Nasprotno — imela je samo silno sladek jeziček in jako goljfljiv obrazek; hlače je pa vendarle nosila. — Lizika se je namreč znala tako prilizovati svojemu ljubemu Lipetu, da je revež ustregel vsaki njeni želji, naj jo je potem izpolnil še tako težko.
Ona je znala. Če je rekla: „Ti, Lipe, če se boš odvadil tega in tega, potem te bom še bolj ljubila", je odgovoril Lipe: „Ti, Lizika, sem že davno na to mislil in sem tudi hotel storiti, pa sem pozabil; dobro, da si me opomnila!"
Na ta način je odvadila Lizika svojega Lipeta že več čednosti in nečednosti, tako n. pr.: Lipe ni več pil žganja, ni pil pive ne vina, Lipe ni zahajal nič več v gostilno, svoje sovraštvo do kuretne je kmalu izpre-menil v ljubezen do nje, prodal je puško, vrgel kvarte v ogenj in sezuval čevlje vedno pred durmi. In še več drugih stvari ga je odvadila, da je Lipetu že zmanjkalo slabosti, katerih bi ga Lizika lahko še odvadila. Toda stoj! Res, jesti ga še ni odvadila kot Ribničan svojega konja! ln Lipe bi morda tudi tedaj rekel: „Sem že dsvno na to mislil, pa sem
pozabil !*■ — Vendar jesti je pa Lizika svojemu Lipetu še privoščila. Toda na neka drugega je gledala Lizika že dalj časa s so vražnim očesom in že večkrat malo podre gala svojega možička: Lipetova pipa, tobačni mehur, smrdljivi dim in neprijetno di šeči čiki — vse to se je zdelo Liziki ne znosno. A „fajfa" se je Lipetu tako trdno prirastla k srcu kot ušesa k njegovi glavi. Najrajši je pel ono:
Ena fajfca tobaka
me stori korenjaka — — —
Na skromne opomine svoje boljše polovice o fajfah in tobaku je bil gluh. Tako modrovanje ni bilo za njegovo tobakarsko bučo.
Ko sta bila nekega dne ženica in mož drug proti drugemu silno prijazna, pravi Lizika :
„Lipe, ti si tako bled; kaj ti je?"
„Tako zdrav sem bil malokdaj, kot sem sedaj", odvrne Lipe.
.Toda tvoja barva. Lipe, tvoj bledi obraz! — — — Cele noči bedim in ne
morem spati---Bojim se zate:" Tako
Lizika.
„Lizika, jaz ti pa nisem mara! povedati; ti si zadnji čas nekam bleda in skoro rumena; noč in dan me skrbi, kaj bo s teboj; mislil sem že poklicati zdravnika", pravi Lipe. |
Ženica se začudi; na tak odpor ni bila pripravljena. Po kratkem molku nadaljuje:
„ Ti, možiček, danes imam do tebe prošnjo, katero mi gotovo ne odbiješ!"
„Gotovo ne", odvrne Lipe---a
tudi jaz imam neko prošnjo, katero mi boš uslišala."
,Seveda — tu je moja roka!" pritrdi navdušeno ženica.
»Torej, če uslišim jaz tvojo prošnjo, uslišiš tudi ti mojo?" povprašuje mož.
„Prisežem!" pritrjuje žena.
.Sedaj pa povej, kaj vendar ti prosiš?" vpraša Lipe.
„Lipek", pravi smehljajoča se Lizika, .dragi moj Lipek, ti si gotovo tako dober, da mi podariš svojo pipo, svoj tobačni mehur in vse druge tobakarske potrebščine. Bojim se, da se te prime jetika ali sušica vsled kajenja."
Nepričakovano hitro odvrne mož popolnoma pripravljen: „lz srca rad, Lizika, — zakaj mi tega že prej nisi povedala?"
„in ne boš nič več kadil, kaj-ne?"
„Nikoli več ne denem pipe v usta!"
.Ti si pa tudi dobra ženica", se laska Lipe Liziki — „ti si gotovo toliko prijazna, da mi izročiš malin za kavo, sladkor in ostalo kofetarijo —■ ker se silno bojim, da ti vzame preklicana kava vso kri."
Ženico je oblila rdečica. Nekaj časa se je ustavljala, toda besede ni marala snestf. Kmalu vendar pride k sebi in odgovori:
„lz srca rada, Lipe!"
„ln nikoli več ne boš pila kave?"
,Nikoli več!"
Tako je bila pogodba sklenjena. Lizika vzame tobakarijo svojega moža in jo zapre; isto je storil Lipe s kofetarijo.
Tedaj so nastali hudi časi za moža in ravno tako za ženo. Oba sta silno težko prenašala izgubo največje srčne tolažbe. Čez dva dni bi bila že oba rada sklenjeno pogodbo razdrla, a nihče ni hotel biti prvi. Po preteku jednega tedna je nastal med zakonskima stalen molk. čez deset dni se že niti pogledala nista več drug druzega. Lipe je gledal kot pepelnična sreda, Lizika pa kot strah v turšci.
Vsa stvar se je začela zdeti Lipetu pre-neumna. Izgubil je ne samo ljubljeno pipico, ampak celo drago ženico. Potuhtal je zvijačo, da pride brez lastnega osramočenja iz neprijetnega položaja. Ko sta sedela nekega dne molče v kuhinji, vstane Lipe nenadoma s svojega sedeža, gre v svojo shrambo in se kmalu vrne z vso kofetarijo, katero mu je izročila žena,'ko sta sklenila pogodbo. Lizika je debelo gledala; toda Lipe se ni zmenil za to, marveč je lepo zakuril in začel prežigati kavo. Kakor lisica, ki je zavohala v bližini kuretino, je vlekla žena k sebi prijeten vonj pražene kave. Ko je Lipe začel nalijati mleko, zakliče žena:
„Kaj vendar delaš?"
„Kave si bom skuhal!"
.Za koga?"
..Zase; ti vendar kave ne smeš piti!"
„Ti tudi ne!"
„Oho, zakaj vendar ne? Odpovedal sem se samo kajenju."
Oba sta molčala. Lipe je pridno vrtil mlinček za kavo in postavil drugo ponev na ogenj; kmalu je stala skledica kave na mizi. Lipe je srebal kavo z največjo slastjo. Lizika pa je spremljala vsako žlico od skle-dice do ust, kjer je kava izginila med Lipe-tovimi brkami, cmokala z jezikom in razte-zavala nosnice kakor razteza riba škrge, kadar jo vrže ribič iz vode.
Črez nekaj časa vpraša Lipe:
„Ali bi pila tudi ti skledico kave?"
„Bog ne daj", vzdihne žena, „ne maram kave."
Lipe je srebal še slastnejše in cmokal z jezikom Lizika se ni mogla več premagovati, ker jo je prevzel prijetni kavin duh. Naenkrat plane po koncu in hiti v sobo. Kmalu se vrne s pipo in mehurjem v roki. Hitro natlači tobaka v pipo, ga zažge in začne pušiti kot Turek. Tedaj so se pa Lipetu začele sline cediti. Željno je lovil dimove oblačke s svojimi nosnicami.
Črez nekaj časa ga žena vpraša:
»Morda želiš tudi ti jedno pipo tobaka pušiti?"
.Hvala lepa", odvrne Lipe, „S|ab0 prihaja, če se zmislim na tobak."
No, Lipetu ni prihajalo slabo, pa{ njegovi dragi Liziki. Obledela je, spustila pipo iz ust in se zgrudila na tla, prestl šeni mož jo hitro pobere in nese v p0stet Tam je revica kašljala in stokala, Lipe je prestrašen letal okoli postelje in kri{ .Lizika, kaj ti je? Kaj ti je? Ali p, po zdravnika? Ali moram po duhovniki V tem se porodi v njegovi g,avj borna misel. Skoči v kuhinjo in prinj skledico kave. Žena je rada srkala okusa pijačo in zahtevala celo drugo skledico kavi Lipe ji je rad ustregel in prinesel šedrua in tretjo skledico. Čez nekaj časa Lizii trdno zaspi. Ko se je čez tri ure zbudi je zahtevala še četrto skledico kave. Kmal je izpila tudi to in se počutila precej dobra Lipe pa je šel v kuhinjo in si nabasal pipa Ko je Lizika pogodbo prelomila, tud on ni bi nič več navezan nanjo Žeje,l» sal" drugič svojo ljubo pipico. ko se p kaže žena med kuhinjskimi vratmi 0ba» nekaj časa molčala, potem sta se pa dn| drugemu prisrčno nasmejala.
.Kajne, da sem jaz zvit kot lisica' meni Lipe.
.Injaz neumna kot telica". odvrne ženi .Ne govori tako poniževalno o sebi', pristavi Lipe, .pojdi in izpij še jednoskk-dico kave."
Lizika je izpila še peto skledico, Lipi je pa nabasal drugič pipico. Staro pogodbi sta razveljavila in napravila novo. Po u pogodbi je morala Lizika izpiti na dan pi skledic kave, Lipe je pa moral popušit dvi najst pip tobaka. To pogodbo sta držal oba do' zadnjega zdihljeja.
Lurd.
Pri marijanskem shodu je tarbski Sko SchOpfer, v katerega škofiji je Lurd, pod« nekaj statističnih podatkov, kateri so zbi dili veliko pozornost. Od 1. 1867. do 19» je prišlo v Lurd 4371 romarskih vlakoj ki so pripeljali 3,817.000 božjepotnikov. Zadnjih sedem let je prišlo 1637 vlakov 1,074.000 verniki. To kaže, da se je lu«' boju proti cerkvi češčenje Matere m povzdignilo. L. 1904. je prekosilo vsa P* šnja leta. Prišlo je po 30, 55, do 0WJ romarjev na en dan! Iz inozemstva jed°a 292 romarskih vlakov to leto. Doslej[ jcP častilo Brezmadežno v Lurdu že 1643 w fov, 277 nadškofov in 63 kardinalov. Urafl« konstatiranih je čez 2600 čudežni" » dravljenj. Velikansko delo je krščanski bežni, ki se tu kaže. Čez 5000 bo n ki pridejo na leto v Lurd, najde tu W nivo postrežbo.
lt, 2	- Domoljub 1905._._Stran 21
Razgled po domovini.
Banašnjo številko ,,Bomo-uba" pošiljamo še vsem starim naroč kom, četudi še niso ponovili naročnine, er upamo, da bodo to prav kmalu storili, udi za oglaševanje novih naročnikov je t vedno čas, ker s prvo številko lahko sem postrežemo. Kakor čujemo, po deželi ločno vsiljujejo »Notranjca", »Gorenjca", Naš list" in »Jeseniško stražo". Vsi ti listi a so iste baže kakor rajni »Rodoljub", etudi nekateri iz previdnosti še liberalne ožičke skrivajo. Zato previdnost in cd-očnost, somišljenik i 1 Pokažite tem prero-om, kod drži pot v peč in pomagajte jim lo blage smrti kot rajnemu »Rodoljubu"! Jsi pa se zberite okoli svojega poštenega in odkritosrčnega prijatelja in zagovornika ,Domoljuba"!
Razpisane novoletne nagrade so se prisodile trem srečnim, izžrebancem p« načinu, ki smo ga ob razpisu napovedali: Žrebanje se je vršilo strogo pravično vpričo posebne komisije treh gospodov; številke je potegnil mal deček iz Marijanišča in sicer: 731, 925 in 974 I. številka (731) je določila nagrado rešilcu izmed starih naročnikov; isto številko je v zaporedni vrsti, kakor so rešitve dohajale, imel in bil torej tudi pravilno izžreban:
Frano Bogataj,
posestnik v Retečah pri Škofji Loki štev. 5.
Pogoje je izpolnil in uganko pravilno rešil,
.namreč:
Ubogat', bogat, ubog, Bog.
Prisodila se mu je nagrada 100 kron v denarju, ker ob rešitvi ni posebej označil vrsto nagrade. II. številka (925) je izmed novih naročnikov naklonila nagrado
Janezu Prašnikar-ju,
čevljarju v Podlipovci, p. Medija-Izlake,
istotako 100 kron v denarju. III. številka (974) pa je nagradila pridnega nabiralca novih naročnikov. To je
Anton Čas,
v Črni na Korpškem,
kateremu se je prisodila srebrna ura z verižico. Tako je »Domoljub" pošteno izpolnil, kar je obljubil. Najraje bi bil vse obdaril, ki so se udeležili srečkanja. Ker pa tega ne more, pa vsaj želi vsem drugim pri vsem njihovem početju več sreče kot pri novoletnem SE«6kanju!
Gorenjske novice.
*	Jeseniška straža se imenuje listič, ki je začel izhajati decembra minulega leta. Namen mu je, kakor piše, delati za slogo, varovati in reševati slovenstvo v gorenjski dolini, v resnici pa dela pod krinko narodnosti le za liberalizem, ne pa za slovensko ljudstvo. Že to je značilno, da se tiska ravnotam, kjer grdi .Gorenjec". Zato pa proč s takim listom, ki svojo liberalno barvo skriva pod odejo narodnosti!
*	Hitro se je pokazalo, kam pes taco molf. Tisti, ki v Jeseniški straži vpijejo za slogo, so 8. januarja odkrili svoje srce in pokazali, da jim je za slogo nič, za liberalizem pa vse. Bil je občni zbor jeseniške Ciril Metodove podružnice in volitev novega odbora. Dosedaj sta bili v odboru složno obe stranki, katoliškonarodna in liberalna. Pri zadnjem občnem zboru so pa bili slučajno v večini mladoliberalci jeseniški; katerih srce tako »gori" za slogo Zdaj se je pa njihovo srce tako razvnelo, da je sloga pogorela. Pometali so iz odbora »klerikalce« in delavce, in vloge od borove razdelili medse.
*	Veselili so se ti narodnjaki, da so tako lahko zmagali. Toda njihovo veselje je bilo prenaglo. Občni zbor ni bil pravilno sklican, zato se bo moral še enkrat vršiti. Takrat se bo pokazalo, da tem ljudem nikier nič ne zaupajmo.
*	Božičnico je priredila na sv. Treh kraljev dan jeseniška podružnica sv. Cirila in Metoda. Vsak, ki je bil navzoč, se je čudil, da so se mogli mali otročiči toliko naučiti. Po prireditvi so bili otroci obdarovani z raznimi darili.
*	Predavanje je bilo v strokovnem društvu na novega leta dan in 8. januarja. Na novega leta dan je predaval g. L Pogačnik, predsednik slovenskega kat. akade-mičnega društva .Zarja" v Gradcu, drugič pa g. kaplan V. Zabret. Veseli nas, da se strokovno društvo tako vrlo giblje.
*	Shod je priredilo »Kat. politično društvo za radoliški okraj" na sv. Treh kraljav dan v Mošnjah. Namen je bil v prvi vrsti ljudstvo vneti za občinsko naklado na žganje, kakor so storile občine v blejskem kotu. Poročal je g. dr. Krek o državnem, deželnem in občinskem gospodarstvu. Z zanimanjem so ljudje poslušali govornika, le ko se je pričel razgovor o občinski dokladi na žganje, so začeli nekateri ugovarjati: »žganje bomo pa še pili, žganja si ne pustimo podražiti". To pač kaže, kako potreben je boj proti žganjepitju, zato prav
iz srca pozdravljamo misel, naj se začne velika agitacija, da vse občine v radoliškem in kamniškem okraju sklenejo to naklado.
*	Izobraževalno društvo v Radoljici je imelo 8. t. m. občni zbor. Kljub majhnim prostorom s8 društvo vendarle giblje Imelo je tri predavanja; pevski zbor se je že precej izvežbal, tudi knjižnica se pridno rabi. Po občnem zboru je predaval g. dr. Krek.
*	Ustanovni shod za kat. izobraževalno društvo na Breznici je bil v nedeljo dne 15. jan. Predaval je na shodu g. dr. Ev-gen Lampe.,
*	Mrtvega so našli 30 let starega Franca Debeleka iz Gorenje Dobrave. Ponesrečil se je 3. t. m.
*	Makedonci so izvečine odšli iz Hrušice. Nekaj jih-je odpustilo podjetništvo samo, drugi so sami popustili delo, ker so slabo plačani. Tudi jim ne ugaja ostri planinski zrak. Odšli so večinoma domov.
» Iz Bola pri Ljubljani. Krasen dan smo imeli pri nas preteklo nedeljo na ustanovnem shodu našega izobraževalnega društva. Lepa obširna društvena soba je bila polna zborovalcev. Vikar Smolnikar iz Ljubljane nam je v navdušenih besedah pojasnil važnost takega društva za našo faro. Pristopilo je koj 68 mož in mladeničev vsakih polovico (med temi 10 ustanovnikov). Izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: Jože Klemenčič, predsednik ; Ivan Verbajs, podpredsednik ; Smolej Rihard tajnik; Kuhar Franc, tajnikov namestnik; Kosem Matija, blagajnik; Alojz Jolan, blagajnikov namestnik; Jeran Matija, knjižničar. Ko so nam še vrli pevci lepo zapeli »Lahko noč", smo se navdušeni razšli, prepričani, da se bo začelo v naši fari novo sveže življenje.
» Iz Zabnice pri Škofji Loki. Dne 24. listopada nas je zapustil prečastiti. g. župnik Jurij Drnovšek. Stopil je v pokoj ter šel v Zalog pri Cerkljah. Deloval je med nami deset let in jednajst mesecev. Mnogo se je trudil v tem času v naš blagor in v izveličanje naših duš. Kako je bil priljubljen vsem župljanom razvidelo se je zadnjo nedeljo iz tega, ko se je poslavljal od nas. Marsikomu se je porosilo oko pri tem slovesu. Bog naj mu povrne stotero za ves trud, ki ga je imel z nami. Dne 21. grudna pa smo dobili zopet drugega župnika g. Karola Čik-a, kateremu kličemo .dobrodošli" in mu želimo ebilo božjega blagoslova.
* Preddvorske novice. Občinski dohodki v minulem letu so znašali 9013 K 24 h, troški pa 8998 K 93 k —
Obči as k a aakladaaazganjeje vTgta t deveni mesaJt 1038 5. sh x drugo besedo : če bi se bila pobirala celo leto, bi jaei vsak iavkcciače^akc za vsako krono ia»ka 10 it delčka. Pa vkijab temu je ta naklada za priodaje leto padla ! Ima pač vsaka glava s^ojo paet Gostila: čarjem aa klada se-reda a: IjaSa. a drugim f;:«po itrem je bila aa zaatao korist — V Pred-i»cn se b: pepn vijak) pokopališče: preračun jzaša 3CC0 5 — V preddvocskt posejilsici seje v[«čIo prvo leto 20000 S.: za začetek i«vel;. — V masten lete j< izdale žapazsrvo do 100 delavskih kajiitc. večinoma za v Trčč: vse dere v ".evarae. siurro mladi ljudje ako aeradi. — O b d: as k e premije za take ostanejo t veljav*. sii pn3«df;« leto.
* Izpod Jelenovega roga. Kare L $ L izcbrižiuir.; društvo j v Č«rš«:kn i ~elo usanevni shod na $v Štefana dar. Predsed.r <c~ smo jecno-f'ascc zncdi našega pr:;ubij«ne£a jesp. j žurc.aa
rasi. H;ša ni bila zavarovana.
Sifa. b -i-sjc
rrar
— Ta dar se je potrudil k nam iz
iiar, --uii-
čepra. $c se
»cd:"e/ Jc'« v Izlakah Predavaj je -ai;- -:žer- :n mladeničem o narodnem jcspcdarsrvi. Pc*a-.i ra.- ;e rimski denar z hsc< Au^usa — zanimivo je. da je : i a dinar uprav v naši bližini izkopan —; vdi ?.—o rud- prvi avsnrslci bankovec iz eta I . rcrei 100 le: san bankovec, na urerem i tedan; dura sk: župan podpisan rr«a.a '.epa \a.m za trud. g učitelj! Obenem pa \as prosimo, da ras razveselite ie it*da; z jedrakim predavanjem.
* Prav kraška barja je razsa-aia v Kranju in dtolici po noči med 7. in š t. rr. Lr streh je letela opeka. Prav ne-usr": eno je rizmesanio slamnate strehe v oko'hzj. Pozneje je nastalo lepo vreme in. ko b- mraza ne bilo, bi bilo kakor pomladi.
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
t Požar na požar. V petek 30. ifxmrra zvečer p«.gorela je tesarju Alojziju hiteriiaa a a Robu hiša in skedenj z vsem. kar je bilo n«tri Rev« ž ni bil za varovan. Trka«? oa usmiljena srca za kak iarčea ' Oconsk rn možem pa kličemo, da si prakrbite , mačke 4 in vsaj ročno brizgalno. — Novega leta das popoldne nastal je vsied sii;*nm burje ogeaj v hiši Franceta Tare« aa Brega v gregorski občini Domačim
tn isčnii:!! gaslccs se je po-srseio cgeirj anepti ume sa to hišo, ako-raT»o j« jsaia ak d**it slamnatih streh. £ srtči je silaa burja :daašala iskre od
vendar bo
gospodar že potrpel to škodo, ker ima še hiši. toda najemmk hiše Matija Levstek, u je revež. ker mu je zgorelo vse pohištvo in obleka.
f Višnikarjevi fantički s« zrasli in nečejo več ubogati s»ojega očeta, ter se mu postavljajo po robu. Kaj ne g. svetnik, ni več ustih časov, ko so Vam Vaš: uradniki na sankah dovaiali Vaše volivce na volišče.
f Polhovke nosijo ribniški liberalni mladiči. S« prišli vendar enkrat do spoznanja, da se poda na njihove hribovsko zarobljene glave najbolj — polhovka.
f Jože Kljun - Bukovčan je novi župan v nfcnišicm trgu. No, zdaj bo vendar zopet prišla v veljavo prt sLavnostih naša pristna ribniška govorica, kajti ako zategniti ne zna pa; nihče, kakor naš novi oče župan.
7 Med nafto dekanijsko duhovščino se cujejo glasovi, da naj bi se scdci delan je premaknil iz R bo ce v Do-brepolje. Gabi se namreč duhovnikom hoditi v R beico, v gnjezdo brezvestnih liberalnih mazačev Koliko je pa še duhovnikov v dekaniji. katerih bt ee b Ii skusili umazan u umazan oazači v umazanem .Narodu4 ?
7 Junaki pa so ti liberaloi pisači. Oblastno in objestno obrekujejo v ,Narodu4, ako jih pa kdo petipa za pravo žilico so pa tihi kot zid. Konec lanskega leta so dobili tako pod nos. da bi jih moralo bm sram v dno njihovih črn h duš. Če ne bo konec takega pisarenja. jo bomo pa povedali.
• 7 Okoli gospoda dekana se nekaj smučejo Ribničanje. Možje, kje ste bili pa takrat, ko so tega tako blagega gospoda tržki libera ci nesramno obrekovali po ,Narodu"1 ? Ni ga bilo moia, ki bi se bil potegnil za dekana, mu dal zadoščenja in storil konec brezvestnemu počenjanju liberalnih mladičev. S strastjo so brali tržani in kmetje one laži. Saj ste se bahali, da ste prodali po 80 „Narod«v, kadar je bil dekan notri. Po takem počenjanju naj vam pa še kdo kaj verjame.
t Zbirka sa Voglarjev nagrobni spomenik lepo napreduje. Zupljanom na pomoč priskočila bode tudi duhovščina. Iz Naklega pa tudi pričakujemo kaj doneskov.
t Dvajset duhovnikov iz veli kolaške župnije je pilo v 19. stoletju novo mašo. Koliko jih bo pa v 20 stoletju?
t Tako močna burja jc bila pretečem mesec, d« ,« podrl« Tomšičev veliki dvojnati koroleo v Slopuh,
t Občni zbor Izobraževal -nega društva v Lašfi.h bo v nc.
del,o, <!(>. j«„ O bul« M| d« borno „|,ftH|j Zn. nimivo predavanj, l>„,tiv«„ikl( pridite v •bllncnt številu n« Nh(id!
Velika nesreča. V
nedelja
8. jan. je začela okrog 10 ure po BoJ reti ž<ga posestnika Mamaa Drobjjj Rašici. Zgorela sta tudi kiša n ko^ hišict na žagi sta spala domači 17^ in 11 letni Joief Grebenec. Ko je bili j, žaga v ognja, sta se zbudila, zdlirjala« bice na žago. kl.čoč na pcm:č. Todai ju je objel od vseh strani, zgorela su Njiju telesi sta skoro popolnoma Na vsakem koncu iage spodaj na Umf našli po en« telo kot črn rg rek Kib nasul požar, se m ti Bržkone su zvečer zakurila pečico, da bi t g^ spala, a v spanju se je vnelo tranovje, 7 Iz vefikola&ke župnij,j, Ameriki nekaj nad 300 ljudi. Go^tddf žijo, da ni celo za visoke plače dobiti lavcev, ker noče nihče več d:aia deliti tudi v Ameriki je treba km*o delati denar, pač naj bi si marsikdo preje premislil, preden odpotuje.
7 Visoka starost. Pred je umrl v Malih Laščah Kap movdek leta Gotoro lepa sarost! Pre.šnje mnogi ljudje t Laščah še višjo sarost Naj radi prostora navedem : tiste,ki« 1748 pa do 1825 leta do>eg:. v 1^0 nego 104 leta: Leta 174« je -jfrl Pucelj iz VeJike Slevice star . :<o let, Ll 7 Mar. j a Žindra iz Velikih I.išč stin let. 1 1752. f Andrej Sta p c i. pokopu Dvorski vasi. star 106 k:. 1756. t Ma Zabukovec iz Zabo*ca stan 130 Iti, 1767 7 Janj Hlebec iz H!eb:tga, star let. leta 1769 umrla Neia Bjkovec ii kovca. stara 106 let. L 1325 7 Mirki krajšek u Kotla, star 106 le- 0J L B pa do leu 1849. so r velisolaški umrli 103. ki so bili stan od 50do 105 Ia dandanes? — Kavi. žganje, tobak druge nasladnosti so krivi da peša rod t Izobraževalno drsitf* Robu priredi 24. t m zabaven popoH ▼ prid pogorelcu Alojziju Peterliaa, štvenemu članu. Vspored: 1 občni 2. predavanje. 3. igra: .D. brc iošli*, bola. Vdeleiite se v »bilnem število!
Iz litijskega okraja.
t Zagorske novice. Dvajsetk Ignacij Ja verni k je 2. januarja popold* v prodajalno kapit vrv. V šali mu trgovec: ,Ce se bo4 ob«i!. ti vrv posodim, jo bom ie nazaj dobil'. A» je pošteno vrr piičal, in se je šel res« v Kodni na visoko smrek« - S015*"' sek v Toplicah pri Zagorju P""'^ treba krščanskega nauka na obrtni
t ŠmartiNska novice- N« genšperk je pniel s soprogo 1» 8jjjj st» om te dni vojvoda Pa^el burški. Tu ostanejo do Velike »o& '
■stilni je z m r z n i 1 Anton Kapelari. Zva-Bi so ga vinski bratci na novega leta dan ■ liberalno gostilno J. Robavsa, tam so ga ■kubili, da mu niso pustili niti vinarja, in KTse je revež napil, so ga vrgli v stransko ■rzlo sobico, kjer je zmrznil. Umrl je drugi Kn popoldne, ne da bi se kaj zavedel. Se-Kda, saj v Šmartinu ni nobene policijske Ee, za ples ni treba nobene licence; vse se Ela, kakor se hoče. Zato so gostilne cele Kči odprte. O tem žalostnem slučaju bomo [ pisali, ako se oblasti ne bodo zganile in lučaja preiskale. — Šmartinska poli v j a n o s L Ko je zmrznjeni Anton Ka-Klari ležal na mrtvaškem odru, so prišli ftmoči njegovi vinski bratci, ki so ga prej Kubili in so v divji podivjanosti mrtvega tkali za suknjo in se norčevali. Kam smo p prišli?! — Dobro je začela novo le t o neko „vzorno moralno dekle" — tako K imenujejo same v „Narodu" — ko je o lolnoči na novega leta dan šla iz gostilne k se ji je ravno pred »Posojilnico" nekaj Lcega primerilo, kar se zgodi navadno pi-luicem. O tem „Narod" molči. — Zadnjo It e v i 1 k o f „R o d o 1 j u b au je nekdo L novega leta dan vrgel pred tukajšnjo lerkvenikovo hišo iz namena, da bi mu krkvenik v slovo zvoniL Neznanec naj Iride sedaj plačat zvonenje. i t Litijske novic«. Občinske Io 1 i t v e se bodo vršile 19. januarja. Pripravlja se nanje od vseh strank. — Čebela r s k o društvo je imelo v gostilni k* »pošti", v nedeljo shod, na katerem sta Iredavala o čebelarstvu č. g. župnik s Save knton Jarc in g. A. Bukovic. — Tržaški ncialni demokrat Kopač spet straši bo Litiji. A blagajnika je slabega .urajmal", Ker je že zapil, kar so ubogi delavci skupaj IDcsli.
' f Pri Sv. Križu nad Litijo so
k vršile 3. januarja občinske volitve. Že Ivanajstič je izvoljen za župana občespo-Kovani Franc Resnik. Bog ga živi in vse Irle odbornike!
Pelokrajske novice.
t Božična zabava v Meltiki,
fi se je vršila prvič na sv. večer, se je na Freh Kral.ev dan ponavljala in nedeljo po-km. Reči smemo, da takega še ni videla Metlika. Žive podobe iz otroških let našega pveličarja s prekrasnim petjem in tambura-bjem je kar naravnost očaralo vse pričujoče. Žive podobe je hotelo vse videti. Ni Čuda. Bilo je vse ukusno, da krasno napravljeno. Najlepši in čarobni sta bili sliki: An-Rtl oznani pastirjem rojstvo Jezusovo in pa »ngelci molijo Jezusa. Igrali so otroci in pa Mladeniči iz Marijine družbe. Mladenke iz Marijine družbe in mladeniči z g. organistom Mihelčičem na čelu pa so tvorili lep zbor,
ki je vmes peval božične pesni in udarjal na tamburice. Mala dvorana »Hranilnice in posojilnice" je bila dvakrat natlačeno polna in obakrat premajhna. Ves lep užitek teh večerov je priredil odbor gospodov in gospej, pred vsem pa č. g. St. Dostal in g. Mihelčič. Požrtvovalne so se izkazale premnoge metliške gospe! škoda samo, da je primanjkovalo prostora, ker bi bili tudi drugi lahko videli lepe prizore in slišali lepo petje!
f Ogenj bil je pretekle dni blizu Gradaca.
f Bilanoa in revizija pri »Hranilnici in posojilnici" in pri »Kmetijskem društvu" v Metliki je končana. Smemo biti ponosni na lep napredek povsod. Tu se vidi, kaj velja, ako stopi kmet skupaj in reče: gospodarimo si sami z združenimi močmi! Pošteno si pomagaj sam in Bog ti bode po-mogel.
f Na občni zbor .Hranilnice in posojilnice" in pa »Kmetijskega društva" pridite vsi, da boste videli, kolika je vaša moč in kje še manjka, da se še bolj podpremo in gremo potem naprej ramo ob rami!
f Mraz je bil silno hud okrog novega leta. Celo Kulpa je zmrznila pri Gribljah.
t Zopet šola — na Suhoru in v Podzemlji. Povsodi hočejo zidati nove šole — a kje je bila pamet takrat, ko so prvič zidali šole, a premajhne?! Za tam, kjer novih šol treba ni, se brigajo, za Metliko pa, kjer bi bilo treba kaj storiti — pa se ne zmeni nobeden.
f Spodnjo cerkev pri treh farah pri Metliki mislijo poprav ti. Prispevki se hvaležno sprejemajo. Več o tem prihodnjič.
Notranjske novice.
—	„Notranjec" je vdaril. Že v
prvi številki se je videlo, kako rad bi mahnil po klerikalcih, pa mislil je, naj me izzovejo uni, potem bom lažje mahnil. Revež se je pa zmotil! Nikdo se ni zmenil zanj, to ga je bolelo. Zato je pa v drugi številki moral začeti sam. In mahnil je po — kaplanih!
—	Zakaj seje spravil na kaplane? Ne zato, ker hodijo od hiše do hiše in svarijo ljudi, naj ga ne čitajo, kakor pravi sam, ampak zato, ker vsi pravjjo, da bo kmalu zamrl in se torej zanj še ne brigajo ne. To boli in pa pisati se nične more!
—	Ali bo res zamrl T Čim bolj bo kazal svojo nevernost, čim bolj bo zaničeval duhovnike, tem bolj ga bodo metali iz hiš, kot jetiki podvrženega. Rajnki »Rodoljub"
nam je priča.
_ Jetična je prva Številka.
»Notranjec" pravi, da bo gospodarski list. Stane 2 K na leto, vsaka številka pa 8 v. Ker je gospodarski list, bi bil moral
tak oglas poslati svojim bralcem: „L j u b i Notranjci! Skrbeči za vaš gospodarski napredek, vam svetujemo, da se nikar ne naročajte na »Notranjca", ker na leto vaš stane 2 K, če pa kupite posamezno številke, pa prihranite 8 vin. -— Kakor čujemo bo tak oklic prinesla jedna poznejših številk.
—	Kašlja že prva številka; „Notranjec" pravi: »Bilo bi dobro, da poslanci ne gredo med ljudstvo samo za časa volitev. — Zakaj si pa zakašljal tako nerodno, ti novopečeiii revček? Kam pa gredo vaši liberalni poslanci? Da, liberalni poslanci samo za časa volitev obetajo, potem so pa storili vse. K o-liko shodov so pa priredili klerikalni poslanci! Ali želite, da pridejo še v Postojno?
—	Vrezal se je že v prvi številki. Pravi: Društva naj stoje izven političnih strank. Začnite pri sebi! Ali niso vsa vaša društva na strankarskem stališču? In vašega vrednika tiskarna? Ali ni prosil dovoljenja iz strankarskega namena? In »Notranjec"! Ves, kolikor ga je, je strankarski. — Ni dobro, če se slabokrven bolnik še vreže!
—	Ze težko govori v drugi Številki. Pove, da so v Prestranku otvorili novo mlekarno, ne mara pa povedati, kako narodnogospodarsko so jo oblivali skozi celo noč in kako krilate zabavljice na klerikalce so padale iz ust vseh, posebno pa iz ust nekega uradnika. — Vi molčite, mi pa ne bomo pozabili!
—	Včasih mu že vzame govor. Občinska pisarna v Slavini je imela stanovanje z dvema sobama za 48 K, sedaj v Prestranku bo pa stala občino ena soba za pisarno 150 K. — Tu je .Notranjcu« vzelo govor, ker je gospodarski, list!
—	Ima že zdravilo namreč petr-o 1 e o n. To zdravilo je pa tako dobro, da je Štefanov govoril takole: »Ljubi kmetič! Ako ti pogine lepa kravica, nikar ne briši solzic iz milih svojih cči; izkoplji raje lepo štirioglato jamico, zakoplji v njo rodovitno kravico, in čez nekaj let prideloval boš zdravilni petr oleon. Živio petroleuml
—	Kako bo bolezen napredovala in koliko bo koristil petroleum, bomo poročali.
—	Zelo lepo mešano oer-kveno petje se sliši v Zagorju, katero hodijo mnogi okoličani kaj radi poslušat.
—	Ej »Notranjček" ne bo niči Notranjec je prevdaren, prebrisan, samasto-jen človek, ki zna kmalu ločiti dobro seme od ljulke! In ne bo ga s časom, ki bi ne imel toliko soli v glavi, da bi ne uvidel — ako bo primerjal „Notranjca" z »Damolju-
bom" — da je Notranjec pisan k večjemu za neumne Tirolce, ki pridejo k pameti šele s 40 letom, ne pa za naše ljudi. Dobro blago se samo hvali!
—	Prve dni tega leta se je ba-vila nenavadno silna burja po celi pivški dolini z obračanjem streh. Pri slamnatih stre hah je škoda povsod velika, pri opečnatih pa v Knežaku največja: tam so se kar cele plasti trgale.
—	Na praznik sv. treh kraljev popoldne so priredili pri Sv. Mibelu tamošnji mladeniči in mladenke dve zanimivi predstavi: »Sanje" in »Božične jaslice". Pri obeh so pokazali, da so se pri pripravah marljivo trudili, kajti predstavljalo se je p« vsem gladko in prikupljivo. Čast taki mladini!
—	V Šempetru se je na prvo besedo tamošnjega kurata za .Marijino družbo* oglasilo okrog 50 mladenk. Upati je, da se bo p« uglednem obnašanju »Marijine družbe" tudi v Šempetru marsikaj poštenega doseglo.
—	Iz Logatca. »Slovenski Narod" je v 7. štev. prinesel v uvodnem članku polno zabavljic — posnetih po navadnih zlobnih dopisih omikanih naprednjakov — zoper duhovnike in z asti zoper našega č. g. kapelana Ig. Zaplctnika — Da ne bo menil dopisnik, da smo »ščurki" kot nas on imenuje, odgovarjamo prav kratko: pri nas vsak otrok ve, da svetna oseba nima nikake pravice odločevati, komu naj spovednik d4 odvezo in komu ne! Ako enkrat pravi: da je dal Brgu, kar je Božjega, in drugič, da ne bo nikoli n;č dal cerkvi, je naša sodba: ko bi taki cerkve postavljali, smo prepričani, da bi ne b lo nobene na svetu! Duhovniki naj ga pa nikar ne brigajo, s po-( močjo njegovega premoženja se gotovo niso in se ne bodo »zredili". Mi farani pa z vese l Ijem pozdravljamo novodošlega g. kapelanaj ki deluje z vso vnemo za nas — za ljudstvo!
Iz vipavske doline.
—	Kdo kvari značaje? »Notranjec" piše v svoji prvi številki glede občinskih volitev v Št. Vidu doslovno tak6'e: .Nič nimam* proti agitaciji, s katero se hoče ljudi stvarno prepričati, bodi si glede načel ene ali druge stranke, bodi si glede njenega gospodarstva z občinskim premoženjem in njene sposobnosti za isto, ker se tedaj dela na to, da naj svobodno odloči prepričanje in vest pozameznika, s katero stranko bo potegnil. Ali če se skuša s pre-plačevanjem vina in obetanjem trtnih škropilnic loviti volivce v svoje mreže.....če
izrabljajo oni, ki imajo vsled svojega stališča večji vpliv v občini, to svojo moč na nečasten način, tedaj je to ona stvar, ki jo moramo najprej pobijati. Vprašali bi jih le radi, ali ne vedd, da s tem premišljeno in vedoma kvarijo značaje, da delajo iz po-
štenih mož hinavce? Ali mislijo, da je ljudstvo res tako neumno, da bi jih ne izpre-gledalo in se jih o prvi priliki otreslo?' »Notranjec* je seveda zapisal te besede na "klerikalni" naslov. »Domoljub" st pa obrača na liberalni naslov in pravi liberalcem na uho (6-le: Nič nimamo proti agitaciji, s katero se hoče ljudi stvarno prepričati in kjer se dela na to, naj svobodno odloči prepričanje in vest pozameznika, s katero stranko bo potegnil. Toda če se skuša s preplače-vanjem vina in obetanjem trtnih škropilnic loviti volivce v svoje mreže, kakor so to delali št. viški liberalci; ali če izrabljajo oni, ki imajo vsled svojega stališča večji vpliv v občini, to svojo moč na nečasten način (z obetanjem svitlih kronic, kakor je to storil št. viški župan); ali če skušajo na zvijačen način zabraniti volivcem, da ne bi mogli voliti po svojem prepričanju, kakor je to
8<> R. Neka ženica je dejala:
deset let sera že stara, pa ne bi nam bilo mleko zmrznilo v kleti nam je letos.* g
-	Pozor pred zlikovoi.
nik Jakob Furlan s SUpa je našel y hlevu na mrvi precej velik sveder klešče, že pokvarjeno električno konec voščene sveče in pa zvezek najrazličnejš h ključev. Na senu sta znali dve Kžšči. Torej sta prenočila njem — seveda proti njegovi volji -zlikovca. Zjutraj sta pa pozabila vzeti orodje s seboj, ali pa sta ga navlaJi stila ondi, misleč, da je dobro se morda vrneta, naj se zglasita pri stvu, ker ondi je sedaj shranjeno oredje hovega »lepega in poštenega"
—	Lepo polnočnico so imet neki manjši farin a Notranjskem
Japonci po boju ogledujejo svoje mrliče.
poskušal isti št. viški župan (glej zadnjega »Domoljuba"), tedaj je pa to stvar, ki jo moramo pobijati z vso ogorčenostjo. Vprašali bi samo liberalce, ali ne ved6, da s tem premišljeno in vedoma kvarijo značaje, da delajo iz poštenih mož hinavce? Ali res mislite vi, liberalci, da je vipavsko ljudstvo tako neumno, da ne bi tega uvidelo? Vipavske ljudstvo je pametno in zavedno in se bo liberalcev otreslo ob prvi priliki. Pa saj se jih ze otresa pri vsaki dani priliki. -
nrvilleP,t Pa ,"N°tranjcuU> ^ je takoj v prvi številk, pokazal liberalno barvo; sedaj
vsaj naš. ljudje vedo, s kom imajo opraviti
tri d^ ,a,na Vi«,a*s'<em. Prve tn dn. novega leta smo imeli pri nas tako
silovito burjo, da je metala o^ek n ka-
nmeevarnoS T' ^ * ^frbll« «£> nevarno. Mraza pa smo imeli ob onih dneh
bila natlačeno polna in že je bilo vse pravljeno, da se prične sv. maša. Tačas j« pa vozil po vasi barko neki precej na# dobrovoljček ter se drl na vso grlo: J* smo mi!" To besedo je pa nekdovcerk* napačno razumel, ter prestrašen tW »Gori!" Ko so ljudje zaslišali pretreslji« klic, so prestrašeni vreli iz cerkve. J1 ognja — hvala Bogu I — niso videli. B dobrovoljček se je opiral oh bližnjo W in z začudenimi očmi bulil v prestra^ farane, ki so se le težko pomirili in se voljni vrnili v cerkev.	..
- Čuden odlok Šturski žup«'" sporočil c. kr. okrajnemu šolskemu Postojno, da je šolska maša v 10. uri, naj torej slavnoisti naroči uOTJ da bo nadzorovala pri ti maši otroke. •krajni šolski svet pa je čez šest ^
opetovano v^raSa&je od strani župnikove poročil: Da ne more biti nedeljska 10 naša piska maša in sicer zato ne, ker je pri ti ši tudi pridiga, katere pa otroci ne razu-lejo in sploh vsa stvar trpi predolgo . .. faleč smo prišli... C. kr. okrajni šolski ret je odločil, da ob nedeljah otrokom ni leba hoditi k sv. maši, ker ta ni zanje, ker L-pi predolgo ... Pa pravijo, da je samo en Dg, pa sta dva : Eden je v nebesih drugi pa v Postojni. — Nasveti gg. učiteljem! ob lovem letu. Živel je svoje dni dijak, li je hodil v srednje šole. Pa je bi! tako |abih talentov, da ni mogel naprej. Hotel že seči po revolverju, da bi končal svoje edno življenje. To svojo namero je razodel prijatelju - sošolcu. Ta pa mu je svetoval )-le: Počakaj, pusti gimnuzijo in poskusi
g. Punčal 400 kron, ker se je potrudil, da je pripravil nekega ženina v Vrhpolju do tega, da je vzel nevesto, katere se je branil ^ zeti. Glejte, znati je treba, pa gre. Ali glejte našega vodja Skala. Znal si je pomagati, ker je učiteljska služba premajhna, znal si je pridobiti celo kopo postranskih službic in sedaj prav lahko izhaja. Ali veste, kaj je vse naš gospod Skala? 1. Nadučitelj, 2. šolski vodja, 3. ud okr. šol. sveta, 4 ud krajnega šol. sveta, 5. oskrbnik šolskega vita, 6 občinski tajnik v Vipavi, 7. občinski tajnik v Ložah, 8. tajnik cestnega odbora v Vipavi, 9. tajnik zdravstvenega sveta v Vipavi, 10. zastopnik asecarazione generali v Trstu, 11. tajnik kmetijske podružnice, 12. ima tudi eno šaržo pri čitalnici, 13. stalno plačani dopisnik „Laibacher cajtunge" . .. Glejte gg. učitelji, treba si znati pomagati, pa gre vkljub
zlobni »klerikalni" obstrukciji v deželnem zboru. Storite tudi vi tako in »vremena tužna vam bodo se zjasnila, vam milše zvezde kot do zdaj sijale" in doživeli boste prav veselo, srečno in brezskrbno novo leto
Pred karavanskim predorom na Hrušici: Služba božja za ponesrečene delavce.
[s preparandijo, morda bo šlo, postal boš [učitelj in prišel boš h kruhu. Dijak je ubogal [in res je šlo; sedaj je že nadučitelj. A kruh, Ido katerega je prišel mož je slab, baje zelo slab, tako slab, da je »Učiteljski tovariš" I že svetoval učiteljem, da naj sežejo po — »revolverju, da store konec svojemu bednemu (življenju. Dragi moji flčitelji, nikar se še I streljati — zato je še vedno čas — poča-[ kajte še in poslušajte moj svet, ki vam go I tovo zboljša bedno stanje, samo če ga hočete [ poslušati. Glejte k nam na Vipavsko! Posnemajte svoje vipavske tovariše. Vstanav-; Ijajte posojilnice, kakor je to storil g nad-> učitelj Punčuh. Posojilnica mu nese vsako leto lepih 1000 kronic, včasih še njegova gospa malo pomaga pri računih, kar tudi nekaj vrže. In hedavno je zaslužil prav ta
Koroške novice.
Župnijo Grebinj je dobil čast. g. Cvetko Kramar, kanonik v Veli-kovcu; župnijo Št. Jurij na Vinogradih č g. Vinko Poljanec, provizor ravnotam.
V Kanalski dolini je zdaj že več dni močan veter in grozen mraz. Snega pa je kakih 40 cm. Vlaki tako pridno vozijo les na Laško, da se je bati, da bodo prej
ali slej vsega spravili iz Avstrije. Mogoče pa tam les ž<? hranijo za vojsko, da ne bodo toliko mraza trpeli, kakor Japonci.
Preseli se upokojeni štebanjski župnik čast. g. janež Schaubach v Himmelau pri Volšperku.
Nemškonacijonalna nesramnost presega vse meje. Pred kratkim je celovški mestni župnik č. gosp. H. Angerer poslal prispevek šent-rupertskl narodni šoli. Takoj so ga prijele „Freie Stimmen" češ „taki so" klerikalci! Sploh je ta pravičen in pošten nemški duhovnik »ljubljenec" koroških hajlačev, ker jim je že marsikatero pošteno zasolil. Hajlači naj pomislijo, koliko prispevamo Slovenci za nemške dobrodelne namene. Kaj bi začeli celovški in drugi Nemci in nemškutarji, če bi jim Slovenci naenkrat več ne polnili njihovih že ov?
Zopet umrl iskren rodoljub.
V	Gornjih Libučah se je preselil v večnost uzoren kmet veleposestnik, neustrašen katoličan in jeklen slovenski značaj Tomaž S t a r e, p. d Mežnar.
črneče pri Sp. Dravogradu.
V	nedeljo dne 8. t. m. je bil slovesno umeščen na župnijo Črneče g. Josip Ze chen, dosedanji provizor.
Umrl je po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, čast gospod Matija K u e s nijski upravitelj 56 let. Naj v miru počiva!
, konz. svetovalec, deka-in župnik v Trbižu, star
Štajerske novice.
š Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi v P. ima uradni
dan vsak četrtek od 8 do II. ure dopoldne. Ako je ta dan praznik, se uraduie v sredo.
š Duhovske vesti. Župnik na Svičini č. g. P. Rudolf Vagaja je odpoklican na lastno prošnjo v samostan Admont ter tam imenovan patronatnim komisarjem. Za provizorja na Svičini je imenovan ta mošnji kaplan č. g. Matej Meznarič — Razpisana je župnija Puščava in Smore š Pri Sv. Juriju ob Sčavnici je na novega leta dan ponoči na dveh krajih gorelo. V Okoslavcih sta pogorela dva in v Kokolanjšeku dva gospodarja.
š Požar. Pri Sv. Barbari pri Konj ca h je 2. t. m. zjutraj pričelo goreti v hiši krčmarja Pukla. Ogenj je uničil dvoje poslopij.
š Sod ga je ubil. V Tilmiču pri Lipnici je kočar Franc Laufer spuščal sod mošta v klet, pri tem se mu je spodrsnilo in sod se je preko njega valil po stopnjicah v klet. Laufer je dobil take poškodbe, da je umrL
Stran 26
š Velika železniška nesreča na Zgornjem Štajerskem. Na lokalni zgornjtštaierski železnici Kapfenberg-Au Seewiesen se je 8. t. m. zgodila v bližini postajališča Margaretenhiitte velika oe-sreča. Vihar je prevrnil vlak v potok Thtirl, le lokomotiva je ostala na tiru. Ena oseba je bila težko in šest oseb lahko ranjenih.
š Učenec zabodel učenca. Učenec 3 razreda zabodel je v Št. Janžu na Dravskem polju svojega tovariša z nožem v brbet tako, da je iz rane kar curkoma tekla kri. V hiši mladega zločinca pridno prebirajo zloglasnega .Štajerca* iz Ptuja.
Iz Dramelj na Štajerskem. Dnč 20. listopada smo obhajali tukaj lepo slovesnost pri podružni cerkvi Marije Dobje! Prečastiti gosped župnik so nam blagoslovili prenovljeni veliki oltar in novo Marijino podobo, katero se je prav okusno in lepo napravil naš domači umetnik, Alojzij Šket, pozlatar v Mariboru. Zares dele mojstra hvali! Na stotine ljudstva se je zbralo v prijazni cerkvici in vsi so občudovali lepoto Marijino in sploh celega oltarja. Tukaj je še bila v starodavnih časih slovita božja pot ali okolnosti časa vse spremenč; tako seje tudi tu marsikaj opustilo, vendar pa iz večjih župnij kakor Vojničani, Spitalčani, Št. Jur čani in celo Celjani pridejo vsako leto v obilnem številu na velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek in veliko in malo Go-spojnics počastit sveto Devico Marijo Do-benjsko. Bog daj, da bi nam še v prihodnje skazovala svoje milosti in dobrote mogočna priprošnjica, Marija Dobenjska
Iz Jarenine na Štajerskem. Že dolgo niso več cenjeni bralci slišali kaj iz naše fare. Gotovo so mislili, da smo že zdavno izginili. Ali temu ni tako! Res, da nas sovražniki našega jezika in stanu pikajo in kolikor jim je mogoče stiskajo, ali vendar Še gremo naprej mi mladi! Pozimi bodemo imeli vsako nedeljo podučni shod, kjer nas bodo učili gosped duhevni voditelj občinski red, naš voditelj pa bo prednašal o slovenski zgodovini. Vidite, dragi bralci, tako tudi mi skrbimo, da bi se kaj naučili, ali samo nekaj nas kvari in to je še hujše kakor vse grožnje naših sovražnikov. Manjka nam prostora. Č- napravimo shod, jih komaj dvajset more bili v sobici, ko bi se vendar jareninska mladina rada polnoštevilno udeležila, ter se nekaj naučila. In razven tega imajo naši nasprotniki toliko prostora na razpolago, kjer nam potujujejo naše ljudstvo. Zato pa danes stopamo pred Vas, cenjeni bralci, da bi nam pomagali, kolikor Vam je mogoče, povečati „ Č i t a l n i c o*. Slovenci in Slovenke, ozrite se na mejo semkaj, pomagajte obmejnim Slovencem, da ne obnemorejo, pomagajte, da Jarenina ne bode postala nemška! Zlasti se obračamo k vam, dragi mladeniči in mla-
denke po domovini in tujini. To mladeniško gibanje, ki se je pri nas začelo, ste cenjeni bralci z velikim veseljem p< zdravili, in to gibanje, ta organizacija je že postala vseslovenska. Toda kakor ste pozdravili z veseljem nas tedaj, tako mislim boste tudi sedaj radevolje odzvali naši ponižni prošnji ter nam priskočili na pcmoč. Če nam hoče kdo kaj poslati, naj pošlje na naslov: France Sekol, voditelj „Mladeniške zveze" v Jare-nini, pošta Jarenina, Štajersko. Darovi se bodo objavljali v „Slov. Gospodarju". Za vsak najmanjši dar se vam že naprej zahvaljujemo: Prisrčni, tisočkrat Bog plati! — Mladeniška in dekliška zveza bralnega društva.
Drobtine.
Iz raznih krajev.
Hamborn na Nemškem, dne
29 grudna 1904. Dne 15. grudna se je tukaj pri premogevniku .Deutscher Kaiser, Schacbt 1." ponesrečil naš vrli rojak Franc Zaje. Rojen je bil na Kostrevnici, župnija sv. Gora pri Litiji. Oženjen je bil dvakrat; prvič z Nemko, tukajšnjo rojakinjo, katera mu je pred tremi leti umrla. In potem se je drugič oženil v svojem rojstnem kraju z namenom, da bi se njega otroci tudi privadili slovenskega jezika. A tudi druga žena mu je umrla pred dvema mesecema. On pa se je zdaj na praznik Brezmadežnega spočetja M. D. za Marijin jubilej še zdrav in vesel udeležil skupnega sv. obhajila in molitvene ure pred Najsvetejšim. Teden pozneje nič hudega sluteč gre zvečer zdrav na svoje delo. Pri delu sta s tovarišem priredila za strel; precej ko je strel počil, sta šla s to-vorišem gledat, kako je strel naredil Njegov tovariš se je precej vrnil, ker ni mogel prenašati s smodnikom zastrupljenega že tako slabega zraka. F. Zajec je pa zaostal, in potem ko ga le dalj časa ni bilo, ga je tovariš klical, pa ko ni bilo nobenega glasu, je šel gledat, pa ga je našel že nezavestnega na tleh. Preden so ga na dan spravili, je bil že mrtev. Rajni je bil vedno vrl Slovenec in vnet katoličan, do zadnjega ud slovenskega društva tukaj, ud »Družbe svetega Mohorja" in več let že naročnik domoljuba« in .Bogoljuba«. Z eno besedo: on je bil pravi mož stare slovenske korenine Zato je pa bil tudi pri vseh priljubljen, pri Slovencih kot pri domačinih. To se je pokazalo na dan njegovega pogreba, pri katerem so bile tri zastave in mnogo občin stva. Zapušča pa štiri nepreskrbljene otro-čiče. Mi Slovenci mu pa kličemo: Naj v miru počiva in lehka mu bodi tuja žemljica!
Nenavadna raatresenost.p*
nedavnim časom umrli bolognski pesnik politik Panzanhi je bil povsod poznan vsi svoje neverjetne raztresenosti Kjer bi k moral čestitati, je poslal sožalna pjsnJa ■ nasprotno. V gledišču je pozabil svojo» progo, šel je k obedom, kamor ni bil j vabljen, med tem ga je pa prijatelj, pri ^ terem naj bi bil obedoval, zaman čakal, pripravljenim obedom. Nekega dne srti Panzanhi v Ferari prijatelja, ki je bil fe nekaj dni poročen. Prijateljsko ga potrka po rami in pravi: »Bravo, bravo, stari b vedno vesel, vedno mlad, vedno samec. Glq da mi nikdar ne napraviš oslarije, da bi se oženil." Prijatelj ga je začudeno gledal; kijt Panzanhi je bil povabljen kot priča; kerjt pa moral ravno odpotovati, se je dal za& pati po drugem.
„Jakecf pusti mel" Ako je sled« lovska dogodba resnična, je res vrloi miva. Te dni je obstrelil neki lovecvblifa mesteca A. na Nemškem krasna papigo, h val ni mogla več zleteti, ker je imela prt-streljene peruti. Da bi storil konec trpljeiji nesrečnega ptiča, mu je hotel pomagati t oni svet s puškinim kopitom. Nepopisenpi je bil lovčev strah, ko mu je učeni ptič a-klical: „Jakec, pusti me!" Kakor se je | zneje pokazalo, je ptič ošel nekemu ondol-nemu gozdnemu asistentu.
Ukradena hi&a. Nekemu ogrske« kmetu blizu Budimj?ešte so prodali hišo. Dj se pa maščuje, je sklenil kmet, ukrasti w vemu posestniku hišo, ki je bila stavljeni ii lesa in opeke. Ko je 24. t. m. zjutraj do*d novi posestnik k svoji hiši, je videl v svoje največje začudenje, da je prostor, kjer jt stala prej hiša, popolnoma prazen. Ostali« ne ena opeka, vse je bilo — ukradeno.
Nazadovanje odpadniškega gibanja.
Vkljub temu, da imajo protestantje 50 novih cerkva in 70 vikarjev iz »f*)1"; noče nič kaj napredovati delo za Rima". V prvih dveh letih, 1899 in 15J so sicer vsenemci dosegli število 10.000 padnikov, a stvar le ni napredovala tatt kakor so mislili vsenemci. Na pomoč so |»j klicali iz „rajha" protestanške vikarje- " so leta 1901. pridobili 5469 odpadnikov., odpadniško gibanje je pričelo nazadoval Leta 1902. je bilo 3310, 1903. leta 31 letos ne bo niti 3000 odpadnikov. A «'l temu so lagali protestanški hujskači, "J c d padlo 45 do 50 tisoč katoličanov. A toliško časopisje |e dokazalo, da je le katoličanov izstopilo iz katoliške cef* A še ti odpadniki niso vsi postali P
stantje. Starokatoliški škof Czech poj* svojem sinodalnem poročilu, da so m . toličani pridobili 1962, a izgubili oV v zadnjih dveh letih. Letos so pa «'ar t toličani pridobili 463 in izgubili
o so posledice vse velike gonje proti ka-oličanstvu! Upamo, da zaslepljeni ljudje časom vendar izpregledujejo, kak humbug ganjajo agitatorji ž njihovo vero!
Drobne povesti.
Napoleon I. in rožni venec. Napo-eon je stal na vrhuncu svoje slave. Nekega dnč grč v gledišče in ž njim paže Ri han Jabot, princ bernski. Cesar se je kaj malo zanimal za predstavo, pozorno je ogledoval
dalje molite svoj rožn venec; ne bom vas več motil."
Ta preroški izrok se je tudi uresničil. Ta paže je postal res: „pravi mož". Nekaj let potem je zasedel princ Rohan Gabot nadškofovski prestol Bezansonski, na katerem se je svetilo njegovo zares apostolsko delovanje Bil je zgled pobožnosti in dobrotljivosti.
Kdo bo še besedičil, da je molitev rožnega venca le za priprošte, neumne in butaste ljudi, kakor se ustijo mnogi razsvit-ljenci in polizanci!
pa gledalce po vrsti. Potem je dolgo in z čudenjem opazoval svojega pažeta, ki se ni kar nič brigal za prizore — imel roke na kolenih pod obleko ter sc z vse kaj drugim pečal. Nagloma pa ga prime Napoleon za desno roko in v njej najde — rožni venec. Ta nenadni dogodek ustraši ne malo pažeta. Ker je poznal mišljenje svojega gospodo-vavca, zato je pričakoval, da bo strogo pokaran. A varal se je. Napoleon ga pomiri ter mu reče: .Vi ste visoko vzvišeni nad siromašnostjo te igre. Navdaja vas pravi duh; •z vas postane nekoč pravi mož! — Le na-
Pokusival Družina kneza in grofa Štolberškega ima precejšna rudokopna posestva v Smolevem. Koncem preteklega stoletja obišče vodja rudokopov grofa ter mu izjavi, da bi se dohodki rudnikov dali jako dvigniti, ko bi se znižala plača rudarjem.
Na to vpraša grof ravnatelja, je-li kedaj tudi sam opravljal delo rudokopov? Ko ravnatelj to zanika, pristavi grof:
Jaz tudi še ne, zavoljo tega pa enkrat
poskusiva."
Grof vzame na to cepin in lopato in tako stori tudi ravnatelj po grofovem zgledu.
Lotita se dela ter kopljeta in sipata celo uro; pot jima je lil z obraza. Ko preteče ura, odloži grof cepin in lopato te vpraša ravnatelja, kako da mu kaj dopade delo? „Nu, odvrne ravnatelj, lahko pač ni.tt .Torej bomo pa pustili pri starem", reče grof, ker zdi se mi, vi, gospod ravnatelj bi tega dela ne hoteli opravljati niti za dosedanjo plačo."
Srečni pujski. Pater Granderat je pripovedoval od nekega župnika, ki je pogosto obiskaval neko družino, ki ga je vsikdar prijazno sprejela, nastopni dogodek. Kadarkoli je prišel na posčt, je popraševal po vsem, kar se je tikalo družine in tako tudi po otrocih, katere je poznal. »Kje pa je Anica?" vpraša. „Ne vem", odgovori mati. „Kje pa je Peterček ?" »Ne vem kje", odgovori oče, „bo pač pri svojih tovariših." — „In Magdalenka?" — »Tudi ne vem", odgovori malomarno mati, »je šla najbrže v mesto k svojim to-varšicam". — Župnik je molčal. — Gospodar ga vpraša, ga li veseli ogledati si njegovo gospodarstvo? Gospodar mu potem razkazuje vrt, njive, živino. Tu je bilo videti govedo, konje itd. vse v najlepšem stanju in redu. Ogledovali so tudi svinjak; in tu je bila svinja s celo tropo pujskov, ki so se živahno podili po vrtači.
Župnik vpraša: .Zakaj pa imate te živali tako skrbno zaprte in je ne izpustite na prosto? — Kako bi se veselile te živahne stvarice!" —
• Gospodar ga začudeno gleda, potem pa odvrne: »Ne, tega pa že ne storim, ušli bi mi. in težko, da bi jih kedaj še videl; jih raje lepo skupaj držim." —
Tu ga duhovnik resno in pomenljivo pogleda in reče:
»Uboga Ana! ubogi Peterček! uboga Magdalenka! Zakaj niste pujski ? Kako bi skrbela za vas oče in mati in bi vedela, kje ste in kaj počenjate. Pujski imajo v obil-nosti, česar stradajo vaše duše: roditeljskega varstva! Res — ti pujski so srečni!" —
Roditeljema so se odprle oči, spoznala sta, kako zanemarjata svoje dolžnosti do svojih otrok, ter odslej za nje bolj skrbela, kakor pa za pujske.
Kdor ne ve, kam je šel otrok, tudi nikdar vedel ne bo —■ kakšen se povrne.
Zamena. Ruski general J. je prejel obsežnih cerkvenih posestev v dar Za svoje zasluge, katere si je pridobil z zatiranjem Poljakov po nesrečnem letu 1863 v okraju Sandomirskem. Ko se je odpravljal 1. 1878 na vojsko zoper Turka, je hotel še nekaj cesarju dopadljivega storiti. Skliče torej svoje poljske podložnike ter jim reče:
„Ker se mi je ločiti za delj &sa od vas, hočem sleharnemu izmed vas izkazati kako dobroto. Ako mi ostanete zvesti, podarim vsakemu v last kos zemlje; povejte koliko želite!4' —
Podložniki, vsi prav siromašni, se spo-gledajo ter si ne upajo razodeti svojih želja. Še le ko jih pozove v drugič, izjavijo, ko bi gospi d vsakateremu podaril po 30 oralov zemlje, b se s tem mogli preživiti.
„Dam vam*, deje general; „toda poprej zamenite vašo (katoliško) vero in sprejmite našo rusko (razkolno).' Opazivši pa, da so se ljudje ustrašili, pristavi: „Dobro si premislite, grč se namreč za vaš časni in večni blagor!" —
Po kratkem posvetovanju stopijo ljudje zopet pred generala in najstarejši izmed njih reče: „Dovolite vaša visokost, da odkrito srčno izjavimo svojo misel Mi si to stvar tako-le mislimo: ako hoče kdo z nami za-meniti konja in hoče k svojemu konju še kaj pridati, potem je naš konj boljši kakor njegov. Zato mora biti naša vera boljša, kakor vaša. ker hoče vaša visokost pridati vsakemu še po 30 oralo/, ako zameni s/ojo vero z rusko."
Generala je izprva grabila besoost, potem pa je premislil in čem delj je premišljeval, tem bolj je izpoznaval, da so ti pri-prosti ljudje pravo zadeli.
Narodno 90PM0.
1
Vpliv pomladanskega mrata na sadno drevje.
Meseca sušca in celo malega travna nastane ob jasnem vremenu včasih prav hud mraz, kateri je sadnemu drevju jako škodljiv. Pa posebno takrat, ako je bilo prej že gorko vreme, da je postalo drevje že več ali manj muževno. Po noči pa ta sok zmrzne in k« drngi dan prisije gorko solnce, se zopet raz tali in v naslednji noči še hujše zmrzne. Iz prirodnih zakonov pa nam je znano, da se vsaka vodnata tekočina, kadar zmrzne, razširi, tako tudi sok v drevesu, nakar skorja poči in sok pod njo se skazi ter spremeni v kratkem v smrdljivo črno tekočino. Nasledek tega je, da drevo v tem letu še sicer ozeleni, morda tudi še cvete, ali barva listju je orumenela in cvetje vse poparjeno, kar priča o nevarni bolezni drevesa. Kaj tedaj storiti ?
Najprej se mora skorja, ki je od drevesa odstopila, odstraniti, rana lepo osnažiti in če je drevo že trhlo, to vse do živega lesa izre-zati. Rana pa se zamaže z cepilnim voskom, ali pa z zmesjo od ila in kravjeka, ki naj se na rano pri veže, da je dež neizpera. To
mazilo je dobro večkrat prenoviti. Zraven tega je treba bolnemu drevesu pognojiti, kar najložje storimo s polivanjem gnojnice po koreninah, ko smo prej <?koli zemljo razkopali.
II
Kako celiti rane, ki jih jezajec napravil na sadnem drevju?
Kakor h tro opazimo rane po zajcu storjene, moramo priskočiti drevesu na pomoč z zdravili. Najprej je treba rano z ostrim nožem obrezati. Nato se pripravi gosta kaša od ilovice in kravjeka, katera se precej de belo namaže na rano, nato pa s platneno cunjo obveže. Za mazilo je dober tudi ce pilni vosek, samo segreti ga je treba v toliko, da se tudi zmrzle rane prime. Vendar je tudi takrat treba rano obvezati, kajti ako je prosta, rada skorja ob rani zmrzne in drevo se posuši.
Seveda še boljše je, ako more sadjerejec svoja drevesa pred zajčjim zobom obvarovati. To pa se doseže z raznimi maz li ali pa zavijanjem Med drugimi mazili priporoča nekdo ribjo mast zmešano z ilovico, s katero mažo se drevje namaže do metra visoko. To pa brani drevje le tako dolgo, dokler mast svoj smrad ohrani. Kadar pa ga izgubi, treba mazilo ponoviti. Dalje ostane drevo obvarovano, ako je zavijemo s slamo, od katere je najboljša koruzina slama, katera ob majhnem vetru že šumi, česar se dolgouhec boji. Najbolj gotovo pa je drevo zavarovano, ako ga obvijemo s trnjem; seveda to je težko, ker za količkaj drevja bi trebalo silno veliko trnja Nazadnje se tudi priporoča drevo na okoli poviti s tenko žico, kateri način se mi zdi kaj praktičen. Seveda poviti se ne sme pretrdo, da žica skorje drevesa ne raz jeda.
III.
Napisi na drevesih.
Leta 1890. — tako piše neki češki sadjerejec, — obiskal sem svojega prijatelja, ki ima med drugim tudi prav lep sadni vrt. Tukaj sem se nemalo čudil, ko sem videl, da ima vsako drevo na svoji gladki skorji po eno ali dve črki zarezani. Vprašal sem prijatelja, kaj to pomeni? „To je ime drevesu, da vem, katere vrste da je", mi odgovori. Tako je prav tik mene stalo drevo z.napisom: Z. P. (zlatna parmena), R. (raj-neta) itd. To se mi je tako dopadlo, da sem sklenil tudi sam na svojem vrtu tako storiti.
Napis zareže se na gladki skorji okoli 8-10 letnega drevesa. Zareza mora se napraviti rahlo, da le samo skorjo prerežemo, nikakor pa nežnega luba pod njo, da se sok >ue odpre in izteka. Ker se zareže samo vrhna skorja, to drevesu ne škoduje, marveč celo korisU kajti na razširjanju zareze se potem ^ V,dl- je drevo v rasti pognalo
r»z»ii
Na prav obsežnem vrtu, kjer so ,
vrst drevesa kar navskriž nasajena, bj|
takšno zaznamovanje kaj praktično. Zar
črke na drevesu, nato pa isto znamenji
nalašč zato prirejeni knjigi, kjer se bi 4
stavilo še polno ime, to bi bil nezmoti,
tolmač za vtako drevo na vrtu. Ker todel»
tudi ne stane skoraj nič časa ali ti uda n , . ,	u"i pri-
poročamo ta nacm zaznamovanja postbac
onim, ki imajo obsežne vrtove in veliko
množino sadnega drevja.
IV.
Zmrzli grebeni kokoši; kako jih o z d r a v 1 j a t i ?
Večkrat se zgodi, da kokoši po zjgj ostanejo zunaj, alt pa so v premrzlem niku, in takrat jim greben ves očrni, ker je zmrznil. Seveda žival potem hira, da jo je treba czdravljati. Najprej naj :,e spravi il vad v bolj gorak hit v ali kurn k Nate se ji namaže greben z vaselinom, ali pa olja od arnike. karbolnim oljem, glicerinom, zne-šanim s kafrovim žganjem in z nekaj ter pentinovcem. Z tem mazil« m se greben p» gosto namaže, dokler ne ozdravi. Pomii pa je, da se naj zdraviti začne takoj, kosi bolezen opazi, ker .mgla prrnoč je pi: dvojna pomoč".
V.
Poraba jajčnih lupin. Velika redilnost jajčnih lupin se dan danes še vse premalo pozna, ceni in porablja. Navadno se lupine mečejo v stran, pri čt mur pa ljudje ne pomislijo, da bi se lahko prav dobro v prid obrnile. Jajdje Io-I ine imajo namreč v sebi mnogo apnenastil in fusfornastib snovi, radi česai prav izvrstno vplivajo na razvoj mlade živine, ako jih — razdrobljene — primešavamo krmi Ako jih primešavamo krmi mladih žrebetali telet, je nasledek očividen. Vsled tega je priporočati pametnim živinorejcem, da porab-ljajo doma nabrane lupine v ta namen. Uspel bode te male stroške obilno poplačal.
Pahorskl
Zn jmeh in lirnteb f«
Dobro ga Je dal. Ribič in lovec, k' nista posebna prijatelja, se srečata. Lo«®; „Si kaj vjel?" - Ribič (nevoljen): ,«!«• — Lovec: „So šle ribe sprehajat se, ™ ne?" - Ribič: „So šle z zajci, kater$* ti zgrešil!"
Nevestina mati ženinu: »Gospod ali se bo moja hči vozila v kočiji? Ženin: „Ne bo treba, saj veste, da jo » na rokah nosil!"	, ^
V skrbeh. Sodnik: .Vi ste dalii g* tako zaušnico, da je še danes zatčKei kaj pravite na to?" — Zatoženec: »ffos nagle sodbe, če ne, bo iz same hudobij« bolj zatekel!"
Besedni uganki.
Kdor obe prav reši in bo tudi izžreban, dobi nagrado lepo knjigo.
I.
Razbojnik bil je, tat in ropar, morivec bil je, — strah l|udem. Živel je mo( ob času Krista. Ga 11 poznaš? — O vem ga, vem.
Na sredo novo črko vstavi in novo z njo dobiš ime moža iz skoro iste dobe, ki za svetnika ga časte. Učil je vero sveto, pravo, poganom kazal pot k Bogu, iz pota strašne jim pogube k Očetu vodil je domu.
II.
Prav majhna moja je postava, velika moja pa veljava: Na svetu jaz sem gospodar, čeprav sem taka majhna stvar. Kdor me ima, ima \eljavo, ča-<tivcev trop mu vklanja glavo; a kadar mene nič več ni častivcev trop ga zapusti.
Zastavica.
1. Katerih živali imena lahko zapišeš s polo-' vico črke ?
2 Katera domača žival postane divja, če ji zadaj pridaš eno samo črko ?
3.	Kateri del človeškega telesa obstoji iz pet ra"!
4.	Kogar —a-a doleti, vsak se je razveseli; kogar doleti —o o, sohno njega je oko. Kaj je neki to ?
5.	Kaj pravimo o človeku, ki ima trdno zdravje?
6.	Kaj naj vživa vesel človek, da ostane vedno vesel?
Rešitev ugank.
I. Uganka. II. Leto in 12 mesecev. III. Zvon. Izmed mnogih rcšilccv je bil izžreban gosp. Martin Manko, cerkovnik v 1'tuju na Štajerskem Za nagrado je dobil Silvin Sardenkove pesmi.
Refiitev zastavic.
1. Iz „sam ostan". 2. Oba morata pasti 3. Čemlja — zemlja. 4. Oba neseta. 5. V sredi. 6. Rusi in Japonci. 7. Morje.
Loterijske srečke.
Dunaj, 14. januarja 26	40 20	37	53
Gradec, 14 januarja 36	24 79	44	82
Trst, 7. januarja 66	36 10	73	50
Line, 7. januarja 10	44 78	22	65
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" izide dnč 1. februarija 1905.

Izjava.
Podpisani preklicujem s tem vse ene žaljive besede,s katerimi sem žalil drč 13. t. m.
g. g. Valentin« >n FranilSko Oman, trgovca v Predosljih ter obžalujem iskreno to svoje dejanje.
Janez Krč p d. Zalar
posestnik v Predosljih pri Kranju.
Knjigarna
Krajec nasl.
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevlt Hrastar. - Golobček, Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi
natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K. Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hu-
golin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 40, trdo 60 v. Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. Pirhi. - Ivan, turški s6ženj. - Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v. tSmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P Flor.
Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 60, trdo 80 v. Najboljša dedščina. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat.
Mehko vezan 40, trdo 60 v. Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo „ "	v Ljtltiljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi KriSlofa Šmida sc bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje vežemo v primerno obliko.jr:
&T7 "nsiodličnejši profesorji in zdravniki priporočajo pri poučnih Snih, kroničnem bronhijalnem katarn, oslovskem kaslju, Skrofulozi, influenci.
______.<_ n--ii- n
Sirolin
Kdo naj jemlje Sirolin?
1 Vsakdo, kdo • dali« tasa boleha /a kal-IJ«m. Ka|ll bol|Sc je. bolezni preprc-till, nego jih zdraviti. 2. Osebe s kroničnimi bronhljalnl-ml kalarl, katere ozdravlja Sirolin.
Povečuje slast do jedi In teio telesa, odstranjuje kašelj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
J. Kdor Ima naduho, katero Sirolin
zdatno olajia. t Skroluloanl otroci i oteklimi Jle/a-mi oČHnlml In nosnimi katarl Itd , pri katerih Sirolin sl|ajno vplivi na sploino hranitev.
Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki' Treba je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno znamko .Roche' In zahtevati vedno le Sirolin .Roche".	D 15~8
Svarilo!
»jRoeJbe
Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenica.
F. Hoffmann — La Roche Sc Co., G"n«!McBadensko)!
„RED- STAR -LINE"
Rdeča zvezda
Gold 70
v Ameriko
preko Ant.werpna v >Tew Plilladelphla.
ia ielesnico In barko
■ 1'ork,
Hitra in varna vožn]a na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih nllcah fttev 41, od južnem kolodvora nu desno.	35 D 16-15
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga In zdrata hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
Za zastopstvo .rdeCe zvezde"	ivan Nep. Resman.
Kmetovalci!
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesliivo pristni doktor
BI. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek, latboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trsovel itd. dobijo popust,	1963 26-4
D 2
Naznanilo otvoritve.
Naznanjam, da sem s 1. januarjem otvoril v lastni hiši na Primskovem
■V	1 1 ■■ «»
Točila se bodo raznovrstna vina. Kuhinja dobra postrežba točna.
« D 2-2	Ivan Gralcer,
gostilničar.
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
s poprovo meto, varstvena znamka „kača", ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti če se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan. Cena: Ena skatljlca 2 kroni, pri šestih škatljicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna pri medvedu v Mor. ScMn-bergu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1570 D 13-9
OOOOOOOOOOOOOOOO
Odlikovano umetno in trgovsko vrtnarstvo
hl°J2ija ^orsika v JLjubljani.
Največja in edino strokovnjaka urejena semenska trgovina na kranjskem.
P°tehih. 3<*lenjadnih in cvetličnih fenx9n trava in priftna. 7u 5c tudi QdXL sve* *uhi S°PKi in venci s trakovUn
™PWk*kormnogovrStn.cvetlicallonc h
7repanrane palme in vsi v to?trVkolla dajoči predmeti, po najni^ cZF*
Leni/: je brezplačno in frankovano „„ 2020 D 10-3 ra3poiago K ""
OOOOOOOOOOOOOOOO
Tisoče zahval
nlh plittn It vseh de! sveta dobln h. lil. In pout. kntiga kot dom. t v 11 otZ l«c o A. Thlcrry-ja balzamu lat«, tltol. mazilu kot nenadomestata aredatvu. Ta kn|. se p<>i 11 ja poli pton
Erotl 35 v (tudi v znam i Nirol. doti nilgo zastonj. 12 mal ali t dvoj nit balzama stane S kron. WJ mal. illMM steklenic K iS.- frank t zabojenmi ild. 2 lonCki centlloli mazila Ir. i ob. 11 K 3 60. Prosim nasloviti na lekarni! j A. THIERRY v Pregradi pri Kop. ikl-Slatlnl. — Ponar. in razprod. pom-rejanj mojih edino pravih prepinioi priialm ml naznaniti, da |lh ledjih I9u3 D	zasledujem	Jw
Katol. Bukvama v Ljubljani
priporoča knjigo 1461 D (S)
Slovenska kuharica
ali navod okusno kuhati navadni ia imenitna Jedila.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Plelweli.
Peti pomnoženi natis z okoli 70 str. obsega-jočim, po M. Lavtiiar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani.-Cena K. 3' , elegantno v platno vezana 3 K 60 rin., po pošti 20 vin. več.
Vaeetransko jtripoznana kot najboljl* kuhinjska knjiga
Dobiva se po veeh knjigarnah.
Sprtim« aa pošten in priden
wm~ učenec
za k i* o j aško obrt
21':9 I) 2-2
jlnfon Jal«n», ,
Zaloška cesta io, Ljubljana.
2 pridna nčenca
2116 D 3-3	24, p. Vič.

Izjava.
Vse besede, s katerimi sem sprav 1 ^ tona Menclna iz Dvorskevasi v zvezo8 tatvino pri Uiši Žužek preklicujem kot db utemeljene.	«8 D t"1
Dvorskavas, 8. januarja 1905.
Prane Grebene»'
Tvrdka
2009 1) 4-4
Vendelin L J. Stare
v Ribnici
IoviMrn priporoča tvojo veliko zalogo manufakturnoga
in špecerijskega blaga po najniiji ceni. I ka zaloga sukna, kamgarna, (»dna, Ho/a in hlače-> /a icnske obleko najnovejše vmle volneno blago, perilni parhenti za obleke in Muze, beli in višnjevi uieiiti, rujava in bela kotenina, pisano blago za srajce. taM« volnene in svilnate rute najnovejše vrsto. Velika taa ogrinjavk, koltrov in kocev za posteljo, gradi za modroce in povštre. izbir jagerskih srajc, hlač in otročje obleke, Motov, kapic za molke in otroke, belih srajc in kravat,
ovratnikov in deinikov. ika saloga redno svetega špecerijskega blaga, koruze, moke, ovsa in otrobov po najniiji ceni. Trgovina z vinom na debelo in drobno.
Preklic.
Podpisani obžalujem in preklicujem vse |zžaljive besede, ki s-m lih govoril o na-gosp. učitelju Iv. Štrukelju v gostilni Bregarja v Robu.	92 D i—i
Na Robu, dne 8. januarja 1905.
Jakob Lenič.
flERB*Bfly-jev
podfosfornoklsli
[apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo dravnikov odobreni in priporočeni
ir prsni sirup -m
[jc slez odstranjujoče in knltelj pomirjujoče sredstvo. Ker ima v.sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in posprinje redltev. To za tforjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as mlllritni obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklrnici Jlerbabii)jevega apnenega železnega sirupa K 2-iiO, po poŠti 40 Ii Teč za zavijanje.	2017 D 14—3
Svarilo! vsa™S
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati ,,Herbab»yjev apneuoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje ln glavna razpošiljate?: I Dr. A. Helltnanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Wlen, VII* Kalserstrasse 73-75. Zaloga skoro v vseh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetscblSger, I. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Beljak: L. Ass-mann, Jobst& Schneider; Breže: G. Elsžisser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & 'Lo; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & i. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler;
vodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; l rbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-ourg. P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: J )°bst: Volfinerlf • I. Hnth 1968 18 5

1980 1) 24-4
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & K°
**
«
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.

Nizke cene t
Velika zaloga Kt—
€1?
Prva kranjska'
z vodno silo ln turbino
delujoča
tovarna slolov
tvrdke FR. SVIfiEU
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-Jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar mg-bolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gu-
galnikov iz trsja. Ka željo poilje tvrdks n^jiorejfo obilrne c«alke i aad 80 illkaml, li katerih Je razrldaa oblika blag* ia eeae, zastonj-la franku
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.	1366 D 12 - 10
Pekovski vajenec
se sprejme v pekarijo pri Janko Traun-u na
Glincah pri Ljubljani. 93 D 3-1
Sprejme se 86 D 2—1
vrtnarski iiiienec.
Luka Tomiifi, vrtnar, Ljubljana, Erjavčeve ulice štev. 9.	.d
Posestvo naprodaj
30 mern. posejanja z gozdi, travniki brez ali z živino, krmo, orodjem, poljsk. pridelki. Polovico kupne cene ostane lahko v posestvu. — Več se poizve pri ondot-nemu posestniku Franc Zupanu v Mošnjah št. 27, p. Radovljica. 87 D 3-1
Zahtevajte pri nakupil
702 D 18
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko jelen. "Tjfffi
Ono je
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi.
Pere izvrstno.
Kdor heče dobiti zares jamčeno pristno' perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno, znamko JELEN'
SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini OOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOO(
pod jako ugodnimi pogoji (hrano, stanovanje, perilo brezplačno) VVUaavv« vsprejme Ivan Rakovec, ključavničar in izdelovatelj vodovodov, Begunje, (G< r.) -Napravlja vodovode po deželi v poljubnih jeklenih ali svinčenih ceveh posameznikom kot celim soseskam po najnižjih tovarniških cenah cevU in vsih drueih vodnih armatur iz medenine in bakra. Poprava kmetijskih strojev in vsa druga ključarska dela po najugodnejših cenah.	98 D l-l
Zastonj In franko
dobi vsakdo moj najnovtjil Tellkl cenik g 000 slikami o vseh Tratah ur, alatalae la srebrnlae po kvlrnlh tovarniških cenah. 1886 b Tovarniška laloga ar	6—
Maks Bdhnel, urar
Dunaj IV. Margarethenstr. 38P. Zatoinik c. kr. driavalh uradnikov. Trgovina ustanovljena leta 1940. Odlikovana a Oraad Prlx la slato svetinjo Parla 1904.
Strtoraosaaao
ilesko platno in bombažno blago
Nervoznost, pomanj ki nje spanja - •
krvni pritisk, omotico, ncr-.< doblv. Ir prvega vir. pri VOZni glavobol po velikem rizpošiijainici	; naporu, vznemirjenju, jezi,
L. Koudelka, Opava, odstranjajoNeudotfske Avstr.-šiciij«.	pastlle za živce. Po-
Sprcuutcu si«. K<i«podinj«ko polno neškodljive in po-
platao 'b jtorske tkanine last- ':_;„,.,i„,, Hplnlm,e •iknt-
■Kt« izdelka (tkano na roko.) mirje\aino aeiujote. oKai
BunburUn. tankonilkaslka 78cm	l|ica K 150. PO s!l ,ran"
ilrok, 20 m dolg; gld 4-40	protj vposlatvi K 170
Ho?aa tkanina tankonit. 78 cm	.. ' _„...,„,:„ .onshlll.i
iiroka, 20 m dolga gld. 4'50	ali po po\ zetJU. 1906b 1) d -
lalrer«. tkanina tankonit. 81 cm nr|/|To lHkarnfl KfllllOtOV Ce«l0. iiroka, 23 m dolga gld7'50 UriOHIMSrUS, KIIIIIIIUT, W»1U.
Mo/ua tkanim I. močnonitkasta---_
83 cm Sir. 23 m dol. gld. 6 50 Kristal, tkaalaa tankonit. 84 cm iiroka, 22 m dolga gld. 8'-Krintal. tkanina, zakonito zavarovana neprimerno lepa in do-bra, najbolj prikladno za vsakovrstno fino perilo. Slesko platneno - damast -blago, jedilni namizni prti, brisače, ser-vijeti, robci najboljše kakovosti. — Sprcialitete na|finejiih gostih In inlel-rob, najboljic vrsta blaga za rjuhe. Najreelnejia postreiba le z blagom prve vrste. 1'cillja se na zasebnike po povzetju. Cenik z vzorci zastonj z naznanilom, v kateri namen nai se blago rabi. Razpoiiljalnfca
L. Koudelka, Opava,
1901 D Avstr.-Šlezija 5-5
Sr^r* pouk
v krojnem risanju (Sehnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje fanl
Komar, oblast, kone. učni zavod v Ljubljani. Ključavničarske ulice štev. 4.
Modni salon.
2041 D 3-3
Proda se v Dolenji-vasi pri Cerknici
hiša št. 45
i vsemi gospodarskimi poslopji ter z vrtom. — Več se poizve pri lastniku .Matija štrukelj v Dolenjivasi 45 pri Cerkn ci 90 i) 2-1
Suhost
Lepa popolna telesna rar.ti-to it se doseže t uporabo tak. tajam, tanatolin praška srn moč. odlik, t zlat. sretirtfami
r Parizu in Londonu 190 4.	_____________
Sagi o pospeš. telesne moči, ...
* .Najceneje dobite Sfro e
6 9 tednih do 20 juntor na " '	#,,vl%
tezi. Zdravn. pripor. Zajamč. neškodl. Strogo reelno. Mnogo zahralnie. Cena kartonu
za rezanje, gppeilnc, mla-tiinice, motorje, trombe in
*„niaiZi»!!om	MinJe Pri Fnn Ztmami,
ITI::;^	Muna• P(,1jfnska
cesta št. 24. 1907 I) 10-5
Kosmetlikl zavod v Bazlu. Glavna zaloga za Avstro • Ogrsko ,,Orlova lekarna',, Komotov (Ceiko) o 1202 B
Čevlji gld. 130.
Le radi velike zaloge!
1 par ia gospod* t elastiko, par ta dame, en par ta dekttee, en par ta otrok« na vrrire ali gumbe, topla prijetna nošnju, l*pa nI,tika. Vsi ti 4 parita gld. i-.IO. r talogi v vseh velikostih in vrstah do najfinejše po tu lovtto nitki
+ Suhi
slabotni, slabokrvni, bledlčnl se čudovito najlo trede po kratki uporabi m >Je odlik.
redilne moke Katbe
takonito zavarovana, tdrav-nitko priporočena --Htiogo rei tno. Ona kartonu gl. Viti po povtetju t navodilom vno-1900 L) rabe.	6 - 5
... ________ Mad Kathe Menzel
eeni. Pošilja se proti port.	vvin c u ,
Zamena dovoljena. - Uvoz	al XVI"- Sthtiljj«.,« 3,
voz VII.
In Izvoz Eber- son, Dunaj Kaiserstr. 115 U I3U
Ratprodajalci se Učejo. 1808 D 10--6
V trgvino z mešanim blagom se sprejme takoj
0 učenec 0
poštenih starišev, vešč slo ■ venskega in nemškega jezika, star 14 let. 961)21 Leopold Zore, trgovina favornik.
Ceno češko posteljno perje
5 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K 12 —; belega, jako mehkega, skubljenega K 18 - ; kron 24 — sneinobelega, mehkega, skubljenega K 30 —; kron it>-~. Po-iil|a se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroikov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 p. Plzen na ČeSkem.
nadstropje, 10.
Le od 1. 1886. tisočkrat sijajno izkazano in pohvaljeno 1824 D 6-3
„Seehund"
gumitra n-mazilo
napravi
trpežne, mehke in snažlji-ve. Primerno tudi za konjsko opravo in jermena. Skallja od 10 do 160 vin. v vseh trgovinah s koloni-jalnim, drozerijskim in usnjarskim blagom. Kdini izdelovatelj J. Lorenz & Co Heb, Češko.
Batprodojalei velik popust.
čevlje Se
Kraljestvo Saiko
Technlkura Halnlchen
VUJe uflllSCc za str»|ne In elektro-lnienerjo, tehnik« la poslovodle Prospekti »aatonl
1218 D 6-4
22
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro pognane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urnr in trgovec i zlatnino in »re-brnlno, kolesi in šivalnim! »troji delničar dmibe prvih tovarn ur ,Union* v Ženevi in Bilu In Svlol zalagatelj o. k. dolenjske iclo/nlce
v L j u b 1 j a n i, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu Ceniki zastonj in poštnine prosti.
oooooooooooooooo
Filip fajdiga
zaioja pohištva * $v. petra cesta 19 v LJUBLJANI
priporoča svojo veliko zalofjo raznovrstnefla pohištva po najnižjih cenah.
14'.5 I) 6-6


Elcktri ini žepna svetilka.
Presenetljivo luč dobimo t ^nlUjKv enostavnim pritiskom na gumb IJBMBm« (kakor ka*e slika).
Solidon, trježen fabrikat. aMUAbsolutno nenevarna luč in jdHnl »e zložno lahko nosi v žepu. Hate-rija se lahko zamenja. Zajamčeno 5000krat posveti. Vsi drugi izdelki so igrača. Cena kompl sve tilke 3 K, ista z metalcem svetlobe 4 K, dvojno močna nadomestna baterija l K. - Kazpo-šilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej V. Brdzda & Co., /alagatelj c kr. državnih urad-,	nikov. - Odlikovana s srebrno
nTSSZfrSi?* 19"4'Dunaj V2' siffil
nerstiasse 113/u.	1746 1) 6-6
CraousKesa UC6IlCa
ljubljanska trgovini*"
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. I(n«otJ Žitnik
Ponudbe sprejema upravništvo »Domoljub
Stenske ure
le zadnla novost v lzdtli,1Bi„
ji'"" mlnl«'«f >len.k» "r * 1
dolge, omara, kak<,r kilMlIk. ?;» ravnega oreh(l»eg. leti, nijlml'1 ■ ana, • umetno |,r»zl|inlmailS5* ter. »Uo .ro
Cena z zabojem |p v	"Ijn
godbe, vendar z bitjem vsak. zabojem le • Kl.l. - /. bitiem iCUl1 Kld « 60. Te stenske u,, tent na minuto nalantno lijof. JJ* ' ..i.j V*
2017 D
pismeno |am tv.., marvef rzdelave tudi lep , „sN sek - Budilka / zvoncem In poaoJlZ teda Kld. l-;u, budilk, , J*
zvonca Kld. «• . nikelnuURoUotS ura jcld. , pristna srebrna rS1 Kld. 6--. 1'oiilja ,e le proti p,,. Neprimerno st v/ame n«n| denar, lore| nikakega rUft, (Z", •trlraa renlk o arah, trrlilrak iriui Itd. zaitoaj la fraako.
Josip Splerlnj, Din:
I.. PoafjaMt 2-i),
Civilni C^fAll najboljši in najcenejši ter (tt JlVdllll MI0J1 večji izberi se dobe v Krn* tudi ra/na zraven spadajoča dela. {olnKkl, ! olje, svil« za umetno vezenje i t. d. se po jako nizki ceni. Za stroje se.amii v«t Stroji se prodajajo tudi na mesečne obroke. M\ /a umetno vezenje vsak dan brezpUSno.
Cenike pošiljam za-:<>nj.
Lorenc Rebolj,
zaloga šivalnih Strojev In koles v Kranju, 2006 1) 12- 4 Glavni trg št. 189.
Usodna prilika!
Posestvo naprodaj t« 8500 kron
je v prijetnem kraju na I).>lcn|skem. ob<toj«i» z lepo enonadstropno hišo, hlevom, topler kozolcem, lep bukov gojzd in nekaj njiv. v hiši nahaja se vžc nad de-et let, prodajilu z mešanim blagom in žganjetoč. Vse je pri' v dobrem stanu. Prodt^e tak >j, ali p« ciili se prodajalna V najem. Dobra kupčija K vsakemu zagotovljena.	941) 3-1
Ponudbe in vprašanja naj -c pošiljalo pod štev. 5'', pošto ležeče Novomesto.
Za polovico plačila se tuJi počaka,
% Rešite svojo živino
pred omehčnnjem In drobljenjem kosti. ki |« P» iziavi llvlnozdravnlkov neizogibno, ako se l.rmi brc/ mineralnih snovi; dodajte krmi vedno
Bartiiel-nouo klajno apno
Nekaj deka vsak dan v predobrambo koristn« nego ravnotoliko kilo po polavu teli bult/ni.
1'olrebule se na pol leta za 1 kravo 6-7 Kg , prašiča I 5 kg.	pred
Izdatek nezaznaten, korist lOOfra- - ' ponarelaniem se svari. 5 kg na poskuii))o 2 K •
Mihael Borthel X Comp.,
Zaloga v Ljubljani pri Edmund KaečitM 1» Anton fiaraOan.
umom
oženjenemu kovaču, kateri ima koncesijo za K obrt, takoj ali pa po dogovoru v nai©«1- ^jk
Ponudbe sjjrejema Karol Lence, p ■ in vinski trgovec na I^iverci p. Ljubljani.
Ti»k»: .Katollik« Tt***™''"