hit holidays Kranjska Gora ~ TURISTIČNA •• : .. •• ZVEZA ... SLOVENIJE BLIZU DOMA, BLIZU SRCA. www.slovenia.info/ doma Stavite na Slovenijo! Ta stavek boste v letu 2010 v Sloveniji in slovenskem turizmu slišali večkrat in to najmanj iz dveh razlogov. Prvi razlog je v najpomembnejši postranski zadevi na svetu - nogometu. Junija in julija letos bodo vse oči sveta uprte v Južnoafriško republiko, kjer se bo odvijalo svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem bo mstopila tudi slovenska nogome- tna reprezentanca. Zavedamo se, da je to več kot odlična priložnost za vsestransko predstavitev Slovenije in še posebej za predstavitev njene turistične ponudbe stro- kovni in široki svetovni javnosti. Zato smo na STO svoje aktivnosti v letu 2010 pri- lagodili in pripravili več aktivnosti, kjer bomo s kreativnim in inovativnim nasto- pom opozorili na našo državo. Razen predstavitve na prizorišču svetovnega prven- stva želi STO pred prvenstvom izvesti marketinške aktivnosti v Veliki Britaniji in v Nemčiji ter skupno akcijo s Slovaško. Sporočilo aktivnosti v Veliki Britaniji, ki bo potekala z izbranimi turističnimi organizatorji potovanj iz te države, bo: "Slovenia ... bet you'll love it!" Če se Slovenija uvrsti v četrtino finala svetovnega prvenstva, bomo povrnili 25 % cene počitnic v Sloveniji, če se Slovenija uvrsti v polfinale, vrnemo 50 %, in če zma- gamo v finalu, vrnemo 100 % vsoto, kolikor je znašal paket za počitnice v Sloveniji. Promocija na Slovaškem bo potekala v sodelovanju s Slovaško nacionalno turistič­ no organizacijo z glavnim ciljem povečati prepoznavnost obeh držav med potenci- alnimi turisti, seznaniti tujce z značilnostmi posamezne države in vzbuditi njihovo zanimanje za počitnice v Sloveniji ali na Slovaškem. Akcija bo potekala prek sple- tnega kviza na temo značilnosti obeh držav na področju športa, kulture, turizma in splošnih značilnosti . Vsi, ki bodo na vsa vprašanja odgovorili pravilno, se uvr- stijo v žrebanje za dve glavni nagradi- letalsko vozovnico s k<;1-teregakoli evropske- ga letališča do JAR in bivanje v času svetovnega prvenstva, vključno z vstopnico za ogled ene izmed tekem Slovenije ali Slovaške. Drugi razlog, da stavite na našo državo in njen turizem, je v povezavi z zelenim ra- zvojem naše dež°ele . Zeleno je namreč tisto, na kar na Slovenski turistični organi- zaciji in v slovenskem turizmu stavimo pri prihodnjem razvoju. Če ne bomo da- nes stavili na trajnostni razvoj, čez leta glavnega aduta pri promociji naše dežele namreč ne bomo imeli več - (za enkrat še) neokrnjene narave. Res je, da imamo skoraj 60 % površin pokritih z gozdovi. Toda gozdove je potrebo obnavljati. 36 odstotkov površine Slovenije je uvrščene v omrežje Evropsko pomembnih ob- močij Natura 2000 in ponašamo se z več kot 22 .500 živalskimi in rastlinskimi vrstami. Toda turizem se mora razvijati tako, da to bogastvo ohranja. Po količini rečne vode na prebivalca smo ena najbogatejših evropskih držav. Razvoj turiz- ma na in ob vodi je v veliki meri še neizkoriščena priložnost Slovenije - vendar z roko v roki z varovanjem teh voda. Mimogrede: ne spreglejte razpisa EDEN 2010, tokrat na temo "Turizem in vode". Imamo tudi eno najčistejših pitnih od na svetu. To pa ne pomeni, da pitna voda pri nas ni ogrožena. Torej: stavite na Slovenijo in slovenski turizem! Se splača . mag. Di direktor Slovenske tu · tične organizacije 4 dr. Sonja Sibila Lebe; Sonja-Sibila.Lebe@uni-mb.si Tržegje v turizmu VCASUKRIZE Podatki za turistično leto 2009 kažejo spremembe v statističnih prikazih uspešnosti prodaje po vsem svetu - praviloma gre za upad prometa glede na leto 2008. Le zelo redke izjeme so zabeležile rast pri podatkih, ki jih običajno spremljamo (gibanje števila prihodov, prenočitev in višine prihodkov). Slovenija sodi med izjemno uspešne države, saj je pri prvih dveh kvantitativnih podatkih komajda kaj izgubila, drugače pa je videti pri prihodkih: glede tega kazalnika uspešnosti smo se morali zaradi krize lani tudi v Sloveniji sprijazniti z nižjim izplenom, kot smo ga bili v zadnjih letih stalne rasti vajeni. KRIZNI MENEDŽMENT Bistvo dobrega kriznega menedžmen- ta je hitro, ciljno usmerjeno in ustre- zno zastavljeno odzivanje na dogod- ke, kakršnega lahko omogoči le do- ber pregled nad dogajanjem - tega pa lahko pridobimo zgolj s trajnim in dobro zastavljenim marke inš'kim spremljanjem trga in konkurence . UNWTO1 priporoča za izhod iz kri- ze delovanje na treh področjih: _Pomoč pri okrevanju s strani institucij: pri UNWTO so ustanovi- li odbor za okrevanje, ki je zadolžen za izdelavo analiz, skrbi za tudi za sodelo- vanje, priporočila za politične ukrepe in predstavljanje primerov dobre prakse; podobno lahko ravnajo tudi vlade posa- meznih držav. · _ Podpora razvoju turizma: vlade naj definirajo turizem kot prednostni sektor gospodarstva in mu namenijo ustrezno višjo podporo na poti okrevanja, saj se je v večini držav izkazal za bolj odpornega na krizo, kot je večina držav in stro- kovnjakov pričakovala ob nastopu kri- ze. Turizem je v nasprotju s pričakova­ nji pomagal ohraniti veliko število de- lovnih mest in izboljšati zunanjetrgo- vinsko bilanco - tudi zato, ker je bilo v njegovo stabilizacijo vloženih po vsem svetu veliko dodatnih sredstev in ustre- znih ukrepov. _ Izkoristiti krizo za prehod vzele- no gospodarstvo: turizem se trudi biti med prvimi gospodarskimi sektorji, ki bodo pomagali znižati izpuste ogljiko- vih oksidov ter s tem ustvarjati nova delovna mesta in vlagati v ohranjanje okolja (uvajanje ukrepov ekološke gra- dnje in ekološkega menedžmenta pri poslovanju). UKREPI UNWTO, ki je zbrala podatke o reakci- jah p~s~!Ileznih članic na krizo, je upo- rabljene ukrepe razvrstila na osem ka- tegorij ukrepov: na fiskalne, monetar- ~' kadrovske, marketinške ter na po- dročja podpore: prevoznikom, okoljskim 'ukrepom, javno-zasebnemu partnerstvu in regionalnemu povezovanju. Med naj- bolj uspešne ukrepe sodijo po podatkih UNWTO: _ Jamajka: njihova NTO (državna tu- ristična organizacija) je podprla prevo- znike tako, da jim je odobrila za 50 mi- lijonov dolarjev ugodnih posojil. Vlada je tudi podaljšala stimulacijske pakete v obliki 50 % znižanja splošnega dav- ka za sektor turizma, s čimer so lahko ohranili predvsem stopnjo zaposleno- sti in preprečili beg kadra v druge po- klice . Pripravili so tudi ugodno posojil- no shemo in zvišan državni promocij- ski proračun. _ Kitajska se je posvetila predvsem do- mačim gostom ter skušala s pomočjo ak- tivne promocije dvigniti ta segment tu- ristične potrošnje. Z letalskim sektorjem so se dogovorili za znižarij~ pristojbin. Na področju zelenega gospodarstva pa so se kitajske oblasti odločile za inicia- tivo "Kitajsko leto ekoturizma" (cilj je bil uvajanje ekološkega menedžmenta). _ Vietnam je znižal davek na dodano vrednost ter podjetjem podaljšal dobo za vračilo davka. Njihovo ministrstvo za kulturo, šport in turizem je pripravi- lo široko zastavljeno promocijsko akci- jo, ki je pokrila celotno državo. Temeljila je na podpori za potovanja po celotni dr- žavi, na razvoju novih turističnih stori- tev znotraj države, na sodelovanju s so- sednjimi državami pri paketih medna- rodnih potovanj, na promociji turizma za domače prebivalstvo ter na podpori drugim vrstam povezovanja (na različ­ nih ravneh). _ Italija je pripravila politiko social11e pomoči za družine z nižjimi prihodki, ki temelji na odobravanju popustov za družinske počitnice izven glavne sezone. Italijani so tudi na področju skupnega trženja istovrstnih turističnih storitev sklenili partnerstvo s Španijo in Italijo- tržijo se kot enovita turistična destina- cija na nastajajočih ter oddaljenih tr- gih (emerging and long-haul markets). Italijanska vlada se je poleg tega s petimi velikimi bankami dogovorila za enostav- no odobravanje ugodnih kreditov v vre- dnosti 1,6 mrd. EUR, ki bodo na voljo majhnim in srednje velikim podjetjem na področju turizma. _ Indijska vlada je ob sodelovanju vseh deležnikov s področja turizma želela naj- prej preprečiti zmanjševanje toka turi- stov z najpomembnejših trgov na dru- gih celinah, zato se je prvih šest mese- cev osredotočila predvsem na agresiv- no promocijo. V drugi polovici leta pa je dodala marketinške aktivnosti na no- vih trgih, predvsem na skandinavskem in ruskem. UNWTO kot primere uspešne prakse na področju marketinga kot pomoč turiz- mu v času krize navaja naslednje ukre- pe iz različnih držav sveta: _ promocijske kampanje in e-marketing na bližnjih trgih, _ promocijske akcije, ki so ciljale na do- mače goste in vabile vsaj na krajše poči­ tnice doma, _ popusti za vstopnine pri lokalnih po- nudnikih in upravljavcih znamenitosti, _ promocija dodane vrednosti (storitve višjega cenovnega razreda) ali pa zniža- nje cen za poglavitna tržišča ('standar- dni' produkti, ki konkurirajo s ceno), _ promocija socialnega turizma in sku- pinskih potovanj za počitnice znotraj dr- žave z dodeljevanjem dotacij in odobra- :vanjem posebnih popustov v posezon- skem obdobju. • .... Dober primer je inovativni program av- stralske vlade, imenovan "Brez dopusta ni življenja" ("No Leave No Life"; www. noleavenolife.com), ki je bil namenjen avstralskim delavcem - ti imajo 'na za- logo pridelanih' kar 123 milijonov de- lovnih dni - povabili so jih, da jih preži- vijo v Avstraliji. Zanimiv je tudi primer Portugalske, na- menjen razvoju domačega turističnega trga: zasnovali so celovito oglaševal- sko kampanjo, ki je v~ljučevala poseb- . no spletno stran, na kateri so lahko par- tnerji iz zasebnega sektorja ponudili po- sebne pakete za domači trg. Pozornost so posvetili še posebnim tr- žnim segmentom in nišnim skupinam v izbranih državah v tujini, kot so mladi trženje __ s in lastniki vikend hiš . Rezultat so bile tržne aktivnosti za področje ekoturiz- ma ter podeželskega in pustolovskega turizma. Vidno mesto v promociji so dodelili še področjem kulture, športa ter področju poslovnih srečanj. Destinacije, ki bodo gostile velike dogodke v letu 2010, so gradile promocijo na predvsem na njih: olimpijske igre v Kanadi, svetovno no- gometno prvenstvo v Južni Afriki in vzhodnoazijske igre v Hong Kongu - slednji so spretno združili promoci- jo za dva dogodka in promocijo špor- ta povezali s promocijo Hongkonškega leta vina. Hong Kong je namenil znatna dodatna sredstva (ca. 19 mio USD) za pridobivanje dodatnih slojev tujih obi- skovalfev v naslednjih petih letih. K 'či­ sto turističnim' sredstvom za promoci- jo je Ministrstvo za kulturo dodalo še ca. 13 mio USD za pridobitev pomemb- nih mednarodnih kongresov s področja umetnosti, kulture in športa v nasle- dnjih treh letih. SPOPADANJE S KRIZO V SLOVENIJI Da bi lahko svojo ponudbo prodala, so morala podjetja (ponekod celo drastič­ no) znižati cene svojih aranžmajev - to usodo so delila v globalnem merilu vsa podjetja in destinacije, katerih ponud- ba ni kaj izjemnega, enkratnega in kjer niso skušali privabiti turistov z agre- sivnimi ali pa izjemno izvirnimi mar- ketinškimi akcijami. Ker se Slovenija z 99 % svoje turist.ične ponudbe giba v svetovnem povprečju, so torej sloven- ski menedžerji, ki s tovrstno ponud- bo upravljajo, ravnali pravilno, ko so znižali cene in s tem ravnali tako kot vsi drugi svetovni ponudniki, ki ne tr- žijo ali inovacij ali česa izjemnega - pri njih je namreč poglavitno orod- je konkurenčnosti predvsem obliko- vanje privlačnejše cene, kot jo ponu- ja konkurenca. Po drugi strani je tukaj država, ki bi naj uporabila čim več raznovrstnih ukrepov, s katerimi bi lahko čim bolj sistematično in po več plateh hkra- ti pomagala turističnemu gospodar- stvu. Slovenija se je za zdaj odločila zgolj za pospešeno promocijsko de- javnost - rezultati kažejo, da je bila kombinacija ukrepov gospodarstva in države dokaj ustrezna, saj smo bili glede na dosegljive statistične 6 __ trženje } podatke uspešnejši kot večina drugih evropskih držav. KAKO V SLOVENSKEM TURIZMU SPREMENITI KRIZO V PRILOŽNOST? V turizem je potrebno nenehno vlaga- ti - tudi v času krize. Govorimo lahko celo o paradoksu: namesto varčevanja na vseh koncih je potrebno v času krize vlagati celo več kot v času 'debelih krav'. Pri vlaganju so aktualna predvsem tri področja: _ vlaganje v ekologijo, ki vsebuje tudi materialne vložke (torej v opremo) in v izboljšave na tem področju - tudi majh- ne, ki so dobro vidne, a ne zahtevajo ve- liko sredstev; _ vlaganje v kader: nekoliko nižji ob- seg dela zaradi upada obsega poslovanja pomeni, da imajo zaposleni na voljo ne- kaj časa. Kdor ta 'privarčevani' čas vlo- ži v znanje zaposlenih, bo zaključil kri- zo z bolj kakovostno in s tem bolj kon- kurenčno ponudbo; _ vlaganje v izgradnjo znamke; velja si- cer, da je ta vložek nemogoče natančno izmeriti - velja pa tudi, da je to v času ' krize eno prvih področij, ki ga podjetja črtajo - trg postane bolj pregleden in do- bra znamka hitreje vidna. Ker govorimo v turizmu o 'izvažanju davkov', kaže do- seči večjo konkurenčnost slovenske tu- ristične ponudbe tudi s sledenjem tujim vzorom in z znižanjem davčne stopnje za turistične storitve - če že ne za vse, pa vsaj za takšne, ki zagotovo pomeni- jo izvoz (storitve incoming agencij). V Sloveniji že imamo nekaj dobrih izku- šenj s povezovanjem s sosednjimi drža.- vami - a gre žal le za uspešne projek- te lokalnega pomena. Tako kot so se Španija, Francija in Italija povezale ter se tržile na drugih celinah kot enotno evropsko Sredozemlje, se lahko pove- že Slovenija prav z njimi in s tem po- krije eno vrsto ponudbe, sočasno pa lahko da pobude za druge vrste med- narodnih povezav z državami, ki ima- jo Alpe (nekatere ali celo vse članice Alpske konvencije) ali pa poveže dr- žave, ki tržijo zelena sredogorja (sre- dnja Evropa) in postane na ta način na globalnem trgu vidnejša. , Doslej so sredstva za promocijo Slovenije prihajala z Ministrstva za gospodarstvo - zagotovo pa bi bilo zelo prav, če bi, tako kot je bilo navedeno za Hong Kong, tudi slovensko Ministrstvo za kulturo name- nilo del svojega proračuna za promoci- jo Slovenije kot kulturne destinacije. Projekta "Ljubljana - svetovna prestol- nica knjige 2010" ter "Maribor - evrop- ska prestolnica kulture 2012" zahtevata znatno več sredstev, kot jih lahko name- ni promociji kulture STO iz sredstev, ko so ji na voljo sedaj. Oba projekta sta ide- alna priložnost za pridobivanje novih se- gmentov obiskovalcev v Sloveniji - kar je izvedljivo le s konkretnim in trajnim partnerstvom med STO in Ministrstvom za kulturo. POVEZOVANJE PONUDBE Svet pozna različne sisteme turističnih kartic: od America the Beautifull, ki po- kriva celotno območje ZDA in omogoča po nakupu celoleten brezplačen vstop v vse ameriške narodne parke, državne na- ravne parke ter rekreacijska območja, do kartic, ki jih izdajajo posamezna mesta ali destinacije (v Sloveniji npr. Ljubljana) in temeljijo na popustih, ki jih lahko imetnik kartice uveljavlja pri ponudni- kih, ki so se sistemu pridružili (največ­ krat s pomočjo knjižice kuponov). Glede na majhnost Slovenije bi kazalo razmišljati o skupnih karticah za obmo- čje celotne države intenzivneje kot do- slej tudi po produktih. Podobno kot so se povezali slovenski žičničarji, ki ponu- jajo enotno kartico za celotno Slovenijo, bi lahko pripravili vseslovensko muzej- sko ponudbo (ki bi po vzoru ZDA omo- gočala celoleten vstop v vse muzeje in galerije ter tako izpolnila tudi nalogo vzgajanja publike k pogostejšim obi- skom) ali pa kartico za obisk bazenov, središč dob.rega :Q OČutja ipd. Sistem kartic bi bilo primerno uvesti v več slovenskih mestih. V nasprotju s kar- ticami, ki so bile opisane v prejšnji ali- neji in pomenijo horizontalno povezavo (enakovrstni ponudniki), gre v mestu za vertikalno ponudbo. Pod okriljem karti- ce so združeni raznovrstni ponudniki v mestu in njegovi okolici: od žičničarjev (ki stopajo s tem v paralelni sistem trže- nja skozi dodaten kanal) preko muzejev, gledališča, casinoja ... Tako kot kažejo trendi v svetu, bo tudi v slovenska me- sta prihajalo vse več gostov, ki bodo že- leli v čim krajšem času čim več dožive- ti. Sistem kuponov, povezanih s kartico, jim je lahko pri tem neke vrste vodnik, kaj vse si je v mestu priporočljivo in vre- dno ogledati, poskusiti ali obiskati. Veliko je bilo povedanega o oglaševanju in promociji kot kraljici marketinškega spleta, veliko o cenah in načinih, kako jih oblikovati uporabnikom prijazneje. Na zadnjem mestu, a sploh ne zanemarlji- vo, naj bo zato napisanega še kaj o prvi točki marketinškega spleta, o produktu. Čas krize prinese, kot je bilo že zapisano v tem sestavku, pri času zaposlenih do- ločene 'rezerve', kar lahko podjetje izko- risti za urejanje 'drobnarij', za katere si- cer zmanjka časa. Podjetje lahko tako pri- dobljen čas zaposlenih izkoristi kot pri- ložnost, da sami svojo storitev kritično analizirajo tako, da se postavijo v vlogo gosta: ali nas tujec, ki ne zna slovensko, z lahkoto najde? Kje so postavljeni sme- rokazi do nas - so vidni? So razumljivi (tiktogrami) in ali jih lahko oseba, ki ne pozna našega logotipa in išče le ime pod- jetja na smerokazu, sploh zazna (primer: gost se pelje mimo - pa čeprav zelo na- zorne - risbe na zidu hiše pri odcepu od glavne ceste, kjer je treba zaviti na levo, ker je prispel ponoči, ko ni vidna)? Kje in kako lahko naši gostje parkirajo svoje vo- zilo? Večina jih prispe v Slovenijo z oseb- nim avtomobilom, zato je zanje zelo po- membno, ali je parkirišče urejeno prija- zno do uporabnika: brez lukenj v asfal- tu, preko katerih naj zvlečejo kovček do recepcije (po temi - ali pa je osvetljeno? Morda s senzorji, da elektrike ne troši- mo po nepotrebnem?)? So urejeni na- sadi, ki dajejo poleti senco ipd? Je naš vhod vabljiv, je ob njem pozimi zelenje in poleti cvetje? Gorijo v avli in restavra- cijah vse žarnice, ali jih je nekaj pregore- lo, pa tega nihče od zaposlenih ni opazil? Kolikokrat pozvoni telefon, preden kdo od uslužbencev dvigne slušalko? (Je na- stopil čas za novo poglavje v komunika- cijskem treningu zaposlenih?) Je glas, ki (potencialnemu) gostu odgo- varja, prijazen ali 'na smrt zdolgočasen'? Kakšno je stanje na področju naših pro- spektov - so na voljo v jezikih vseh držav, iz katerih dobivamo večino tujih gostov? So podatki v njih še veljavni? Imamo v podjetju zaposlene, ki zares dobro obvla- dajo jezike novih trgov, kot so Poljska, Češka, Slovaška ipd. - in ali je znanje teh jezikov res nepotrebno?) Koliko zaposle- nih trenutno obiskuje jezikovne tečaje 'eksotičnih' jezikov jutrišnjega dne (ru- sko, špansko, kitajsko)?_ 1 V si v nadaljevanju navedeni podatki so dose- gljivi na spletni strani www.unwto.org. Vrhunski šport, ~urizem in promocija države Letošnje leto bo na področju športa značilno tudi po tem, da bodo slovenske reprezentance sode- lovale na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih širom po svetu, hkrati pa bodo šte- vilni mednarodni športni dogodki tudi v Sloveniji, in sicer svetovna ter evropska prvenstva in po- kali. Ampak to ni nekaj tako zelo posebnega - dogaja se tudi v drugih letih. Tisto, kar je letos v zvezi s tem močno poudarjeno, je, da bosta tako Slovenska turistična organiza- cija kot tudi Urad vlade za komuniciranje promocijsko podprla slovenske vrhunske športnike ozi- roma njihove organizacije in zveze na teh tekmovanjih, pa tudi navijače v tujini. Res je, ne bo prvič - bo pa bolj načrtno in organizirano ter seveda v duhu nacionalne znamke I Feel Slovenia. Znamka Slovenije I Feel Slovenia je nastala konec leta 2007 in v teh dveh letih se je na področju turizma dodobra uveljavila. Lani pa je Vlada RS skrbniku znamke Slovenije naročila, da skupaj s pristojnimi organizacijami poskuša znamko bolj uveljaviti tudi na področju športa - še posebej vrhunskega. Zakaj šport? Odgovor se zdi kot na dlani: udeležba in dobri rezultati športnikov na vrhunskih pri- reditvah ter organizacija takih prireditev v domovini pritegnejo pozornost tako medijev, speciali- ziranih gospodarskih subjektov in potencialnih (športno orientiranih) turistov v tujini in doma. Po jesenskih intenzivnih pogovorih z Olimpijskim komitejem Slovenije, Ministrstvom za šolstvo in šport, športnimi zvezami in Slovensko turistično organizacijo smo v Uradu vlade za komunici- ranje sklenili, da bomo v letu 2010 na treh glavnih področjih poskušali narediti več. Prvo področje so navijaška oblačila in rekviziti na večjih dogodkih v tujini (ZOI, nogometno prven- stvo, košarkarsko prvenstvo ... ). Najprej želimo pri navijaških oblačilih uveljaviti priporočen barv- ni sistem znamke Slovenfje: zeleno, belo in modro barvo, enako velja za navijaške rekvizite. Letos bomo za do pet največjih mednarodnih športnih tekmovanj s slovensko udeležbo v tujini zagoto- vili navijaška oblačila in rekvizite za organizirane slovenske navijače. Seveda pa bi bilo na dolgi rok neracionalno, da to financira vlada, še posebej, ker nedvomno obstaja komercialni interes za pro- dajo oblačil in rekvizitov. Zato smo OKS poriudili licenco za trženje navijaških oblačil in rekvizitov z znakom I feel Slovenia (podobno kot smo licenco za turistične spominke dali STO). Drugo področje so dresi slovenskih reprezentanc, njihova ~radna oblačila in oblačila za prosti čas na OI, svetovnih in evropskih prvenstvih. Na tem področju obstaja že staro priporočilo oziroma dogovor o uporabi barvnih kombinacij za drese reprezentanc, ki sovpada s priporočilom Priročnika znamke Slovenije, kjer so priporočene barve zelena, bela in modra. Nedavni posvet s slovenskimi športnimi zvezami je pokazal, da je kar nekaj praktičnih ovir pri hi- trem začetku uporabe teh barv in njihovih kombinacij za drese reprezentanc. Zato bomo posku- šali v dogovorih s posameznimi zvezami in OKS to uveljavljati postopoma, predvsem pa jim pre- dlagali tako oblikovane drese, da bo mogoče uporabiti priporočene barvne in znakovne elemente ter upoštevati kombinacije usklajene tudi z željami njihovih sponzorjev. Tretje področje pa so promocijska gradiva in darila. Teh imamo na Uradu za komuniciranje kar ne- kaj . Na primer novo publikacijo o slovenskem športu, ki jo bomo za OI in svetovna ter evropska prvenstva nekoliko dopolnjevali. Letos bomo vodstvom reprezentanc zagotovili zadostno število kompletov promocijskih gradiv o Sloveniji in promocijskih darilc'z znakom I feel Slovenia. Za najodmevnejše dogodke v tujini (bI, ~vetovno prvenstvo v nogometu ... ) pa bomo skupaj z STO soorganizirali "slovenske hiše", informativne kotičke ter reprezentancam in zvezam poma- gali pri delu z novinarji. . gostujoči komentar __ 7 VERONIKA STABEJ direktorica UKOM veronika.stabej@gov.si 8 Rok v. Klančnik; rok.klancnik@slovenia.info } 1 1 z E-t QJ QJ Vl s= >U QJ N Pt:J o~] :s -~ 8 s= za (U N ..... s= ..... o :i... s= ~> :i... :s o .-' QJ :> :> ...... - >- - - >- f-- f-- ,- -------1 ------l ------l ------l ------l - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - f-- ,- ------1---l - - - >-- >--- .- • H • H -1-,>--; =--f-~•--- ~ - -------'11-- -------.r-- - 1--- ----1 ~-------1 - ~ 1--- ----1 • 1-1-- ----wl .... "f.lit- - ----- --t - - ---- - ----1---fl---t • ----:1-1 - ----~---t - ----.,--t - ----1--t -----1--1 - ----1--t __ ., . ,• ---.. H f-- >-- >- r-- r-- .. - - - - -- -- ~~~~~~-✓~~~~ ✓✓~✓✓ ~~-✓✓~~~~ '\,t ~'\,o e<> e<> )'t<;'' <,;ef> ---;; ' " J ~ "'\,e<> o'f-'\,o 0 „e<> ec,e<> °)' !O' <"<;;;?<; ':' ' v ~ o ~ ~ ~ ~ ~ 2007 2008 2009 -- Indeksi prihodov turistov (skupaj) Indeksi prihodov - turistov (domači) Indeksi prihodov turistov (tuji) Polinomski trend - prihodov turistov (skupaj) Polinomski trend - prihodov turistov (domači) Polinomski trend - prihodov turistov (tuji) Vir: Surs, 2009. Indeksi mednarodnih turi stičnih prihodov (Slovenija) Indeksi mednarodnih turističnih prihodov (Evropa) Indeksi mednarodnih - turističnih prihodov (svet) Polinomski trend - mednarodnih turističnih prihodov (Slovenija) Polinomski trend - mednarodnih turističnih prihodov (Evropa) Polinomski t rend - mednarodnih turističnih prihodov (svet) Vir: Surs, 2009; UNWTO, 2009a 12 __ trženje ] Opombe 1 Stirimesečni indeks turističnega zaupa- nja je izračunan na osnovi odgovorov pa- nela turističnih strokovnjakov na nasle- dnji vprašanji: - Kako ocenjujete turistično poslovanje v vaši destinaciji oziroma poslu za prete- kle štiri mesece v primerjavi s tem, kar bi normalno pričakovali za ta čas leta? - Kako ocenjujete turistično poslovanje v vaši destinaciji oziroma poslu za priho- dnje štiri mesece v primerjavi s tem, kar bi normalno pričakovali za ta čas leta? ·2 Pri ocenah sta to obdobji sept.-dec. 2007 in jan.-apr. 2008, pri napovedih pa obdo- bji jan.-apr. 2008 in maj-avg. 2008, saj se napovedi ugotavljajo štiri mesece pred ka- snejšimi ocenami. VIRI _ ITEF (2008) . Baza ITZ 2008. Inštitut za turizem, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani: Ljubljana. _ ITEF (2009) . Baza ITZ 2009. Inštitut za turizem, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani: Ljubljana. _ Surs (2009). Nastanitvena statisti- ka po občinah. SI-Stat podatkovni por- tal. Najdeno 10. januarja 2010 na sple- tnem naslovu http://www.stat.si/pxweb/ Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_ turizem/01_21181_nastanitev _obci- ne/01_21181_nastanitev _obcine.asp _ UNWTO (2009a). Baza podatkov med- narodnih turističnih prihodov za Evropo in svet (interno gradivo). Madrid: United Nations World Tourism Organisation. _ UNWTO (2009b). Baza podatkov UNWTO indeksa turističnega zaupa- nja (interno gradivo). Madrid: United Nations World Tourism Organisation. SREČANJE PREDSTAVNIKOV TURISTIČNEGA GOSPODARSTYA S PREDSEDNIKOM VLADE RS BORUTOM PAHORJEM Na pobudo predsednika vlade RS Boruta Pahorja so se v p:ro- storih vlade na Gregorčičevi 27 v Ljubljani 22. januarja 2010 sre- čali na delovnem sestanku pred- stavniki turističnega gospodar- stva s predsednikom vlade in ministri. mag. Snežana Škerbinc; snezana.skerbinc@gzs.si Srečanje je bilo nadaljevanje kon- struktivnega sodelovanja vlade in turistične panoge, ki se je začelo ju- nija 2009 na Brdu pri Kranju na po- budo direktorice Turističn~ gostin- ske zbornice Majde Dekleva, z na- menom pogovora o najaktualnej- ših vprašanjih in težavah, ki pestijo turistično gospodarstvo v času re- cesije ter skupnemu iskanju dobrih (Slika 1). To dodatno potrjuje postopno izboljševanje gospodarske klime v sektor- ju turizma. Indeksi turističnega prometa (izračuna­ ni glede na enako obdobje lani) potrjujejo povečan optimizem panela slovenskih tu- rističnih strokovnjakov (Slika 2). Po kon- stantnem upadanju turističnega prometa od začetka gospodarske krize je od maja 2009 razviden pozitiven trend rasti ozi- roma manjši upad turističnega prometa kot v p.reteklih mesecih. Posebej turistič­ ni promet domačih turistov izkazuje vi- soko rast. Indeksi turističnih prenočitev na ravni Slovenije kažejo podobno giba- nje kot turistični prihodi, opazno je, da se je število prenočitev vseh turistov skupaj in tujih turistov zmanjšalo bolj, kot se je zmanjšalo število prihodov. Kriza je na razmere v turističnem prome- tu na ravni Slovenije vplivala podobno kot na evropski in svetovni ravni. Značilen je bil visok upad mednarodnega tµrističnega prometa. Primerjava mesečnih indeksov mednarodnih turističnih prihodov na slo- venski, evropski in svetovni ravni v ob- dobju september 2007-april 2009 (glede na enako obdobje predhodnega leta) kaže manjši negativen vpliv gospodarske kri- ze na slovenski turizem kot na evropski razvojnih rešitev za to obetavno panogo. Kot je bilo izpostavljeno v razpravi, tu- rizem dejansko igra pomembno vlogo v nacionalnem gospodarstvu - bil je dele- žen izjemnega razvoja v zadnjih 15 letih in mu je zaradi tega treba prisluhniti in pomagati pri iskanju rešitev za odstra- njevanje ovir pri nadaljnjem razvoju. S svojim 12 % deležem v bruto domačem proizvodu turistična panoga zasluži po- sebno pozornost vlade. Predstavniki tu- rističnega gospodarstva si želijo prodor- nejšega razvoja turizma in so zato sezna- nili predsednika vlade in prisotne mini- stre s problematiko, ki onemogoča, da bi panoga dosegala večje rezultate. Med drugim so izpostavili omejena sredstva za promocijo turizma, pomanjkanje izo- braženega gostinskega kadra, omejeva- nje razvoja s prostorskimi akti, prepoča­ sno spreminjanje zakonodaje in njeno togo prilagajanje realnim potrebam, po- manjkanje zadostnega števila letalskih povezav s svetom, zahtevnost vizumske- ga režima za turiste iz perspektivnih in oddaljenih trgov, neprimerno in nekon- kurenčno davčno ureditev v igralništvu, in svetovni turizem (Slika 3). Upad med- narodnih turističnih prihodov je bil v Sloveniji nižji kot v Evropi in svetu. Od maja 2009 je razvidno postopno izboljše- vanje situacije tako na ravni Slovenije, kot tudi na ravni Evrope in sveta. Iz prikazanih slik je razvidno, da ITZ za Slovenijo dobro predvideva gibanje tu- rističnega prometa. Primerjava rezulta- tov ITZ za Slovenijo in UNWTO ITZ za Evropo in svet ter primerjava mednaro- dnih turističnih prihodov na vseh treh ravneh nakazuje, da je gospodarska kriza na turizem v Sloveniji vplivala manj kot na turizem na evropski in svetovni rav- ni. Slovenski turizem se še ni izvil iz pri- meža gospodarske krize, a bolj pozitivne napovedi in ocene ITZ v zadnjem krogu ~nketiranja kot tudi postopno manjšanje upada turističnega prometa lahko naka- zujejo, da se razmere v sektorju turizma na ravni Slovenije izboljšujejo. Upad krat- kih potovanj, ki so v Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma omenje- na kot priložnost, lahko predstavlja ne- varnost za slovenski turizem. Priložnost pa predstavlja osredotočenost na doma- če turiste in velik delež turističnega pro- meta z bližnjih trgov, kar je lahko konku- renčna prednost._ probleme z regionalno prometno infra- strukturo in številne druge. Predsednik vlade Borut Pahor kot tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in ostali prisotni visoki pred- stavniki oblasti so prisluhnili gospodar- stvenikom dejavnosti turizma in gostin- stva in se strinjali, da je turizem per- spektivna panoga, katero je potrebno bolj premišljeno in strateško obravna- vati. Glede na kompleksnost turistične dejavnosti in prepleta pristojnosti več ministrstev so se odločili, da je potreb- no problematiko obravnavati bolj celo- vi to na vladi. Zato je predsednik vlade predlagal, da se naredi en preobrat pri obravnavi tovrstne problematike in da se tej panogi spomladi posveti poseb- na seja vlade. "Slovenija ima danosti za razvoj obetavne turistične panoge - je lepa, je v EU, je v Schengenskem obmo- čju, je pestra, je raznovrstna! Potrebno je, da k temu dodamo še voljo, napor in vse naše znanje in določimo cilje, priori- tete in načine, kako jih doseči, da se turi- zem še hitreje razvija," je sestanek skle- nil Borut Pahor. Zaključki raziskave, izvedene v letu 2009, nakazujejo, da sta oba vizualna elementa (slogan in logotip I feel Slovenia) med Slovenci dobro sprejeta. Slogan je bil prepoznan pri kar 94 %, logotip pa pri 89· % anketirancev. Iz predpostavljenih trditev je zaslediti pozitivno mnenje ter všečnost obeh elementov, še posebej, ko jih opazujemo v primerjavi z najmočnejšimi konkurenčnimi slogani in logotipi. Vizualni oziroma vidni elementi znamke dr ... ~;ive Oblikovanje znamke države zahteva ve- liko vloženega truda in dela. Ključna pri oblikovanju znamke je njena identi- teta, ki predstavlja jedro znamke. Identiteto znamke zaznamuje- jo različni elementi (npr. vizi- ja in poslanstvo, razlikoval- ne prednosti, koristi), kjer so poleg ostalih ključni tudi vizualni elemen- ti znamke države: ime, slogan in lo- gotip. Vizualni elementi predstavlja- j o le vrh ledene POSLANSTVO gore lil!~ZOSEBNOST znamke oziroma njen vidni del. V ko- likor si znamko države predstavljamo kot veliko plavajočo gmoto ledu v vodi, ponavadi dejansko opazimo le tisti del, ki se zrcali nad njeno gladino, ne vidi- mo pa bistveno večje površine ledu, ki je pod vodo in predstavlja nje- no osnovo, b! ez katere ne bi bil mogoč tudi njeni zunanji del (Slika 1). VIZUA V primeru, ko gre za znamko države, ni o imenu nobenih po- mislekov, saj je ime države že vnaprej dolo- čeno. Večja svobo- da pa je mo- goča dr. Maja Konečnik Ruzzier; maja.konecnik@ef. uni-lj .si; Špela Jakop; spela.jakop@gmail.com pri oblikovanju logotipa države ter pred- vsem njenega slogana. Logotip predsta- vlja vizualno geslo za hitrejše prepo- znavanje države in spodbuditev asoci- acij nanjo, medtem ko mora slogan s kratko frazo opisno in prepričljivo po- dati ključno informacijo o znamki in tako predstaviti njeno bistvo. S pomo- čjo vseh treh elementov, osnovanih na ostalih identitetnih elementih, jemo- goče skozi čas doseči bogato predsta- vo in pomen znamke države. Pri oblikovanju logotipa in slogana države se morajo oblikovalci drža- ti določenih pravil, s pomočjo kate- rih oba vizualna elementa pomemb- no pripomoreta k sistematični izgra- dnji znamke države. Pomembno je, da sta tako logotip kakor tudi slogan osnovana na identitetnih značilno­ stih znamke ter da slednje podpira- ta oziroma nadgrajujeta. Enega izmed pogostejših pomisle- kov v zvezi z vizualnimi elemen- ti predstavlja tudi časovni okvir, v katerem je smiselno vizualne 13 14 __ trženje ] elemente zamenjati. Univerzalnega pra- vila seveda ni, obstajajo pa v skladu z raziskovalnimi in praktičnimi dognanji pravila, da menjava slednjih prepogosto ni smiselna. V danem okviru tako go- vorimo vsaj o 5 oziroma 10-letnem ob- dobju, ko imamo v mislih slogan države ter 10 oziroma še več letnem obdobju za njen logotip. Če je strategija znamke dr- .ža1/e še vedno ustrezna in primerna ter so hkrati tudi njeni vizualni elementi za- znani kot všečni in ustrezni, se lahko dr- žava odloči in vizualne elemente samo osveži in nadgradi, ne pa tudi v celoti spremeni. To pride še posebej do izraza, ko imamo opravka z močnimi znamka- mi držav, katerih premoženje v očeh cilj- nih javnosti je veliko. Raziskava o vizualnih elementih znamke in njenimi konkurentkami Navdušujoče zaključke o sprejetju vizu- alnih elementov znamke I feel Slovenia med prebivalci Slovenije je mogoče izlu- ščiti iz raziskave, izvedene v letu 2009. V danem primeru govorimo o priložno- stnem internetnem vzorcu na 153 pre- bivalcih Slovenije, ki smo jih povabili k sodelovanju in povprašali o njihovem pogledu na vizualne elemente znamk držav. Ker gre za neverjetnostni vzo- rec, rezultatov raziskave ne moremo posploševati na celotno slovensko po- pulacijo. V dani r~iskavi so anketiran- ci podajali svoje ocenitve ne le za našo znamko, temveč tudi za znamke dru- gih držav, med katerimi smo vključili tiste, ki predstavljajo po mnenju stro- kovne javnosti najuspešnejše prime- re dobrih praks na omenjenem podro- čju (Avstralija, Nova Zelandija, Španija, Nemčija, Hrvaška). Rezultati raziskave potrjujejo dejstva, na katere opozarjajo tudi tuje razi- skave, in sicer, da je pojem in koncept znamke države med splošno popula- cijo še vedno premalo poznan ter da si še vedno veliko ljudi pod pojmom znamke države ne zna najbolje pred- stavljati, kaj naj bi slednji vključeval. V našem primeru je le 47 % anketi- rancev navedlo, da poznajo katero- koli znamko države. V dolotenih pri- merih smo za manjši odstotek anke- tirancev v n'?-daljevanju celo ugoto- vili, do so si pod omenjenim poj- mom predstavljali napačne stvari. Ko smo v nadaljevanju anketirance povabili, naj navedejo, katere znamke držav poznajo, jih je 22 % v celoti ozi- roma 46 % anketirancev, ki so trdili, da poznajo katerokoli znamko države, na- vedlo prav znamko Slovenije, slednji pa je sledila znamka države Hrvaške. Spontan priklic sloganov in logotipov Pri spontanem priklicu slogana je 30 % anketirancev navedlo ravno slogan I feel Slovenia, kateremu je z 12 % anketiran- cev sledil slogan Hrvaške (Mediteran, kot je nekoč bil); ostala navajanja sloga- nov so bili zanemarljiva. Še slabšo sli- ko spontanega priklica je zaznati pri na- vajanjih logotipov, saj je bil naš logotip spontano priklican le pri 5 % anketiran- cev, kar predstavlja skupaj z logotipom Avstralije največkrat priklican logotip. Tabela 1: Prepoznavanje sloganov in logotipov. Slovenija I feel Slovenia 94 89 Hrvaška The Mediterreanian as it once was 41 80 Nemčija Germany. The travel destination 9 ~t~~~ r 29 ~ Španija Smile! You are in Spain 9 12 <:StAN'L Tabela 2: Povprečne vrednosti za predpostavljene trditve o sloganih (trditve so anketiranci ocenjevali na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo, da se s tr- ditvijo sploh ne strinjajo, 5 pa, da se s trditvijo popolnoma strinjajo). Slogan si je lahko zapomniti. 4,31 2,53 3,36 Slogan poudari glavne prednosti države. 2,43 2,14 3,52 Slogan asociira ime države. 3,34 2,41 3,25 Slogan znamke mi je všeč. 3,48 2,07 3,59 Povprečna ocena 3,39 2,28 3,43 Tabela 3: Povp"rečne vrednosti za predpostavljene trditve o logotipih (trdi- tve so anketiranci ocenjevali na lestvici od 1 do S, kjer je 1 pomenilo, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, S pa, da se s trditvijo popolnoma strinjajo). -- ~ 7 lllllr•e ,~ ~ 1 l"llllt!at~n..!!= <:StAN'L -A o s= N ~ i 1 ...... til ~pC C/") o o pet kampov letno obišče dobrih 300 tisoč gostov. Družbe gradijo svoj ra- zvoj na oblikovanju privlačnih progra- mov wellnessa in zdraviliškega turiz- ma, kongresov in srečanj, golfskega tu- rizma, družinskih počitnic in kampi- ranja . V septembru 2009 so se Savine turistične družbe odločile za ustano- vitev nove krovne družbe Sava TMC, d.o .o., katere glavna naloga je podpo- ra družbam pri vzpostavitvi učinkovi­ tega sigtema upravljanja, ki bo temeljil na poenotenju vseh ključnih poslov- nih procesov. "Gre za novo organizira- nost dejavnosti Turizem, ki se zgledu- je po nekaterih drugih manjših hotel- skih verigah v Evropi in je osnova za sodobno upravljanje turistične dejav- nosti," reorganizacijo pojasnjuje mag. Andrej Šprajc, direktor nove družbe Sava TMC, d.o.o. Družba Sava TMC, d.o.o., je tako zadolžena za krovne marketinške aktivnosti, nabavo, vo- denje investicij, oblikovanje enotnih »Ustanovitev nove družbe za upravljanje turistične dejavnosti je bila nujen korak na poti k uresničitvi našega cilja, da se ob · zagotavljanju poslovne uspešnosti in povečanju dodane vrednosti za gosta uveljavimo kot ponudnik najbolj pestrih in privlačnih turističnih storitev v Sloveniji in širše. K temu nas je deloma prisilila tudi zaostrena situacija na turističnem trgu v preteklem letu. Na podlagi reorganizacije bomo v bodoče lahko delovali bolj poenoteno in še učinkoviteje izkoriščali naše notranje sinergije. Obenem se bo . lahko bolj osredotočili na trženje, predvsem v tujini, kjer bomo z večjo razpršenostjo in nastopom na novih trgih zmanjšali odvisnost od nekaterih obstoječih ključnih trgov. Pri tem bomo še naprej nadaljevali razvoj partnerskih odnosov z n jrazličnejšimi turističnimi ponudniki in organizacijami tako v naših lokalnih okoljih kot tudi na ravni države.« - mag. Andrej Šprajc, direktor družbe Sava TMC, d.o.o. Dejavnost Turizem Poslovne skupi- ne Sava predstavlja enega ključnih turističnih ponudnikov v Sloveniji. Družbe Sava Hoteli Bled, Terme 3000, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci in Terme Lendava delu- jejo pod okriljem skupne blagov- ne znamke Sava Hotels & Resorts. Celotna skupina letno zabeleži več kot 1,1 milijona nočitev, kar predstavlja, 14 % vseh turistič­ nih nočitev v Sloveniji. 14 hote- lov kategorije 3, 4 in 3 zvezdic, šest apartm~jskih kompleksov in standardov poslovanja in zagotavlja- nje kakovosti storitev. Pri tem uskla- juje aktivnosti posameznih družb na omenjenih področjih, jim nudi stro- kovno podporo in določa enotno po- litiko delovanja. Z učinkovitejšim trženjem do trajne rasti nočitev Eno glavnih področij, za katera skr- bi družba Sava TMC, d.o.o., je podro- čje marketinga, katerega vodi mag. Valentina Božič. V okviru marketinga delujejo oddelki prodaje na tujih trgih, regionalne prodaje in podpornih stori- tev v marketingu. "Za leto 2010 smo si zastavili ambicio- zen cilj 10-odstotne rasti nočitev v ho- telih in apartmajih in 4,5-odstotne ra- sti nočitev v kampih. To bo izvedljivo samo ob doslednem izvajanju enotne prodajne strategije za celotno dejav- nost Turizem," pravi mag. Valentina Božič, direktorica marketinga. Ta bo temeljila na fleksibilnejši cenovni poli- tiki, ki bo omogočala lažje prilagajanje cen stanju zasedenosti in razmeram na trgu, vzpostavitvi centralnega trženja celotne dejavnosti na tujih trgih, sku- pnih trženjskih nastopih in oblikovanju privlačnih novih skupnih produktov. Med prioritetnimi nalogami oddelka za fuarketing so vzpostavitev novega sku- pnega spletnega mesta Sava Hotels & Resorts, vzpostavitev sistema celovite- ga upravljanja z gosti in priprava osnov- nih skupnih komunikacijskih orodij. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, Turizmom Kras, Zavo- dom za kulturo Bled in Kobilarno Lipica družba Sava TMC pripravlja ob- sežno trženjsko akcijo, ki bo zajela ob- močje Balkana ter vzhodne Evrope in se bo začela konec januarja. Partnerji pri projektu so pripravili promocij- sko brošuro, ki bo ob ponudbi skupine Sava Hotels & Resorts predstavila vse destinacije, na katerih delujejo družbe v skupini, ter glavne turistične atrakci- je Slovenije. Skoraj pol milijona izvo- dov brošure bo razposlanih gospodinj- stvom v vseh prestolnicah in pomemb- nejših večjih mestih Hrvaške, Srbije, Romunije, Bolgarije, Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske. Obenem bodo brošuro ponudili tudi organizatorjem potovanj iz omenjenih držav kot učin­ kovito prodajno orodje. "Ob obiskih ob- stoječih in novih partnerjev na obmo- čju Balkana in vzhodne Evrope smo za- znali veliko naklonjenost Sloveniji, žal pa je naša ponudba premalo prepoznav- na, sami organizatorji potovanj pa ni- majo ustreznih sredstev, da bi nas lah- ko učinkovito tržili. Zato smo se v so- delovanju s partnerji odločili, da sami naredimo prvi korak," odločitev za ob- sežno trženjsko akcijo komentira mag. Aleš Semeja, direktor prodaje na tu- jih trgih, ki pričakuje, da bodo v leto- šnjem letu poleg te akcije na omenje- nih trgih izvedli še številne druge sku- pne aktivnosti._ Slovenska turistična organizacija (STO) v letu 2010 že tretjič sodeluje v evrop- skem projektu European Destinations of ExcelleNce (EDEN), s katerim želi Evropska komisija usmeriti pozornost na vrednost, raznolikost in skupne zna- čilnosti evropskih turističnih destinacij, ki sledijo ciljem in načelom družbene, kulturne ter okoljske trajnosti. Tema letošnjega izbora je "Turizem in vode", poziv za destinacij e· je STO ob- javila v ponedeljek, l. februarja 2010, na spletni stani www.slovenia.info/ eden2010. Destinacije se na razpis lah- ko prijavijo do S. marca 2010. Zmagovalna destinacija bo prejela na- ziv Evropska destinacija odličnosti 2010, vseh pet destinacij (zmagovalna in štiri finalistke) pa bodo kot prime- ri dobrih praks izpostavljene na evrop- ski ravni. Cilj projekta je nagraditi ob- morske destinacije, destinacije ob jeze- rih in rekah ter tiste, ki razvijajo turi- stične produkte na osnovi drugih narav- nih vodnih virov. Nagrajene bodo tiste turistično manj obiskane destinacije, ki razvijajo turistične produkte, ki prispe- vajo k ohranjanju narave ter prispevajo k povečanemu obisku tudi izven glav- nih sezon. l Izbrana destinacija bo ob nazivu in zna- ku Evropska destinacij a odličnosti 2010 predstavljena tudi na spletnih straneh Evropske komisije (www.edenineurope. eu) in na turistično-informacijskem por- talu www.slovenia.info. Zanjo bo izdelana: _ predstavitvena brošura v slovenskem in štirih tujih jezikih (predvidoma šti- ri strani); _ kratka promocijska animirana pred- stavitev; _ kratek promocijski video film, dolg 3 minute. Slovenska turistična organizacija bo po- nudbo destinacije predstavljala s svojimi orodji tržnega komuniciranja (spletne strani, predstavitev v časopisu Tur!zem in 1l oddaji Na lepše na RTV Slovenija, me- sečne novice za q.omače in tuje javnosti, promocija na sejmih v tujini, objava ogla- sov v promocijskih katalogih STO, vris na karto Next Exit, animirana predstavitev destinacije v okviru projekta Chat and Play, v novicah TTA ipd.). V oktobru 2010 bo zmagovalna destina- cija predstavljena na Evropskem turistič­ nem forumu, kjer ji bo naziv Evropska de- stinacija odličnosti podelila tudi Evropska komisija. Zmagovalna destinacija bo po- stala tudi članica evropske mreže EDEN destinacij, za katere Evropska komisi- . ja dvakrat letno organizira dve delavni- ci, na katerih destinacije, ob pridobiva- nju znanja na področju različnih tem po- vezanih s trajnostnim razvojem destina- cij, pridobijo tudi veliko novih poznan- stev iz vse Evrope. Maša Puklavec; masa.puk1avec@slovenia.info 19 ! * * * * European Destinations -• of ExcelleNce Mreža slovenskih EDEN zmagovalk in finalistk Ne le za zmagovalno destinacijo, ampak tudi za finalistke, projekt EDEN pomeni veliko priložnost za nadaljnji razvoj in tr- ženje ponudbe destinacije. V letu 2010 bo strokovna komisija EDEN v Sloveniji izbrala pet finalistk, ki bodo predstavlje- ne v promocijski brošuri "I feel EDEN in Slovenia". STO bo organizirala tudi delav- nico za vse zmagovalke in finalistke slo- venskih izborov EDEN, s poudarkom na temah kot so destir:iacijski menedžment, oblikovanje produktov, veščine tržnega komuniciranja ipd. Destinacije pa bodo imele tudi možnost sodelovanja in pove- zovanja ter prenosa znanj in izmenjave izkušenj v okviru spletnega foruma, ki deluje od leta 2009 naprej v okviru sple- tne strani www.edenineurope.eu pod vodstvom Evropske komisije._ _Vse informacij v zvezi s projektom EDEN si lahko preberete na spletni strani www.slovenia.info/EDEN. _Sodelujte na evropskem natečaju EDEN - Evropske destinacije odličnosti! Poziv je objavljen na spletnih stra- neh www.slovenia.info/ eden2010. Projekt EDEN delno finan cira EU. 20 ] mag. Dejan Križaj, dejan.krizaj@turistica.si »MINOVATIVNOST<< slove!}skega turizma Inovativni kot(l)iček, št.18 - Polnoletna številka Inovativnega kot(l)ička razkriva še en pogled na inovativnost v (slovenskem) turizmu. Profesor priznane poslovne šole in av- tor prispevkov na harvardskem poslov- nem blogu je skozi »minovativnost« na novo pomešal razmišljanja inovacijskih teorij ter našel recept za zelo enostavno sporočilo, kako biti inovativen in uspe- šen pri poslu; ne da bi se počutil slabo, če pri tem od koga kaj prekopiraš. Ali so v tem duhu kaj uspešno prekopira- li in nadgradili letošnji nagrajenci raz- pisov Snovalec in Sejalec, boste preso- jali potem, ko si napolnite možgane z današnjim polnovrednim inovativnim obrokom. .juhA Ogreli se bomo s prispevkom iz bloga Harvard Busines Review (blogs.har- vardbusiness .org),.1aterega je 24.11.09 v Financah omenjal Jure Ugovšek v članku »Z minovacijo do uspeha«. Očitno je, da bo govora o izrazu, ki je v ožjem sorodu s pojmom inovacija. Niti ni tako pomembno, ali je ta novi izraz spet nek nov pojav ali ne, po- membno je sporočilo izvorne obja- ve (Enterpreneurs: Stop Innovating, Start Minnovating, http:/ /bit. ly/2SHYjB) ameriškega profesorja Daniela Isenberga z ugledne poslov- ne šole Babson College. V objavi teče debata o minovator- jih, podjetnikih iz povsem vsakda- njega poslovnega sveta, in ne o ne- dosegljivih ponovitah že danes mi- tiziranih dosežkov Billa Gatesa ali Steva Jobsa. Velikemu številu zelo uspešnih podjetnikov, ki hi jim obi- čajno rekli, da so inovativni, profe- sor Isenberg raje reče, da so mino- vativni. V ~islih ima podjetnike, ki vzamejo že znano, uresničeno ide- jo, jo preoblikujejo in ponudijo kot svojo. Seveda mora tudi takšen pristop vsebovati inovativnost in lasten misel- ni vložek, vendar uspeh temelji na že obstoječi ideji, ki jo minovatorji posne- majo in izboljšajo. Eden od v blogu omenjenih primerov govori o Cinemexu, mehiškem kolose- V japonski kavarni Kashiwa Mystery Cafe natakar ne prinese, kar ste naročili, ampak vam postrežejo s tistim, kar je naročila oseba pred vami. Tako bo vašo kavo in sladoled dobil naslednji, ki naroči za vami; vi pa boste poskusili nekaj, kar je naročil in plačal vaš predhodnik. Je to lahko minovacija v smeri slovenske potice in podobnih skrivnostno postreženih dobrot? ju, če uporabimo slovenski BTC sino- nim. Gre za silno uspešno zgodbo ko- piranja po vsem svetu znanega večdvo­ ranskega kino-koncepta v mehiško oko- lje, ki v prostem času zabava milijone Mehičanov in :ustvarja na stotine mili- jonov dolarjev prihodka. Soustanovitelj Cinemexa, Miguel Davila, skromno pri- zna: »Edina inovacija, ki smo jo uvedli, je, da - namesto z maslom - pokovko prelivamo z limetinim sokom in čili­ jem.« Profesor Isenberg meni, da so minovirali s tem, da so v pravem tre- nutku na novo tržišče uvedli že presku- i en poslovni model in ga, kolikor je bilo potrebno in možno, prilagodili lokalni kulturi. Na blogu je omenjen tudi slovenski mi- novator, Sandi Češko, ki je na podro- čju srednje in vzhodne Evrope pome- tel s televizijsko prodajno konkurenco ali povedano še z enim slovenskim si- nonimom: s top-shop konkurenco. Še posebej zanimivo je, da se na tem geo- grafskem območju niso izkazali ameri- ški ponudniki z dolgoletnimi izkušnja- mi. Zopet je vic v prilagajanju ideje no- vemu segmentu kupcev in reorganizi- ranju poslovanja, ki je prilagojeno lo- kalnim poslovnim razmeram. Profesor Isenberg na koncu malce po- godrnja nad inovacijskimi teoretiki v smislu, da moramo Schumpetra in po- dobne star:oste inoviranja pustiti za se- boj in preiti v minovatorski način po- slovnega bojevanja. Mogoče Isenbergu na tem mestu manjka le malo več te- oretičnega znanja ali pa (premeteno) uporablja lastno minovacijsko teorijo. Kar je storil, je namreč le to, da je malce drugače predstavil Schumpetrovo teori- jo. Že dedek inovativnosti in vsi njego- vi ponavljalci namreč govorijo o (vsaj) treh smereh inoviranja, od katerih je ena, zelo pomembna, tudi smer iska- nja novih trgov in prilagajanja njiho- vim zahtevam. In že od nekdaj je jasno: Pri merjenju inovativnosti je vedno po- membno, kaj je za nas enota opazova- nja. Le redko je pomembno, da smo inovativni v svetovnem merilu; dovolj je, da prebijamo meje v lokalnih oko- ljih, ki se jim prilagajamo. Pa četudi profesor Isenberg le preobra- ča že izrečene besede, je v minoviranju uspel. Našel je nov, poenostavljen na- čin sporočanja bistva uspešnosti in po- slovne inovativnosti, ki ga je v Financah povzel Ugovšek: »Za uspeh ne potre- buješ doktorata, ekipe inženirjev, vre- če patentov in niti pregovorne garaže. Navadno zadoščajo majhna dopolnitev poslovne ideje, nekoliko premetan po- slovni model, malenkostno prirejen iz- delek ali pa le sposobnost za vodenje ter izna}dljiva predstavitev dopolnjene ideje trgu.« lkimemben je torej uspeh, ki ga prina- ša lastna iznajdljiva glava. Takšne uspe- ' šne novosti in takšne brihtne glave smo iskali tudi v dveh letošnjih razpisih za spodbujanje inovativnosti v sloven- skem turizmu. In jih našli! .glavnajeD Na Slovenskem turističnem forumu 2009 v Radencih so bile že še s tič raz- delj ene nagrade razpisa Slovenske tu- ristične organizacij e za ustvarj alne in inovativne dosežke v turizmu - Sejalec 2009. V letošnjem letu se je na razpis odzva- lo 17 prijavitelj ev uresničenih novosti v slovenskem turizmu. V maju so od- dali predprijave, v katerih so na krat- ko predstavili svoje argumente, zakaj je njihova novost v letu 2009 najbolj inovativna. Med prijavitelji je komisija izbrala 13 kandidatov za finaliste in jih pozvala, da pripravijo podrobne konč­ ne prijave, ki so jih v efektronski obli- ki poslali v septembru. Finalisti razpi- sa Sejalec 2009 so postali: 0l_Regijske tematske poti - Kompas Novo mesto; 07 _ Rovi pod starim Kranjem - Zavod za turizem Kranj; 12_Gajino kraljestvo v Postonjski jami - Liberty incentives & congresses Slovenia; 13_ Hotel brez zidov- Park Hotel Ptuj (1513); 14 Kulinarično središče Okusiti Slovenijo - Jezeršek gostinstvo d.o.o.; 17 _ Alpska melodija - Spin Travel. Predstavniki komisije so vseh 6 finali- stov obiskali oz. jih povabili na razgo- vor, da so lahko med njimi izbrali na- grajence letošnjega razpisa. Zlati sejalec je šel v roke podj~'tja · Jezeršek gostinstvo d.o.o. za prijavljeno novost Kulinarično središče »Okusiti Slovenijio« . Jezerški so z otvoritvi- jo Dvora Jezeršek - Brnik 1868 v letu 2007 stopili na pot celovitega ohranja- nja naše bogate kulturne dediščine ter z njo povezane turistične ponudbe. Z vzpostavitvijo Kulinaričnega središča »Okusiti Slovenijo« so gostom več kot 200 let stare, vrhunsko obnovljene do- mačije poleg ambienta za nastanitve- no in kongresno turistično ponudbo omogočili še vrhunsko kulinarično do- živetje. Na Dvoru lahko turisti na enem mestu okusijo gastronimijo vseh slo- venskih regij na visoki kakovostni rav- ni; njihove·'dobrote pa lahko v obli- ki pripravljenih »spominkov« odnese- jo tudi domov. Ker so Jezerški že vrsto leti znani po odličnem cateringu, po- sebno vrednost nagrajenemu turistič­ nemu proizvodu daje njegova univer- zalnost, saj lahko kulinarično kompo- nento njihove ponudbe na enakem ka- kovostnem nivoju ponudijo na poljubni lokaciji. Prvonagrajena novost je v svo- jem bistvu enostavna, a bogata: Hrana Tudi v stranišču je prostor za minovacije za vaše goste. Japonci (kdo drug) so sestavili WC, ki vam po opravljeni potrebi (in analizi v školjko »oddane« vsebine) na telefon/email pošlje .podatke o vašem zdravju. Po ca. 400 EUR nameravajo te prav posebne laboratorije podjetjem · in posameznikom prodajati v japonskem podjetju Inax. je eden od temeljnih, samoumevnih stebrov turizma. V Kulinaričnem sre- dišču Okusiti Slovenijo so s preple- tom turistične promocije in gastrono- mije upoštevali usmeritve temeljnega dokumenta »Strategija gastronomije Slovenije«, jo konkr'etno implementi- rali in nadgradili. Pri Jezerških hrana ni samoumevna, ampak je del globlje- ga sporočila, ki ga prenašajo vsem go- stom: Človek je, kar je. Srebrni so postali Rovi pod starim inovativnost__ 21 Kranjem Zavoda za turizem Kranj. Pomembno sporočilo nagrajene novo- sti je, da za razvoj turizma ni dovolj le obnova naše dediščine, ampak so po- membne tudi sodobne vsebine, ki v njej potekajo. Zavod za turizem ni le sodeloval pri obnovi tehniške dedišči­ ne (v tem primeru zaklonišča iz 2. sve- tovne vojne), ampak je dodal novo di- menzijo doživljanja Kranja kot turistič­ ne destinacije z različnimi vsebinami, ki jih v rovih ponujajo. O tem priča več kot 15.000 obiskovalcev, ki so se tam zvrstili od otvoritve v letu 2008. Poleg tega, da redni ogledi rovov potekajo šti- rikrat tedensko, se je v kranjskem pod- zemlju do decembrske podelitve že zvr- stilo 18 prireditev, med ogledi po rovih razgrtja škrat Kranjček, ponosni pa so tudi na podzemeljsko živalsko kralje- stvo, ki se je v zadnjih desetletjih raz- vilo v umetno ustvarjenem okolju. Brez povezovanja ne gre in Zavodu za turi- zem uspeva neznano plat Kranja pove- zovati tudi s površjem, s partnerji in sponzorji, s katerimi zaokroža celovi- to in s pomočjo nagrajene novosti se- daj tudi resnično raznoliko turistično ponudbo starega kranjskega mestne- ga jedra. Bronasti sejalec - Gajino kraljestvo v Postonjski jami podjetja Libe r ty in cen ti ves & congresses Slovenia . Multimedijska predstava Gajino kra- ljestvo je ustvarjena za specifično oko- lje Postojnske jame in združuje ele- mente maske, kostuma, plesa, inštru- mentalne in vo~alne glasbe ter avdio- vizualnih učinkov. Gre za doživlj aj- sko ponudbo višjega cenovnega ra- zreda za znanega poslovn ega naroč­ nika in omejeno število obiskovalcev. Osnovni koncept dopušča m ožn ost nadgradnje v predstavo, ki bi jo v pri- hodnosti uvedli v redni program po- membne slovenske naravne zname- nitosti. Projekt je bil lahko uspešno izveden le s kompleksno soudeležbo treh partnerjev: upravlj alca zaščite- ne naravne dediščine, organizatorja poslovnih srečanj in magičnega gle- dališ ča. Rezultat je vsebinsko zani- miva nadgradnja ponudbe ene naj- bolj obiskanih slovenskih turistič- nih at rakcij, ki kaže smer vsem is- kalcem n ovih, kombiniranih pri- stopov osvežitve redne turistične ponudbe. Pod s t reho pa je t udi krstna 22 _inovativnost } izvedba razpisa Snovalec! Razpis v obliki energijskega pologa, objavljene- ga na portalu Banke turističnih prilo- žnosti Slovenije, spodbuja promocijo in uresničitev idej - invencij v turizmu, ki bodo z uresničitvijo v prihodnosti po- stale inovacije, zrele za kandidiranje na razpisu Sejalec. Na razpisu Snovalec je v letošnjem letu .kandidiralo 60 idej. Med njimi je komi- sija v večih fazah izbrala štiri prejemni- ke plaket in finančne spodbude. Po slo- vesni podelitvi plaket na Slovenskem turističnem forumu v Radencih bo na- grajencem v podpis ponujena pogod- ba s pogoji, ki jih morajo izpolniti, da bodo v letu 2010 po dejansko izvedenih aktivnostih poleg že podeljene plakete prejeli tudi predvideno finančno spod- budo, ki jo prispevata Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za turizem in Slovenska turistična organizacija. Letošnji nagrajeni BTPS idejni pologi so predstavljeni v nadaljevanju. Življenje v kraških jamah in lov na medveda - Turizem Kras d.d. Novost je nagrajena zaradi dveh pomembnih vidikov prijavljene ideje . V prvem delu gre za interni nagradni razpis druž- be Turizem Kras za izbiro najbolj šega predloga za popestritev njihove turi- stične ponudbe. Med vsemi prejetimi prijavami zaposlenih so s pomočjo raz- pisa izbrali najboljšega, ga nagradili z denarno nagrado, ... predlog pa bo v letu 2010 s sredstvi podjetja tudi uresničen. Izdelana bo dodatna podzemna atrak- cijska točka »Življenje v kraških jamah in lov na medveda« v neposredni bli- žini Postojnske jame, ki bo združeva- la daljno preteklost s sodobno multi- medijsko in drugo visoko tehnološko opremo. V prijavi gre torej za primer učinkovitega spodbujanja kreativne- ga pristopa v podjetju in vlaganja v sodobno nadgradnjo že uveljavljene- ga turističnega produkta. Komisija je identificirala ključne aktivnosti in določila sofinanciranje ključnih stroškov v predvideni višini 7.500 EUR, s pomočjo katerih bo v letu 2010 uresničen turistični produkt predstavljen slovenski javnosti. Potovanja za fotografel - Zavod Židana marela. Ideja Potovanja za fotografe predlaga vzpostavi- tev specializiranega turističnega produkta, namenjenega' turistom, ljubiteljem kakovostne fotografije. Potovanja vodijo izkušeni fotografi, ki poznajo destinacije in goste pripeljejo na pravo mesto ob pravem času za do- bro fotografijo . Kriterij za izbiro itine- rarja v tem primeru ni splošna turistič­ na aktualnost destinacije, temveč njena primernost za izdelavo kakovostnih fo- tografij s tehničnega in estetskega vidi- ka. Produkt bo s tem spodbujal »nema- sovni« butični turizem z visoko doda- no vrednostjo in s spodbujanjem eko- nomije lokalnih skupnosti. Komisija je V takšnih prostorih se še danes v sodih (levo) pripravlja sadje za žganjekuho. V ameriškem hotelu Ace Hotel Portland vas v minibarih poleg standardne vsebine čakajo lično pakirane lokalno izdelane žgane pijače. Slovensko žganje in vse v njem namočene sestavine ter vsakovrstne druge domače omamne pijače že dolgo čakajo, da jih hotelirji minovirajo v svoje mini bare. identificirala ključne aktivnosti in do- ločila sofinanciranje ključnih stroškov v predvideni višini 8.000 EUR, s pomočjo katerih bo do konca leta 2010 turistični produkt že pri~oten v specificiranih di- stribucijskih kanalih in bo izveden vsaj na treh slovenskih lokacijah s skupno vsaj 20 udeleženci. Gostilna Slovenija - Obrtno podjetni- ška zbornica Slovenije na osnovi re- zultatov in smernic diplomske naloge Martina Jezerška. Idejni polog Gostilna Slovenija vsebuje pobudo za oživitev skupnega nastopa visoko kakovostnih slovenskih gostinskih ponudnikov, ki bodo na novo definirali in promovira- li pojem »slovenske gostilne« z vrhun- sko ponudbo in ambientom. Prijavitelji nameravajo pripraviti strokovnen iz- bor meril za ohranitev temeljnih ele- mentov slovenske gostilne združenih s sodobnimi tehnološkimi in kulinarič­ nimi trendi. Komisija je identificirala ključne aktivnosti in določila sofinan- ciranje ključnih stroškov v predvideni višini 8.000 EUR, s pomočjo katerih bo do konca leta 2010 izdelan pravilnik za doseganje naziva »slovenska gostilna« ter bo v pristopni proceduri že najmanj 5 predstavnikov slovenske gostilne naj- višjega kakovostnega razreda. Bivanje na vodi - izdelava apartmaja na vodi - Svibor d.o.o. Gre za druga- čen način razmišljanja v slovenski tu- ristični nastanitveni ponudbi. Avtor ideje ponuja izdelavo plovila-apart- maja, ki vključuje temeljne naravovar- stvene elemente (čistilne naprave, fo- tovoltaika, kontrolirani izpusti ... ), za- radi česar je novost uporabna tako v urbanem okolju kot neokrnjeni nara- ~i. Osnovni koncept gradnje je poeno- ten; končni izgled, velikost in oprema posamezne enote pa so prepuščene na- ročnikovi izbiri. Komisija je identifici- rala ključne aktivnosti in določila sofi- nanciranje ključnih stroškov v predvi- deni višini 10.000 EUR, s pomočjo ka- terih bo do konca leta 2010 nameščen prvi prototip apartmaja na vodi v eni od slovenskih turističnih destinacij. .sladicA Nekaj sladkih in provokativnih pre- dlogov za vaše minovacije, s katerimi se boste naslednje leto morda znašli med zgoraj predstavljenimi nagrajen- ci, prikazujejo slike v tem članku. Ali so letošnji predstavljeni snovalci in se- jalci tudi (bodoči) uspešni minovator- ji pa v dokončni razmislek in odloči­ tev med počitkom po današnjem obe- du iz Inovativnega kot(l)ička prepušča­ mo vam. Tokratna .juhA je pokazala, kam meri- mo z inovativno taco pri slovenskem Snovalcu in Sejalcu. Ne pričakujemo novih slovenskih turističnih Gatesov in Jobsov, pričakujemo pa, da bomo s sku- pnimi močmi v tujih državah in dru- gih panogah našli zanimive koncepte, ki se jih da odlično minovirati (z manj elegantnim sinonimom: kopirati) v naš slovenski turistični prostor. Eleganca gor ali dol - pravi asi boste po- stali, ko boste nove ali že znane kon- cepte poslovno uspešno in ustvarjalno prilagajali našemu lokalnemu okolju in gostom. In ne bomo vam rekli minova- torji ali celo plonkarji ali prepisovalci, ampak snovalci in sejalci novih prilo- žnosti slovenskega turizma._ Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT) je ob koncu leta 2009 povabila predstavnike medijev in turi- stičnega gospodarstva na novinarsko konferenco, kjer je pred- stavila pomembno organizacijsko pridobitev, hkrati pa tudi najnovejše uspehe svojih študentov z državnih in mednaro- dnih tekmovanj in usposabljanj. Šola si je tudi za prihodnje razvojno obdo- bje zastavila visoke cilje in korak k temu je ustanovitev Medpodjetniškega izobra- ževalnega centra Akademija kulinarike in turizma, ki predstavlja novo, v Evropi si- cer že precej uveljavljeno obliko izobraže- vanja. MIC Akademija kulinarike in tu- rizma predstavlja fleksibilnejši in še bolj v prakso usmerjen izobraževalni center, kjer se znanja pridobivajo na način vseži- vljenjskega učenja in nap(edovanja, učin­ kovito, kreativno, inovativno in uporab- no. Možnost do učinkovitega usposablja- nja in dodatnega izobraževanja pridobijo tudi že zaposleni strokovnjaki, ki potrebu- jejo nova ali želijo osvežiti znanja in se v formalne oblike izobraževanja težje vklju- čujejo. Prav na področju gostinstva, kuli- narike in turizma pomembno vlogo prido- biva prenos znanj iz uspešnih podjetij in od uspešnih posameznikov na nove kadre. Skupaj s partnersko mrežo slovenskih go- stinsko-turističnih podjetij in drugih pod- pornih institucij (Gostinstvo Jezeršek d.o.o., Terme Maribor d.d., Terme Olimia d.o.o., Mestna občina Maribor, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Direktorat za turizem MG, Ministrstvo za šolstvo in šport, Obrtno-podjetniška zbornica Maribor, Obrtno-podjetniška zbornlca Slovenije) razvijamo programe usposablja- nja in izobraževanja, ki jih gostinsko-turi- stično gospodarstvo potrebuje. Programi usposabljanj in izobraževanj predstavljajo učinkovita, kratka in visoko specializira- na izobraževalna srečanja, ki se zaključijo s pridobitvijo strokovnih certifikatov, nacio- nalnih poklicnih kvalifikacij ali drugih spe- cializiranih potrdil, ki v domačem in med- narodnem prostoru omogočajo uspešnej- šo poklicno kariero v stroki. Zadovoljni ka- dri na uglednih delovnih mestih bodo dvi- gnili tudi raven gostinsko-turističnih stori- tev, zato vplive in priložnosti, ki jih za po- dročje te gospodarske panoge prinaša MIC Akademija kulinarike in turizma, ocenju- jemo večplastno. V Mariboru bo do leta 2012 nastal nov sodobno opremljen mul- ._tidisciplinarni center z demonstracijskimi kuhinjami, učnq restavracijo, učnim vel- neškim centrom, učnrrn centrom za pro- sti čas in rekreacijo ter učnim centrom za dogodke in prireditve. Omogočali bomo ustvarjalno razvojno okolje, kjer se bodo rojevale nove turistične storitve, nove ku- linarične mojstrovine, novi pristopi k izva- janju gostinskih in turističnih storitev. Novi uspehi Sodobnejši in večji prostori bodo hkrati dodatna spodbuda in prednost, ki jo bodo pri svojem izobraževanju in usposabljanju imeli študenti. Pome~ili pa bodo boljše delovne pogoje za dodatno pridobivanje znanj in veščin, tudi za priprave na različ­ na tekmovanja. Na novinarski konferen- ci so se namreč predstavili tudi udeležen- ci mednarodnega tekmovanja evropskega mag. Helena Cvikl; helena.cvikl@vsgt-mb.si 23 združenja gostinskih in turističnih šol AEHT, ki je bilo v Dubrovniku. Naši štu- denti so k dosedanjim enajstim evrop- skim nagradam dodali še tri medalje. Letos se je konference udeležilo skoraj 800 delegatov iz 21 evropskih in ene južnoa- meriške države oziroma 146 šol iz Evrope in ena iz Kolumbije, skupaj s 314 študen- ti. Tekmovanja so potekala v naslednjih osmih kategorijah: Kulinarična ume- tnost, Strežba, Priprava sladic, Mešanje koktajlov, Flambiranje, Menedžment, Predstavitev turtstične destinacije in Recepcija. Iz naše šole so se tekmovanja udeležili štirje študenti in domov prine- sli kar tri odličja: _ Tine Inkret - zlato medaljo v katego- riji Recepcija; _ Barbara Izlakar - srebrno v kategoriji Promocija turistične destinacije; _ Aljaž Toplak - bronasto v kategori- ji Flambiranje; _ Gregor Šagi je tekmoval na podro- čju Kulinarične umetnosti. Študente sta spremljali direktorica šole mag. Helena Cvikl, ki je tudi čla­ nica evropskega odbora za pripravo in nadzor nad izvajanjem pravil tekmo- vanja AEHT, ter mentorica za podro- čje turizma in hotelskega poslovanja mag. Tanja Lešnik Štuhec. Mentorja sta bila še predavatelja Mojca Polak za področje kulinarike in Gorazd Halič za področje strežbe._ 24 1 Mojca Polak; mojca.polak@vsgt-mb.si In pri tem niti ne mislim na eksistenč­ no funkcijo, ki jo hranjenje ima. Kadar namreč občutimo še telesno in duševno udobje, ki nam ga lahko nudi gostoljub- no postrežen obrok, nam to razen oku- sov regije prinaša tudi zavest, da smo se za trenutek stopili z danim okoljem in zajeli njegovo bistvo. Enogastronomski turizem postaja tudi po pričanjih anket celo eden izmed bi~tvenih motivov za prihod turistov v Slovenijo. Smo na tem področju naredili vse ali obstajajo rezer- ve? Vprašanje zveni retorično. Kljub iz- hodiščem, ki nam jih pred časom pred- stavljena Strategija slovenske enoga- stronomije ponuja, smo pri ponudbi slovenske kulinarike še zmeraj togi. Ali se zavedamo slovenskih jedi? Pred časom sem na ponedeljkovo kosi- lo povabila znanko, mlado Parižanko, ki zaradi posla že nekaj časa živi v Sloveniji. Lepa brinetka rada dobro je. Pripravila sem tipično ponedelj- kovo kosilo, ki je pri nas doma sko- raj zmeraj špinača s koščki govedi- ne (spravljena v promet od nedeljske goveje juhe) in pire krompir. DE)kaj skromno kosilo, bi rekli, ki si ne za- služi nobenih hvalospevov. A ven- dar je bila Fr~ncozinja navdušena in do neke mere celo vzhi'čena nad to, po njenih besedah nenavadno, a odlično slovensko kombinacijo vseh treh sestavin. Hvala, Florance, ponovno si me spomni- la, da moram takrat, ko želim za goste in turiste kuhati s srcem, iskati kulinarič­ ne bisere pri tleh in da ne obstajajo manj vredne in več vredne jedi. So samo jedi, ki nosijo sporočilo ali pa ga sploh nimajo. Diši po Sloveniji v vseh nivojih ponudbe Večina tistih, ki se rada potepa po svetov- nih prestolnicah, obožuje t.i. street food ali ulično hrano. Svežina, mamljivi vonj in ob- čutek, da ti ni potrebno tratiti časa s preti- ranim čakanjemia mizo, so glavni atribu- ti takšne hrane. V Sloveniji bi glede na za- pise v vodniku Lonely Planet prvo mesto med "must eat" ulično hrano pripadlo (ne) slovenskemu sirovemu bureku. Strašljivo dejstvo, ki pa glede na priljubljenost te jedi v Sloveniji sploh ne preseneča. Toda slovenska kulinarična tradicija pre- more ogromno jedi, ki so kot rojene za tak tip ponudbe in so bile tudi zgodo- vinsko namenjene hitri potešitvi lakote. Predvsem imam v mislih številne kru- šne pogače (jerpica, ajdov krapec) in iz- jemen obseg slovenskih juh, enolončnic ter ostalih jedi na žlico, ki bi se lahko ob- nesle v lokalih, ki jih v tujini srečamo pod imenom "soup bar" - jušni bar. Kot vse kaže, bo fast food postal nujna sesta- vina prehrambne kulture, zato je čas, da mu v Sloveniji damo svoj pečat. Oblikovanje kreativnih lokalnih proizvodov Zaradi geografske bližine sem pogosto v stiku s kulinarično sceno Avstrijske Štajerske. Kar jo še posebej odlikuje, je izrazito kreativno rojevanje vedno no- vih lokalnih proizvodov, ki temeljijo na sezonskih (pogosto certificiranih) pri- delkih. Še posebej so v ospredju buč­ no olje, fižol češnjevec in štajersko sad- je. Avstrijci so prav tako naredili pravo malo revolucijo na področju domačega kisa. Številne manjše in večje kisarne so ugotovile, da je potrebno za učinkovi­ tejšo prodajo na razvajenem avstrijskem gastronomskem trgu pričeti s pridelavo staranih sadnih in zelenjavnih kisov, ki sedaj s kakovostjo in ceno že dosegajo sloves kisov iz Modene (več na: http:// www.goelles.at/). Podobna zgodba se je odvrtela na področju mesnin. Zakaj bi na Avstrijskem ponujali italijanski pr- šut, če lahko iz mesa avtohtonih praši- čev zorijo mesnine po tradicionalnem re- ceptu? (več na: http:/ / www.vulcano.at/ ) Za uspeh novo nastalih lokalnih pridel- kov je pomembno, da prihajajo namigi za njihov razvoj s strani končnih ponu- dnikov - gostincev, saj so praviloma prvi v stiku s trendi, ki se odvijajo na kulina- rični sceni. Razen tega je povpraševanje po novih lokalnih pridelkih ključno za njihov obstanek in prepoznavnost. Alternativna slovenska kulinarika Med alternativne oblike prehranjevanja sodijo tisti prehrambni režimi, ki po vse- bini in stilu prehranjevanja odstopajo od običajnega. Po številu pripadnikov tako gotovo izstopa vegetarijanstvo v vseh oblikah. Skrb za zdravje, moralno prepri- čanje in ·ekonomski dejavniki, ki največ­ krat pogojujejo vegetarijanstvo, bodo po n1katerih predvidevanjih v takšno obli- ko prehranjevanja v obdobju dvajsetih ,let 'spreobrnili' polovico svetovnega pre- bivalstva. Kako smo na ta trend pripra- vljeni slovenski gostinci? Slabo .. . Še lani se mi je v enem izmed cenjenih športnih smučarskih hotelov pripetilo, da je kuhar za bifejsko mizo ob prošnji, da za hčer, ki je vegetarijanka, pripravi brezmesni obrok, ob tem samo obupa- no stisnil glavo med rokama. In po ne- kajminutnem tuhtanju izdihnil: "Noja, nekaj se bo že našlo." In ko se nekaj najde, je to najpogosteje t.i. vegetarijanski krožnik, ki ga običaj­ no sestavlja izbor odmrznjenih brezme- snih živil, ocvrtih po dunajsko. Ironično je, da je večina od 176 :razpo- znavnih slovenskih jedi, ki jih najdemo v Strategiji, brezmesnih in da jih pogosto najdemo med ostalimi jedmi v jedilnem listu, ampak jih žal strežno osebje ne prepozna kot vegetarijanske. Spomnimo se samo štrukljev z različnimi zelenjav- nimi omakami ali brezmesnih enolonč­ nic (ričet, jota, paštafižol). Da bi se izognili takšnim in podobnim situacijam, se odlično obnese ustrezno označevanje 9rane (food labeling). Spre- Mariniran paradižnik z bučnim oljem prostimi ikonami lahko jedi v jedilnem listu ali drugi pisni ponudbi označimo kot vegetarijanske, veganske ali pa z nji- mi opredelimo regijski izvor jedi. kulinarika__ 25 Družinska kulinarična vzgoja Drznila bi si trditi, da imamo Slovenci dobre kulinarične gene. Razvajeni od mešanice mediteranske, avstro-ogrske in balkanske 'kulinarične šole', ki se pre- pletajo v različnih okusih 24 slovenskih gastronomskih regij, smo skozi čas raz- vili svojevrsten čut, ki nam pomaga pre- poznati okus 'po dobrem'. Gotovo je k temu pripomogla še tradicija domače kuhe, ki jo, ob popolnoma spremenje- nem življenjskem ritmu današnje obi- čajne slovenske družine, na nogah mar- sikje držijo upokojeni stari starši, ki za svoje otroke in vnuke še vedno kuha- jo doma pripravljene obroke. Pogosto prav domača kosila predstavljajo zato- čišče tradicionalnih jedi, ki že generacije oblikujejo družinsko kulinariko. In prav ta bo v prihodnje ob boku profesional- ne kulinarike (ki se razvija v gostinskih obratih in gostinskih šolah) predstavlja- la najbolj kreativno jedro nove sloven- ske kuhinje. Le zaradi neizpodbitne izvirnosti bo bi- stra in h gostu usmerjena kulinarična ponudba lahko (p)ostala ključna privlač­ nost slovenske turistične zgodbe o uspe- hu. Kaj več si sploh še lahko želimo ... _ Iz mesta v naravo in spet nazaj . Odkrivanja in raziskovanja postanejo sestavni del potepanj . S teboj na vlak, avtobus, letalo, jadrnico .. . Ko počitnikovanje postane še zabavnejše. Hitro in enostavno zložljivo kolo. Pripravno za vožnjo vsepovsod. Z inovativno zasnovanim okvirjem v enem kosu ter edinstvenim klip-klap sistemom zlaganja. Vožnja je udobna, upravljanje enostavno, shranjevanje pa sila priročno . Še ena posebnost - zloženo kolo lahko vlečete za seboj! - Okvir iz aluminija - Notranje prestave Shimano Nexus - Barve: 26 1 Poročila s predstavništev STO v tujini ITALIJA GORAZDSKRT vodja predstavništva STO v Italiji Leto 2009 se je za slovensko turistič­ no industrijo končalo v bolj pozitivnem vzdušju, kot se je začelo. Po slabem uvo- du in črnogledih napovedih se je stati- stika tako pri prihodih kot pri prenoči­ tvah proti koncu le,tc;l. popravila na pre- cej znosno raven le nekaj odstotkov pod lansko res uspešno letino. Ostrejši po- gled v številke vendarle pokaže, da se je situacija v primerjavi z lansko precej spremenila. Letošnjo sezono so rešili domači gostje in gostje iz bližnjih tr- gov, ki dokazujejo, da je odkrivanje ne- znanega vendarle še mogoče tudi v po- znanem okolju, samo cilje potovanja je zato potrebno redefinirati. Slovenija je prav zaradi gospodarske krize po- stala bolj zanimiva destinacija za ti- ste Italijane, ki so v preteklosti poto- vali v srednje oddaljene destinacije, v letu 2009 pa se v večji meri odločali za počitnice v bližnjih destinacijah. V primerjavi s preteklimi leti je njiho- va skupna poraba sicer manjša, vendar si italijanski gost raje privoščil kakšen dan počitnic manj, kot da bi drastično omejil izvenpenzionsko ponudbo . V njihovih očeh Slovenija nudi zelo zado- voljivo ponudbo za sprejemljivo ceno. Ohranjanje te tržne prednosti pa je težje kot v drugih dejavnostih. Turista je tre- ba zadovoljiti že prvič, saj ta v naši pa- nogi nima možnosti vrniti ali zamenja- ti storitve, ki ga je razočarala. Zato pa zelo hitro zamenja ponudnika ali desti- nacijo, ki ga je razočarala. Italijanskemu gostu v tem pogledu po- nudb ne manjka. Z izredno ugodni- mi ponudbami in neverjetno nizkimi cenami ga tako v sezoni kot izven nje bombardirajo Turčija, Grčija, Španija, Tunizija, Egipt in drugi. Ob tem je lani poleti tudi italijansko ministrstvo za turizem ocenilo, da bo izpad tujih tu- ristov potrebno nadomestiti z domači­ mi. Pritisnilo je na čustva svojih drža- vljanov in jih pozvalo k počitnicam v do- movini, da bi tako pomagali opešanemu gospodarstvu. Slovenija ima z„a rast, tudi na bližnjih tržiščih, vendarle še veliko rezerv. Ena najpomembnejših, ki bi jo lahko ozi- roma morali izkoristiti, je vzpostavi- tev boljših prometnih povezav. Žal je Slovenija posebej v poletni sezoni v tu- rističnem smislu za velik del potenci- alnih turistov zgolj tranzitna država, tudi zaradi zelo slabe prometne pove- zanosti z javnim prometom. Slovenija je denimo za italijanskega gosta, ki bi jo želel obiskati z javnim prevozom, praktično nedosegljiva. V preteklosti je bil na našem ozemlju posebej žele- zniški promet bistveno bolj vpet v turi- stično ponudbo kot danes . Investitorji ){ižne železnice, ki je leta 1857 stekla med Ljubljano in Trstom, so progo gra- dili z željo, da bi prinašala dobiček tudi zaradi _turizma, predvsem nakupova- nja v Trstu ter obiskov Postojnske ter Škocjanskih jam. Danes je žal situacija bistveno drugačna . Leta 2008 je prenehal voziti Casanova, zadnji pravi mednarodni vlak, ki je pove- zoval Slovenijo in Italijo med Ljubljano in Benetkami, ki so eno ključnih voz- lišč v italijanskem železniškem potni- škem prometu z dobrimi povezavami z vsem apeninskim polotokom. Ostal je le še nočni vlak iz Benetk prek Trsta do Ljubljane, ki pa zaradi svojega urnika za turiste ne more biti kaj prida privlačen. Po prihodu v Sežano ali Ljubljano ob po- zni nočni uri bo gost le težko našel pri- merno prenočitev. V bližnji prihodnosti hitrih sprememb ne gre pričakovati. V saj kratkoročno se bodo morali Italijani zaradi zmanjšanja družinskega proračuna v prizadetem gospodarstvu, ki vsaj za enkrat še ne kaže okrevanja, še naprej odpovedova- ti marsikateremu nakupu. Zagotovo pa se ne bodo odpovedali počitnicam, če­ prav bodo verjetno pregledali in preteh- tali več ponudb in poiskali cenovno naj- ugodnejšo, krajšo in intenzivnejšo. Za počitnice se bodo najverjetneje še pogo- steje odločali v zadnjem hipu._ AVSTRIJA JAN CIGLENEČKI vodja predstavništva STO v Avstriji Avstrijski turistični trg se tako kot vsi osta- li spopada s krizo in posledično manjšim povpraševanjem iz tujine. December po za- dnjih podatkih kaže, da je močno upadla predvsem potrošnja gostov. Avstrijski ho- telirji so izračunali, da bodo statistično sko- rajda obdržali lanskoletno raven. Slabši pa bodo predvsem finančni rezultati, ki se gi- bljejo med -11 % do -18 % (Dunaj). V ko- likor bodo realizirane dodatne investicije v hotele za 5 %, avstrijski turistični delav- ci pričakujejo, da bo v letu 2010 realizira- nih za 3 % več nočitev. S tem bodo nasta- nitvene kapacitete povprečno zasedene v 50,3 %. Pričakovanja bodo izpolnjena le v primeru, če uspe ponudnikom cene pove- čati za 25 %! Avstrijski hotelirji predlagajo, da se davek na dodano vrednost po nem- škem vzoru zniža iz 10 na 5 %, česar pa av- strijska vlada ne želi sprejeti. Prvi januarski podatki kaž;f~ na odlično zasedenost smučarskih centrov in tudi BENELUKS ROK KLANČNIK vodja predstavništva STO v Bruslju ·1 V letu 2010 bo intenzivna predstavitev Slovenije in slovenske turistične ponudbe tudi na trgih držav Beneluksa. Slovenski turistični urad Beneluks bo letos sodelo- val na štirih delavnicah v okviru zvez tujih napovedi za zimske mesece so dokaj op- timistične. Tudi termalni kompleksi so v glavnem zelo zadovoljni z rezultati v času božičnih in novoletnih praznikov, konec leta 2009 je število predvsem domačih go- stov ponekod poraslo. V začetku 2010 pa so se nekateri odločili ponuditi dodatne popuste za termine v času delovnih dni med tednom, predvsem zaradi predvide- nih slabših rezultatov. V novembru 2009 je bila objavljena raz- iskava med 2~1 avstrijskimi avtobusni- mi prevozniki/organizatorji potovanj. Rezultati so za Slovenijo izredno spodbu- dni, saj smo se med avtobusnimi destina- cijami uvrstili na odlično 4. mesto skupaj s Češko, in sicer za Avstrijo, Nemčijo, Italijo, vendar pa pred Madžarsko, Hrvaško, Švico in ostalimi. Glede na podatke iz raziskave največji porast Avstrijci beležijo pri doma- čih, avstrijskih ciljih. Domači gosti pred- stavljajo že 55,8 % celotnega kolača, osta- li del 44,2 % pa predstavljajo potovanja v tujino. Pri potovanjih v tujino je še pose- bej zanimivo, da avtobusni prevozniki pri- čakujejo največje povečanje pri Sloveniji! Največji porast povpraševanja kažejo kro- žna potovanja, študijska potovanja, poto- vanja v mesta. Manj zanimiva pa postaja- jo avtobusna potovanja na letovanja/po- čitnice na morju ter daljša potovanja (5 do 7 dni). Večje zanimanje pričakujejo pri po- tovanjih od 1 do 3 dni (več kot 50 % vseh potovanj). Potovanja 3 do 5 dni ostajajo na nivoju preteklih let. Statistični podatki za letno sezono 2009 v Avstriji izkazujejo 61 milijonov nočitev, kar qirističnih predstavnikov v Belgiji in na Nizozemskem. Qve bosta posvečeni iz- ključno poslovnemu in kongresnemu tu- rizmu, dve pa novinarjem. Potekale bodo aktivnosti v namen informiranja medi- jev o slovenskem turizmu s povabilom v Slovenijo, večjo skupino organizatorjev po- tovanj in agentov pa bomo povabili na turi- stično borzo SIW in na individualne obiske. Naj omenimo še sejem Pohodništvo in ko- lesarstvo (Hiking & Biking) v Amsterdamu, na katerem bo Slovenija častna gostja. To bo posebna priložnost za slovenske ponu- dnike zelenega turizma za organizirano in . skupno predstavitev na ~traktivnem nizo- zemskem trgu. Pohodništvo in kolesarje- nje sta zagotovo najbolj atraktiven produkt na nizozemskem turističnem trgu. Sejem "Fiets en Wandelbeurs" bo potekal 27. in 28. februarja 2010 v amsterdamskem tuji trgi__ 27 je le 1,1 % manj kot 2008. Pri tem je šte- vilo domačih gostov porasla za 2,6 %, tu- jih pa upadlo za 2,6 %. Podrobnejši podat- ki iz nekaterih glavnih trgov avstrijskega tu- rizma: Nemčija (-0,6 %), Nizozemska (-0,7 %), Velika Britanija (-19,1 %), Italija ( +3 %), Švica ( + 1,9 %). Med avstrijskimi deželami so najboljše rezultate zabeležile Spodnja Avstrija ( + 2,2 %) in Gradiščanska ( + 1,42 %). Največji izpad pa sta zabeležili deželi Salzburg (-2,27 %) in Dunaj (-3,30 %). Zanimivi so tudi rezultati po vrstah nasta- nitvenih. Največji plus so zabeležile apart- majske namestitve ( +5,2 %). Zmanjšala pa se je zasedenost hotelov s štirimi oziroma petimi zvezdicami (-0,8 %), hotelov s tremi zvezdicami (-3,4 %) in zasedenost zaseb- nih sob (-3,8 %). Podobna razmerja zase- denosti~o zabeležili na Hrvaškem, vendar še toliko bolj v korist apartmajev in kam- pov (do +50 % več nočitev v kampih, med -5 do-10 % manj v hotelih). Kam so Avstrijci potovali v drugi polovi- ci leta 2009, najbolje kaže raziskava, ki so jo opravili na tisoč izbranih respondentih. Podatki kažejo, da je bila kot destinacija turističnega obiska najpogosteje izbrana Italija s 26 % deležem, sledita pa ji Nemčija s 12, 7 % ter Hrvaška s 10,6 %. Turisti so se pretežno odločali za cenovno ugodnejše ponudbe, omejevali pa so predvsem izven- penzionsko potrošnjo. Najpogostejši mo- tiv za odločitev za potovanje oziroma po- čitnice pa so bili ogledi mest in prireditve (36,7 %). Motiv kopanja in sončenja na pla- ži je navedlo 17,4 % vprašanih, leto prej je ta motiv navedlo 26 % vprašanih._ razstavišču RAL Slovenija bo imela na raz- polago 49 kvadratnih metrov razstavnega prostora, na katerem se bodo predstavlja- li člani G IZ Pohodništvo ter G IZ Gorskih centrov, k sodelovanju pa so bila povab- ljena tudi turistična podjetja in desti- nacije, ki niso člani teh dveh združenj. Sejem Pohodništva in kolesarjenja bo zaokrožil slovenske sejemske nastope v Beneluksu, ki smo jih začeli v začet­ ku januarja v Utrechtu in nadaljevali v Luksemburgu. Po prvih odzivih sodeč se bo povpraševanje po slovenskem tu- rizmu dodobra povečalo, k čemur bo- sta prispevali tudi oglaševalska kam- panja na nizozemskih televizijskih po- stajah skupaj z organizatorjem poto- vanj Holland Intemational in objava čudovite reportaže o Sloveniji na bel- gijski nacionalni tv postaji RTBF._ 28 J Majda Rozina Dolenc; majda.dolenc@slovenia.info ro 1 Zahvala dr. Klinetu, da nas je pred leti opo- zarjal, da je ključno delo s tistimi, ki so v Sloveniji že bili ali pa zanjo že vedo. Takrat smo dvomili, češ, kaj pa vsi ostali milijoni ljudi, ti naj bi bili potencial. Vendar pre- ohlapen potencial, pri katerem je pot do rezultatov še dolga, predolga za čas kri- ze. Zaradi lanskega uspeha tega pristopa smo letos pripravlili že tretjo razglednico, ki smo jo razposlali februarja, saj je situa- cija letos malo bolj optimistična kot lani v tem času. STO je poskrbela za pravočasno pripravo in tisk novih brošur tudi v nem- ščini. Novitete bomo izpostavili, gre pred- vsem za novo splošno brošuro in karto Slovenije, promovirali pa bomo tudi vse najpomembnejše aktualne produktne in regijske brošure. Lani (2009) smo v vsem letu pripravili in razposlali 7.487 pošiljk brošur individualnim osebam. Medtem je naša baza kontaktov rasla in trenutno šteje trikrat več kot lani spomladi, in si- cer skoraj 15.000 naslovov, z večjo pro- aktivnostjo in večanjem baz pa upamo na obsežnejše odzive. Interes za naše brošure in s tem tudi baze kontaktov bomo povečevali z umestitvijo naših brošur na internetne kioske. Vsem, ki nas bodo zaprosili za brošur~, želimo ponuditi tudi. možnosti za rezervaci- je, zato v predstavništvu pripravlja- mo posebno brošuro za nemški trg, kjer bodo poleg osnovnih praktičnih podatkov na voljo 4- in S-dnevni Najprej kratek pogled nazaj. Po hudem upadu povpraševanj z nemškega trga v začetku lanskega leta smo aprila in nato še junija izdelali ter razposlali razglednice s povratnimi dopisni- cami za naročilo brošur. Tako smo vendarle uspeli spodbuditi konkreten interes za Slovenijo kot turistično destinacijo, od- ziv je bil velik, saj smo tretjino poslanih razglednic prejeli kot naročilo nazaj na predstavništvo. tematski paketi slovenskih ponudnikov, podobno, kot smo lani pripravili s partner- ji Julijskih Alp, le da bomo tokrat vključili celo Slovenijo. Gre za povezovanje promo- cije v času poostrenih gospodarskih raz- mer z možnostmi rezervacij konkretnih počitnic. V nadaljevanju leta bomo B2C mailing izvajali elektronsko s privlačnimi newslettri. 2. februarja 2010 smo izvedli slovenski večer v restavraciji Stemberg v Velbert - Nevigesu v Vestfaliji, pričakuje­ mo 60 gostov, z mojstrom Stembergom je kuhal Igor Jagodic. Promovirali smo Bled in Piran, stičišče Alp in Mediterana. Od 18. do 22. februarja 2010 smo priso- tni na osrednjem. bavarskem sejmu FREE v Munchnu, po otvoritvi pa smo na naši stojnici sprejeli bavarsko delegacijo v spremstvu novinarjev. Oglaševanje Pripravljamo večjo akcijo spletnega ogla- ševanja, konkretno celovito akcijo s po- nudbami; trenutno izbiramo najustre- znejše spletne iskalnike, vključili bomo atraktivna promocijska besedila in vabila na prireditve, obiskovalci pa bodo usmer- jeni dalje na posebej za to akcijo posta- vljen landing page s konkretnimi paketi ponudb. Izhajamo iz dragocenih lansko- letnih izkušenj celovite spletne predsta- vitve Slovenije na wissen.de, a bo tokrat oglaševanje širše. Prednost tega oglaševanja je interaktivnost, ki omogoča sprotno spreminjanje in prila- gajanje povpraševanjem ter navezava stika z novo, aktivno ciljno skupino. V tiskanih medijih bomo izvedli nekaj oglaševanja, iz- biramo bolj ekskluzivne pozicije, ki so do- bro vidne, kot je npr. oglas Bleda na na- slovnici imenika TID 2010 ali oglas Pirana na zunanji platnici osrednjega vodnika po prireditvah v Munchnu v času sejma fe- bruarja 2010 z vabilom na našo stojnico. Raziskave Skupaj z oddelkom za raziskave STO smo začeli z raziskovanjem nemškega trga v odnosu do Slovenije kot destinacije za Nemce. Želimo pridobiti trdnejšo osno- vo za delo na tem zahtevnem trgu, ki pa v svetu vsako leto znova ustvari največ turi- stičnega prometa: Nemci potujejo največ od vseh. Raziskovali bomo na treh vzorcih: v Nemčiji na splošno na vzorcu tistih, ki so nas na predstavništvu v zadnjih treh letih zaprosili za brošure o Sloveniji in torej za Slovenijo vedo, tretji del pa bo opravljen na vzorcu, zajetem med nemškimi gosti, ki so lani obiskali Slovenijo. Poskušali bomo do- biti odgovore na ključna vprašanja v zvezi s produkti, programi, ciljno publiko, trenu- tno pa vprašalnike še usklajujemo. Akcije na nemškem trgu za organizatorje potovanj Proaktivni smo tudi v delu z organiza- torji potovanj, tudi za te pripravljamo obsežnejšo pošto, ki ji bomo priložili nov Priročnik (Handbuch fuer Reisebueros 2010) in Karto Slovenije. V pošti bo tudi povratna dopisnica za naročilo izvodov na- ših brošur za potrebe agencij, povabilo na obisk slovenske stojnice v času ITB na po- slovni razgovor in na sprejem na stojnici ter povabilo na SIW v Ljubljano. Želimo vzpostaviti več kontaktov s specializira- nimi ponudniki, nišnimi ponudniki ter doseči 've"čjo in kakovostnejšo prisotnost Slovenije v ponudbah. 1 Akcije na nemškem trgu za medije in novinarje V lanskem letu (2009) smo v nemških medijih zasledili skupno 3.839 objav turi- stičnih vsebin o Sloveniji. Tudi za medije že v začetku leta 2010 pripravljamo mai- ling, in sicer bomo na 100 ključnih ure- dništev posredovali nove brošure in na- bor ustreznih tematskih brošur. Priložili bomo konkretne predloge za tematska študijska potovanja v Slovenijo za wellbe- ing na Dolenjskem, golf v Sloveniji, kultu- ro, vezano na Ljubljano - svetovno pre- stolnico knjige, ki bo vključevala Bled kot vsakoletno prizorišče mednarodnih sre- čanj društva PEN, pa tudi branje literatu- re v Vilenici, in če bo stroškovno možno še jesen s trgatvijo. Vabimo tudi na ekskluziv- ne individualne študijske obiske in se npr. dogovarjamo z uredništvom revije Mobil, ki jo prejemajo vsi IC in ICE potniki na vla- kih Deutsche Bahn, pri čemer želimo izpo- staviti dostopnost Slovenije"'ii vse Nemčije z avtovlakom do Beljaka in Trsta od aprila do oktobra. Pripravljamo mapo sporočil za bavarske medije za sejem FREE in smo v rednih stikih z mediji. 1TB V okviru borze ITB 2010, ki bo od 10. do 15. marca letos potekala v Berlinu, bomo prvi dan, 10. marca., izvedli novinar- sko konferenco in drugi dan, 11. marca. sprejem na stojnici. Ta sprejem bomo iz- vedli istočasno in v sodelovanju s sosedi Avstrijci, s čimer želimo zagotoviti večjo in ustrezno obiskanost. Glavna partneri- ca nastopa Slovenije na ITB bo Ljubljana s knjigo kot simbolom kulture, predstavili pa bomo tudi našo zeleno usmeritev. V ta namen za novinarsko konferenco pripra- vljamo predstavitev študijske ture za n~- vinarje na temo CO2 minimum s povabi- lom k udeležbi, študijski obisk pa bomo izvedli maja. Med novinarsko konferenco bo stekel relounch nadgrajenega portala www.slovenia.info. Nadejamo se, da bo nastop na ITB uspešen, prav gotovo pa bodo vzdušje in sveže informacije svoje- vrsten kazalec turizma letos. Koliko je trenutno vreden evro Kupna moč evra je tudi to zimo, kot navajata Združenje nemških bank (Bundesverband Deutscher Banken) in nemški Zvezni statistični urad (Statistisches Bundesamt), v različnih evropskih državah različno vreden. Pri tem Nemci radi poudarjajo, da je marsi- kje potrebno seči globlje v žep kot doma. Če je v Nemčiji storitev ali blago vredno v povprečju en evro, je v Sloveniji kupna moč višja in znaša 1,09, kar je bolje kot v Avstriji (0,94), Italiji (0,89), Franciji (0,87) in Švici (0,84), ugodneje pa je na Češkem (1,12). Trendi2010 Za leto 2010 nemški strokovni mediji tu- rizmu kljub številnim ugodnim ponudbam ' 'Hvi, ., ,,<_,.-;,;.- \, '; I , .' ilii.i I ~ / , 1 ~ Majda R. Dolenc, vodja predstavništva STO v Nemčiji • \ \~ zgodnjega bookinga napovedujejo nadalje- vanje trenda rezervacij tik pred počitnica­ pi, porast odgovornosti do okolja ter pri vseh, ki si to lahko privoščijo, izbiro luksu- znih počitnic. • Kot navaja fvw, bodo letalski prevozniki z zmanjševanjem števila poletov ter tudi z višanjem števila sedežev na letalih po- skušali višati izkoristke in s tem prihod- ke. Pričakovanja in razočaranja pa so si bližje kot kdajkoli: v Nemčiji vedno ve- čjo vlogo igrajo čarterski prevozniki cilj- nih destinacij Turčije, Grčije, Španije, Abu Dabija. Ponudba raste, cene padajo, ven- dar ne za najdaljše lete na oddaljene de- stinacije. Predvsem na otokih, Balearskih, Kanarskih, na Irskem, 'pa tudi na konti- nentu v Španiji in na Portugalskem napo- vedujejo zmanjšanje števila avtomobilov za izposojo in rast cen najema, tudi za 10 % in več. Zmanjševanje stroškov je cilj tudi organizatorjev potovanj, ti tvegajo vedno tuji trgi__29 manj in raje nekaj dopustnikov pustijo doma, kot da bi potovali z nepopolnjeni- mi kapacitetami, kar občutimo tudi mi, saj avtobusni prevozniki iz Nemčije že nekaj zadnjih let skupin, ki so manjše od 20 do 30 udeležencev, ne pripeljejo v Slovenijo, ker se jim ne splača. Največja pričakova­ nja tudi za leto 2010 gojijo zmagovalci leta 2009 - organizatorji križarjenj. Desetim največjim se je promet v letu 2009 pove- čal za 13,5 %, vodilni Aidi Cruises kar za 28 %. Edini konkurent križarjenjem so daljna potovanja v eksotične kraje in napo- veduje se poglabljanje bitke za turiste z vi- soko kupno močjo. Masovni turizem se je poslovil, stroka uspeh napoveduje nišnim ponudbam tematskih potovanj, ki mora- jo zadostiti vedno bolj raznolikim in zah- tevni:m,"'_povpraševanjem. In tu tičijo prilo- žnosti tudi za nas. In spet smo pri ciljnih skupinah, ki pa jih bo treba tudi ustrezno negovati. Poseben pomen gre ciljni publi- ki tistih v najboljših letih - Best Agerjem, saj imajo čas, denar, okus, v Sloveniji pa ne smemo pozabiti tudi na pare srednjih let brez otrok in družine. S porastom od- govornosti do okolja se vzpostavlja t.i. Eco Class, ciljna skupina tistih, ki si želi- jo npr. sami preračunati ogljični odtis za izbrane počitnice, za izbiro različnih pre- voznih možnosti ipd. Prihodnost pripada virtualni produkciji, saj ta omogoča dina- miko. Ponudbe v tiskanih katalogih so le se ogrodja za vedno bolj prilagodljive kon- kretne ponudbe, povpraševalci pa od turi- stičnih agentov pričakujejo individualen in inovativen pristop. V porastu je on-li- ne poslovanje, klj~čno vlogo bodo igra- li uporabniki socialnih mrež, tudi plat- form, kot so Twitter ali Facebook ter handy, še najbolje iPhone. V letu 2010 bo vlogo v turizmu odigralo tudi svetov- no nogometno prvenstvo. Marsikateri oglas Slovenije kot turistične destinaci- je v nemških medijih ni odmeval tako, kot naš gol proti Rusom: naslednje jutro so me vsi poznali, številni so nam česti­ tali, res jim je bilo všeč, da smo izloči- li Ruse. Zlatko Dedic pa je pred dnevi dal se svoj prvi gol v l. nemški zvezni ligi za Vfl Bochum 1848. Macesen na koncu tunela Ampak, ali veste, kaj človek najprej za- gleda, ko se skozi Karavanski predor pripelje v Slovenijo? Manjši macesen. In za leto 2010 si prizadevam, da bi ta macesen na koncu tunela zagleda- lo čim več Nemcev._ 30 Livija Kovač Kostantinovič; } livija.kova@slovenia.info > ::C: o (1) :::> 1 1 :::::C:: -~ .... ftiZo ·= (1) > ~~o o ..... C/l (Tj -~ oO~ .... u o ~o e o >>til Q :.... ~ Slovenska turistična organizacija (STO) je aktivno spremljala nastope sloven- ske nogometne reprezentance v tujini vse do velikega dosežka, uvrstitve na svetovno prvenstvo v Južnoafriški re- publiki (JAR). Nekaterim nogometnim dogodkom je STO prilagodila svoje ak- tivnosti in za promocijo Slovenije izko- ristila prijateljsko nogometno tekmo med Slovenijo in J\nglijo na Wembleyu ter tekmo z Rusijo v dodatnih kvalifika- cijah v Moskvi. Glede na zaostrene razmere in veliko konkurenco, ki vlada na svetovnem turističnem trgu, je treba biti tudi f)O- dročju promocije turizma vse bolj kre- ativen in inovativen. Nogometno sve- tovno prvenstvo v JAR bo eden naj- pomembnejših globalnih medijskih dogodkov, v katerem bo aktivno vlo- go igrala tudi Slovenija. Gre za prilo- žnost za promocijo države, ki je ne že- limo izpustiti. V Veliki Britaniji in Nemčiji, ki sodi- ta z 11 oziroma 6 odstotki ustvarje- nih tujih nočitev med pomembnej- še emitivne trge za slovenski turi- zem, nameravamo izvesti nekate- re posebne akcije tržneg-~ komu- niciranja, s katerimi želimo obrni- ti negativni trend obiska turistov iz obeh držav, ki smo mu bili pri- ča lani. Ob tem nameravlamo izve- sti tudi dva dogodka v JAR, in sicer Junija in julija letos bodo vse oči sveta uprte v Južnoafriško republiko, kjer se bo odvijalo svetovno prvenstvo v najpo- membnejši postranski stvari na svetu - nogometu, na kate- rem bo nastopila tudi slovenska nogometna reprezentanca. Zato je to več kot odlična priložnost za vsestransko predsta- vitev Slovenije in še posebej za predstavitev njene turistične ponudbe strokovni in široki svetovni javnosti. z namenom predstavitve slovenskega gospodarstva ter promocijske aktivno- sti na Slovaškem. Ob uvrstitvi slovenske reprezentance na Svetovno nogometno prvenstvo v JAR smo s partnerji, s katerimi snuje- mo marketinške aktivnosti, pričeli in- tenzivne pogovore, kako uvrstitev slo- venske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo izkoristiti za večjo prepoznavnost Slovenije v svetu. Poleg predstavitve na prizorišču svetovnega prvenstva želi STO pred prvenstvom izvesti marketinške aktivnosti v Veliki Britaniji in v Nemčiji ter skupno akci- jo s Slova~ko . .... Velika Britanija je za slovenski turizem izjemno pomemben trg, kjer je z letom 2010 STO odprla tudi svoj informativ- ni urad. Nogometna tekma slovenske nogometne reprezentance v skupini z Anglijo pa ponuja še toliko večjo mo- žnost, da se med Angleži vzbudi zani- manje za Slovenijo. S skupno akcijo s Slovaško želi STO po- večati prepoznavnost obeh držav, ki ju tujci prepogosto zamenjujejo in jih po- vabiti k obisku 1=ne izmed obeh. V nada- ljevanju sledi podrobnejši opis posame- znih aktivnosti. VELIKA BRITANIJA Sporočilo ene večjih promocijskih aktiv- nosti v Veliki Britaniji, ki bo potekala v sodelovanju s sodelujočimi turističnimi organizatorji potovanj iz te države, bo sledeče: "Slovenia ... bet you'll love it!" "Če se Slovenija uvrsti v četrtino fina- la svetovnega prvenstva, dobite povr- njene 25 % cene počitnic v Sloveniji, če se Slovenija uvrsti v polfinale, bo vrnjeno 50 %, in če zmagamo v fina- lu, dobite vrnjeno 100 % vsoto, koli- kor je znašal strošek paketa za počitni­ ce v Sloveniji." Izbrani potovalni paketi počitnic v Sloveniji, rezervirani in pla- čani do 11. 6. 2010 (tudi za počitnice do konca marca 2011), bodo vključe­ vali promocijsko ponudbo v ceni pake- ta. Na ta način se ne bo predstavljala zgolj Slovenija kot turistična destina- cija, temveč tudi kot država, naklonje- na športu, v kateri so si igralci številč­ no mnogo manjše države, kot je velesi- la Rusija, s srčnostjo in predanostjo iz- borili pot na svetovno nogometno pr- venstvo v JAR. To nedvomno prinaša dodano vrednost tudi za promocijo slo- venskega nogometa. Da bi spodbudi- li tour operaterje in agencije iz Velike Britanije k sodelovanju v tej akciji, bo med sodelujočimi partnerji v tem pro- jektu nagrajen tisti, ki bo v tem obdo- bju prodal največje število paketov - po- čitnic v Sloveniji, in sicer z aranžmajem za dve osebi, ki bo vključeval vstopnico za ogled tekme Slovenija - Anglija, le- talski prevoz in tri nočitve v JAR. STO je pred in v času prvenstva v sodelova- nju z Veleposlaništvom RS v Londonu zakupil "PUB" v središču Londona, ki je osrednja informativna točka Slovenije za strokovno in splošno javnost, medi- je in druge ciljne javnosti. Če bo s strani katerega od (slovenskih) gostinskih ozi- roma turističnih podjetij kaj zanimanja za najem, bo osnovni namen "PUB-a" krepitev znamke I FEEL SLOVENIA, namer'i je tudi opozoriti na zgoraj pred- stavljeno marketinško akcijo STO v so- dtlovanju z angleškimi organizatorji potovanj, center za številne dogodke in predstavitve Slovenije ipd. SLOVAŠKA Promocija na Slovaškem bo poteka- la v sodelovanju s Slovaško nacional- no turistično organizacijo z glavnim ci- ljem povečati prepoznavnost obeh dr- žav med potencialnimi turisti, seznani- ti tujce z značilnostmi posamezne dr- žave in vzbuditi njihovo zanimanje za počitnice v Sloveniji ali na Slovaškem.· Akcija bo potekala med januarjem in aprilom 2010 preko spletnega kviza na temo značilnosti obeh držav na po- dročju športa, kulture, turizma in splo- šnih značilnosti. V si, ki bodo na vsa WE FEEL VERY OLYMPIC. WE FEEL SLOVENIA. Leto 2010 je olimpijsk; leto, 12. fe- bruarja so se začele XXI. Zimske olim- pijske igre v Vancouvru in Whistlerju v Kanadi. Skupaj z Olimpijskim komite- jem Slovenije (OKS) in Uradom Vlade RS za komuniciranje (UKOM) ter s po- močjo Veleposlaništva RS v Ottawi je Slovenska turistična organizacija (STO) v okviru letošnjih zimskih olimpijskih iger v Vancouvru organizirala Slovensko hišo, ki je v času OI predstavljala sredi- šče slovenskega športa, kulture, gospo- darstva, turizma in promocije slovenske države. Slovenska hiša je delovala v okvi- ru Mountain Cluba hotela Westin Resort v središču Whistler Village. Slovenska hiša je za obiskovalce odprla vrata 11. februarja. Vsak dan v času olim- pijskih iger so se obiskovalci lahko ude- l ležili tematskih srečanj z različnimi gosti - športniki, gospodarstveniki, partner- ji, predstavniki medijev in ostalimi obi- skovalci hiše, ki je bila odprta tudi splo- šni javnosti. vprašanja odgovorili pravilno, se uvr- stijo v žrebanje za dve glavni nagra- di - letalsko vozovnico s kateregakoli evropskega letališča do JAR in sedem- dnevno bivanje v času svetovnega pr- venstva, vključno z vstopnico za ogled ene izmed tekem Slovenije ali Slovaške. Promocija akcije bo potekala prek sple- tnih socialnih mrež Facebook in Twitter ter sporočil za javnost in drugih komu- nikacijskih orodij s strani Slovenske in Slovaške turiptične organizacije. NEMČIJA V času pred največjo svetovno turistič­ no borzo ITB Berlin, ki poteka v mar- cu mesecu, STO vsako leto organizi- ra novinarsko konferenco s predsta- vitvijo aktualnih turističnih novic iz Slovenije . Na novinarski konferenci bomo Slovenijo med drugim predsta- vili tudi kot eno izmed držav, ki se je uvrstila na Svetovno nogometno pr- venstvo v Južni Afriki, ki bo v leto- šnjem letu eden izmed najbolj odmev- nih medijskih dogodkov. V Nemčiji je na Slovenijo zagotovo opozoril tudi slo- venski reprezentant Zlatko Dedic, stre- lec zmagovitega gola proti Rusiji, ki igra za nemškega prvoligaša Bochum. STO je v okviru Slovenske hiše skupaj z UKOM in OKS predstavljalo Slovenijo ne samo kot športno-turistično destinacijo, temveč tudi kot evropsko alpsko (zimsko) destinacijo. Pri predstavitvah so bile tako izpostavljene vrhunske športne priredi- tve v Sloveniji (kot so svetovno prven- stvo v poletih v Planici, svetovna poka- la v alpskem smučanju v Kranjski Gori in Mariboru, svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki in svetovni pokal v smučarskih tekih na Rogli, Univerzijada v Mariboru in druge večje športne prireditve) . Slovenska hiša in del objektov v olimpij- ski vasi je bilo opremljenih v skladu s ce- lostno podobo znamke I feel Slovenia. V Slovenski hiši je bila na ogled razstava tuji trig__ 31 JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA V luči svetovnega nogometnega prvenstva Slovenska turistična organizacija in Urad vlade za komuniciranje (ter skladno z od- ločitvami o sodelovanju drugih subjektov javnega ali zasebnega prava) načrtujeta: _ poslovno konferenco v sodelova- nju z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za zunanje zadeve (go- spodarska diplomacija), Javno agen- cijo za podjetništvo in tuje investicije, Gospodarsko zbornico Slovenije ipd. v Johannesburgu po tekmi z Alžirijo; _ info točko: delovala bo v Johannes- burgu vsak dan v času svetovnega pr- venstva kot središče, namenjeno pro- mociji Slovenije; primerno bo opremlje- na; na njej bodo strokovne osebe aktiv- no inf0'rmirale obiskovalce o Sloveniji; info točka bo predstavljala osrednje sti- čišče športnih, gospodarskih in turistič­ nih interesov za vse slovenske in druge predstavnike, ki bodo med prvenstvom v JAR; načrtuje se, da bi bila znotraj sre- dišča, kjer bo delovala info točka, priso- tna tudi RTV Slovenija; _ sodelovanje z Nogometno zvezo Slovenije: promocijski material, navija- ški rekviziti za slovenske navijaške vrste in tuje strokovne javnosti v JAR._ fotografij Slovenije in poseben kotiček Okusiti Slovenijo. Obiskovalci so silah- ko ogledali posebno tematsko prezenta- cijo Slovenia sports, predstavitveni film Zima v Sloveniji in, dokumentarec s sve- tovno znanimi smučarji o slovenskih smučiščih. Ameriški in kanadski turi- stični novinarji ter organizatorji poto- vanj so ob predstavitvi Slovenije lahko testirali Elanove smuči . Skupaj z orga- nizatorji večjih dogodkov v Sloveniji je STO povabila tudi t.i. "opinion" in "de- cision makerje" oziroma mnenjske vo- ditelje v svetovnem (zimskem) špor- tu, ki bodo prisotni v Vancouvru in Whistlerju. Vabilo v Slovensko hišo je vse dni trajanja Slovenske hiše bilo na- menjeno tudi ostalim športnim nav- dušencem, ki jih STO želi dodatno spodbuditi z nagradnimi igrami in t.i. eko obvestili. Za XXI. Zimske olimpijske igre je OKS skupaj z UKOM pripravil obla- čila za športnike in navijaške rekvizi- te za športne navdušence, skladne s celostno podobo I feel Slovenia. 32 1 ~ z ~ > z o u • • -- • • -- • • • - • • - •• - • - Borza Conventa je združila 113 ponudni- kov kongresnih storitev (kongresnih cen- trov, hotelov, profesionalnih kongresnih · organizatorjev, DMC agencij, nacional- nih in mestnih kongresnih uradov itd.) iz regije in 200 izbranih organizatorjev do- godkov iz cele Evrope, ki so vzpostavljali ali utrjevali poslovne odnose na individu- alnih sestankih. V primerjavi z lansko bor- zo je tako število razstavljavcev kot tudi va- bljenih gostov sunkovito naraslo, kar po- trjuje, da Conventa utrjuje ugled kot naj- bolj pomemben dogodek za kongresni tu- rizem v regiji jugovzhodne Evrope. Regija pritegne vedno večje število mednarodnili organizatorjev dogodkov, ki si v svojih, z borzami natrpanimi koledarji rezervira- jo čas za Convento in spoznavanje desti- nacij jugovzhodne Evrope. Organizatorje dogodkov privablja še vedno neodkrita destinacija, ki ponuja odlično razmerje med ceno in kakovostjo turistične po- nudbe. Sodelovanje destinacij jugovzho- dne Evrope je pri tem ključnega pome- na, kajti s stališča mednarodnega orga- nizatorja je le regija dovolj veliko in dol- goročno gledano zanimivo tržišče. ZORAN JANKOVIC, župan Mestne občine Ljubljana: "Za mesto Lj.vbljana je kongresna borza Conventa po- memben poslovni dogodek in odli- čen način, kako začeti leto 2010. Povezovanje konkurenčnih destina- cij iz regije jugovzhodne Evrope, ki se 21. januarja je odprla vrata že druga Conventa, najpomembnejša borza za kongresni turizem za regijo jugovzhodne Evrope. je začelo lani na prvi Conventi, se je izka- zalo za uspešen partnerski model poslov- nega sodelovanja oziroma 'sodelovanja- konkurenčnosti'." Mag. DIMITRIJ PICIGA, direktor Slovenske turistične organizacije: "Prepričan sem, da bo borza Conventa Slovenijo še odmevneje pozicionirala na evropskem in globalnem zemljevidu kon- gresnega in poslovnega turizma." BARBARA VAJDA, direktorica Turizma Ljubljana: "Borza Conventa odpira nove promocijske, trženjske in prodajne kana- le za kongresne produkte te regije, ki ima močan razvojni potencial v prihodnosti. Turizem Ljubljan¾prepoznava priložnost, ki jo ta poslovni dogodek ponuja, zato že od začetka partnersko sodeluje kot soor- ganizator. Prav partnersko razmišljanje, na katerem temelji izvedba te borze, je tisti model, ki vodi v nadaljnji razvoj promo- cije in trženja naše kongresne ponudbe v Evropi in širše." MIHA KOVAČIČ, direktor Zavoda- Kongresnoturistični urad: "Pred enim le- tom smo se na okrogli mizi pogovarjali, ali ima jugovzhodna Evropa kot kongresna destinacija možno,st, da se uveljavi v med- narodnem kongresnem okolju. V si smo se s tem strinjali, vključno s predstavniki mednarodnih strokovnih združenj . Kot pogoj za uspeh smo navedli, da se mora- mo povezovati in tržiti skupen produkt. Poslovna borza Conventa, kot osrednji trženjski dogodek regije N Evrope, je dr- žave jugovzhodne Evrope še bolj zbližala." Novosti borze Conventa Pomembni novosti Convente 2010 sta Mesto kongresnih storitev in izobraževalni program Akademija Conventa. Prva, ki je odgovor na naraščajoč pomen tehnologije in razvoja vedno novih pristopov pri orga- nizaciji učinkovitih in donosnih dogodkov, je predstavila ponudnike tehnološke opre- me, kongresnih in promocijskih materia- lov, informaci3ske tehnologije in sistemov, marketinga in produkcije dogodkov. Druga novost, Akademija Conventa, se s sklopom izobraževalnih seminarjev osre- dotoča na profesionalizacijo in nadaljnji razvoj kongresne dejavnosti s spodbuja- njem pretoka znanja in izkušenj . V okvi- ru Akademije je bil letos prvič organiziran nagradni natečaj "Priznanje Akademije Conventa" v kategoriji Kongresna inova- cija, namenjen kongresnim ponudnikom, ter kategoriji Kreativni predlog, namenjen perspektivnim študentom. Prejemniki prvih Priznanj Akademije Conventa so Turizem Ljubljana za kongresno inovaci- jo na področju destinacije, Koren Sports za kongresno inovacijo s področja prizori- šča in skupina MeetAdria DMC Group za kongresno storitev. Priznanje Akademije Conventa v kategoriji Kreativni pre- dlog je bilo podeljeno študentki Urški Počervina . a 1;_-.·1-.. :f;l:!_,,·,\\:J;. Med 21. in 24. januarjem 2010 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal največji dogodek promocije turizma na enem mestu v Sloveniji, sejem Turizem in prosti čas - TIP, in sicer pod skupnim motom Ujemi me v svoj objektiv! Vzporedno sta potekala še Salon plovil in poslovna borza Conventa. Na sejmu je ponudbo turističnih destina- cij iz Slovenije in tujine ter številne idej za aktivno preživljanje prostega časa na sku- pno 7000 kvadratnih metrih notranjih in zunanjih razstavnih površin predstavilo 150 razstavljavcev iz 13 držav. V imenu pokrovitelja, Ministrstva za gospodar- stvo Republike Slovenije, je sejem uradno odprl mag. Marjan Hribar, generalni di- rektor Direktorata za turizem. Poudaril je pomen skupne promocife.slovenskega turizma ter za leto 2010 napovedal nekaj zahtevnih, inovativnih in jasno ciljanih akcij, ki bodo kljub neugodnim gospodar- skim razmeram prispevale k ohranjanju višine prihodka iz turizma tudi letos. V imenu STO je vse navzoče na otvori- tvi nagovoril mag. Dimitrij Piciga. STO je na sejmu predstavila Slovenijo v skladu z aktualnimi trendi v turizmu kot zeleno destinacijo, ki je blizu doma in blizu srca in odkriva poti projekta Na lepše! Obsejemski program V četrtek, 21. 1., je v organizaciji STO potekala okrogla miza na temo "Zeleni turizem - nova priložnost jugovzhodne Evrope", v okviru katere so predstavni- ki nacionalnih turističnih organizacij JV Evrope poskušali najti odgovor na vprl - šanje, kakšno priložnost zeleni turizem pomeni za Slovenijo in države jugovzho- dne Evrope. Okroglo mizo je vodil mag. Dimitrij Piciga, direktor STO. Njegovi sogovorniki so bili Zoran Strezovski, direktor makedonske Agencije za pro- mocijo turizma, Goran Blažic, pred- stavnik Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, Pavle Bukic iz srbske turistič­ ne organizacije, Miha Kovačič, direk- tor Zavod-Kongresno turistični urad in Daniel Marušic, direktor DMC agencije Dubrovnik Travel. Okrogli mizi je sledila novinarska kon- ferenca o Makedoniji. Makedonsko turi- stično ponudbo je slovenskim novinar- jem in organizatorjem potovanj pred- stavil direktor makedonske Agencije za :e.romocijo turizma Zoran Strezovski. Novinarske konference se je udeležil tudi makedonski veleposlani k v Sloveniji, nje- gova ekselenca Samoil Filipovski. Drugi dan sejma TIP, v petek, 22. janu- arja, je potekala še ena okrogla miza, in sicer tokrat na temo inovativnosti v slo- venskem turizmu, ki je bila namenjena tudi srečanju partnerjev Banke turistič­ nih priložnosti Slovenije. Drugi dan sejma se je zaključil z zelenim večernim dogodkom I FEEL SLOVENIA! . Večerna prireditev je postregla z zanimi- vim družabnim programom. Dvorano Galerija na Gospodarskem razstavišču so napolnile pristne slovenske jedi, slo- venske popevke in izbrane fotografije na- ravnih lepot Slovenije projekta Picture Slovenia, najboljše so bile ob tej prilo- žnosti tudi nagrajene. Ideje za zanimive in drugačne izlete v Sloveniji S projekti Slovenske turistične organiza- cije, Turistične zveze Slovenije in drugih posamičnih akterjev je bila predstavlje- na celovita ponudba naše dežele. STO je obiskovalce seznanila z nadgrajenim projektom Na lepše od glavnih, predsta- vile so se lokalne turistične organizacije in turistična društva s ponudbo doma- če obrti, običajev in kulinarike. Sejem je obeležil jubilejno SO-letnico kuren- tovanja, področja Polenjske, Bele kra- jine in Posavja so se predstavila z no- vim unikatnim turističnim produktom - Turizem v zidanicah. Informacije o ponudbi na podeželju je dopolni- lo še Združenje turističnih kmetij Slovenije. Obiskovalci so se lahko se- znanili s ponudbo slovenskih narav- nih zdravilišč. Na TIP-u so se pred- stavili tudi zamejci, in sicer v okviru projekta (Ne)znano zamejstvo, prvič so se predstavile Furlanija - Julijska krajina, Koroška in Slovenija v okvi- ru projekta Brez meja - Playing to- gether, ki je nastal iz ideje o skupni organizaciji olimpijskih iger v letu 2006. Cilj sodelovanja je predstavi- ti te tri regije kot turistično desti- nacijo brez meja, kakor tudi izko- ristiti obstoječo sinergijo v marke- tingu ter nadaljnje razvijanje po- nudbe na tem področju._ 33 34 1 Nara Petrovič; nara.petrovic@ocistimo.si 1 1 z 1 1J:J.:I Q~ z J;J.:I J:J.:I N ~o ~CI) f Estonija je pribalt- ska država, ki jo v Sloveniji poznamo kvečjemu po dvo- jem: tam je doma Skype in tam je bil leta 2002 izbor za pesem Evrovizije. Leta 2008 je skupina prostovoljcev v tej državi organizirala ambiciozno akcijo čiščenja vseh ile- galnih odlagališč . Na ak- ciji je sodelovalo 50.000 ljudi. V letu 2010 se je na podlagi njihove ide- je sprožil pravi plaz akcij po svetu. Ideja - ne,)Ja- Očistimo Slovenijo držav, morda tudi iz bolj odda- ljenih krajev. Tim iz Estonije je že z navdušenjem potrdil udelež- bo. Zaradi razse- žnosti dogodka bo medijska pri- go ali usluga! - je postala nji- hova pomembna izvozna do- brina. Glas o vsedržavnem či­ ščenju jih je postavil na sve- v enem dnevu! sotnost zelo ve- lika, kar je fantastična pri- ložnost za promocijo lepot Slovenije v svetu. Gostom tovni zemljevid, pravi eden najbolj b.ra- nih estonskih blogov. Po vzoru akcije v Estonijo tudi v Sloveniji organiziramo akcijo "Očistimo Slovenijo v enem dne- vu!", in sicer 17. 4. 2010. Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Tudi v Sloveniji kaže, da bo tako. Vsi, ki so doslej podprli akcijo - večina vla- dnih in nevladnih institucij - so to v večini primerov storili nagonsko, brez pretiranega razmišljanja. V tem ni nič nenavadnega. Čisto bivalno okolje je v Sloveniji visoko cenjena vreqnota, ne le etično, ampak tudi tržno in politič­ no. Zeleni trendi so v ospredju pov- sod: v industriji, gospodarstvu, politi- ki in seveda tudi v turizmu. Naravno je, da tisti, ki zastopajo interese Slovenije, podpirajo akcijo, ki nam bo ko- ristila v vseh pogledih. Vseslovenska p; ostovoljska čistilna akci- ja bo omogočila doseganje ciljev, ki bi po standardnih poteh terjali velikanski fi- nančni izdatek, zapleteno organizacijo in veliko časa. Skupno delovanje bo krepilo tudi duha narodne enotnosti, prav tako bomo imeli kaj pripovedovati gostom, ki bodo prihajali iz tujine. Slovenska nara- va bo še bolj čista, kot je že, in s tem bo v vseh pogledih bolj usklajena z razvojni- mi smernicami EU. Najbolj posebno je to, da bodo vsi ti c~lji doseženi z desettisoči ur prostovoljnega dela in ob minimalnih denarnih izdatkih. Slovenija brez smeti Na dan čiščenja se nam bodo v Sloveniji pridružili prostovoljci iz mnogih evropskih bomo predstavili izbra- ne znamenitosti in jim pokazali, da smo zelo gostoljuben narod. Ne dvomimo, da bo 17. aprila pozornost sveta usmerjena v srce Evrope, kjer bo potekala največja pro- stovoljska akcija pri nas doslej. Za tako izjemno odmevnost akcije v Sloveniji je zaslužno jedro zagnanih pro- stovoljcev, ki skrbijo, da akcija ostane apo- litična, nepromocijska, ljudska, vsesplo- šna - vsi so dobrodošli, nihče ni izključen. V tej akciji smo vsi preprosto ljudje, nazi- ve puščamo doma ali v pisarnah. Dolgoročno gledano bo letošnja akcija "Očistimo Slovenijo v enem dnevu!" ne- dvomno pomemben mejnik med že si- cer aktualnimi zelenimi premiki. Pojem zelenega turizma bo dvignil na povsem novo stopničko in mu odprl številne nove možnosti. Pridružite se tudi vi na www.odstimo.si! aktivnosti STO __ 35 NOV PRIROČNIK ZA POTOVALNE AGENCIJE Slovenska turistična organizacija je za leto 2010 izdala priročnik Travel Agent's Manual, katerega vsebine so namenjene strokovni turistični javnosti. Vsebinsko in oblikovno prenovljen priročnik je izšel v angleškem jeziku in je bil prvič predstavljen na Svetovni turistični borzi WTM v Londonu. Izdane pa so bile nemška, italijanska in francoska jezikovna različica. Na enem mestu so zbrane koristne splošne informa- cije o Sloveniji, izpostavljeni so ključni turistični produkti, ter številne kontakte in- forma~ij~ ponudnikov turističnih storitev in turističnih organizacij, ki so v pomoč tu- jim predstavnikom turističnega gospodarstva pri iskanju poslovnih partnerjev in laž- ji izvedbi potovanj v Slovenijo. Vsebine so obogatene z zelenimi dejstvi o Sloveniji ter zd!.enimi nasveti, ki spodbujajo k trajnostnemu turizmu in k skupnemu delovanju za ohranitev zelene Slovenije. Priročnik je prvi izmed serije tiskovin, ki so natisnjene na 6kolju prijaznem papirju, s čimer STO nadaljuje z izpolnjevanjem ciljev v sklopu pro- jekta SloveniaGreen._ ODPRT INFORMATIVNI URAD V LONDON Slovenska turistična organizacija (STO) je z letošnjim letom v Londonu odprla informativni urad. Odprtje urada bo bistveno pripomoglo k uresničitvi cilja poy~čanja prepoznavnosti Slovenije na tem pomembnem trgu slovenskega turizma in k povečanju števila turistov in njihovih prenočitev iz te otoške države. Na novinarski konferenci ob uradnem odprtju urada, ki je v Londonu potekala 27 _ januarja, so prisotne predstavnike britanskih medijev nagovorili minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, veleposlanik Velike Britanije v Sloveniji Andrew Page, veleposlanik Republike Slovenije v Veliki Britaniji Iztok Jarc, direktor STO mag. Dimitrij Piciga in Tine Murn, ki bo na uradu kontaktna oseba poslovnim partnerjem, predstavnikom sedme sile in predvsem široki javnosti. STO NA NOVI LOKACIJI 'l .,. ,I IZID NOVE TURISTIČNE KARTE SLOVENIJE Turistična karta Slovenije je bila zasnovana kot najširše uporaben predstavitveni materi- al za promocijo Slovenije s strnjenimi in naj- bolj uporabnimi vsebinami za končnega upo- rabnika. Vsebinsko in oblikovno prenovljena Turistična karta Slovenije v merilu 1:450 000 je izšla v skupni nakladi 200.000 izvodov v angle- škem, nemškem, italijanskem, španskem, fran- coskem, hrvaškem, madžarskem, češkem, srb- skem, poljskem, ruskem, ukrajinskem, nizo- zemskem, norveškem, švedskem, finskem, ki- tajskem in japonskem jeziku. Koncept temelji na petih korakih: FEEL SLOVENIA (bistvene značil­ nosti Slovenije), VISIT SLOVENIA (informacije o možnostih prevoznih sredstev do Slovenije), EXPERIENCE SLOVENIA (produkti: kultura, na- rava, športne aktivnosti, zdravilišča, gastrono- mija, kongresni turizem, igralništvo), STAY IN SLOVENIA (informacije o možnostih nastanitve in REMEMBER SLOVENIA (kontaktni podatki ip spletne strani, vključno s socialnim omrež- jem FB). Obveščamo vas, da je Slovenska turistična organizacija s l. januarjem 2010 naprej na novi lokaciji. Nov sedež STO je v stavbi Gospodarske zbornice na Dimičevi 13 v Ljubljani, 3 . nadstropje. Spremenjene so tudi telefonske številke in številka faksa. V se spremenjene podatke in kontakte lahko najdete na poslovnih spletnih straneh STO._ 36 __ aktivnosti STO ) SLOVENSKI VEČER V MILANU Slovenija in slovenski turizem sta se z izbrano kulinariko in vini v torek, 2. februarja, predstavila na posebnem Slovenskem veče­ ru, ki je zaokrožil tridnevni mednarodni kongres avtorske kuhinje Identita Golose v Milanu. Vabljenim udeležencem kongresa so se slovenski kuharji znanih kulinaričnih hiš, restavracij in drugih tu- rističnih podjetij predstavili z izbranimi tradicionalnimi in inova- tivnimi kulinaričnimi dobrotami in vini. Uradnega dela večera se je udeležil predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor, ki je nagovoril prisotne. Vabljene goste je pozdravil tudi Minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS prof. dr. Milan Pogačnik. Pomen italijanskega trga in potencial, ki ga ima slovenski turizem na tem rastočem ernitivnern trgu sta predstavila mag. Dimitrij Piciga, direktor STO in Gorazd S krt, direktor predstavništva STO v Milanu. Rdeča nit Slovenskega večera je bila tradicionalna in inovativna kulinarika naše dežele, ki so jo predstavili trije hoteli in šest članov Jeunes Restaurateurs d' Europe (JRE) Slovenije. Ob tej priložnosti so bili štirje novi člani JRE tudi sprejeti v nacional- no ekipo, katere predsednik je Tomaž Kavčič iz Dvorca Zemono. Kot vsako leto se je STO tudi v letošnjem letu ob tej priložnosti zahvalila vsem medijskim partnerjem v Italiji, s katerimi srno so- delovali v letu 2009,..še posebej pa tistim, ki so največ prispevali k večji prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. Tako so v okviru večernega dogodka štirim predstavnikom medijem v zahvalo za pomoč pri promociji Slovenije podelili posebna pri- znanja. Nagrajenci so objavljeni na www.tta.si._ SLOVENIJA NA FITUR MADRID Fitur Madrid, ki je letos obeležil 30 obletnico, je ena izmed največjih poslovnih borz v mednarodni turistični industriji. Odlikuje jo veliko število potencialnih poslovnih partnerjev za generiranje novih stikov. Borza v Madridu je potekala od 20. do 23. januarja. Raziskave kažejo na nenehno rast obi- ska španskih gostov. Več kot 40 odstotkov vseh prenočitev v Sloveniji ustvarijo na območju Ljubljane (city breaks) z več kot 50 odstotki v juliju in avgustu. Narašča zanimanje za območje Julijskih Alp (aktivne počitnice). Veliko špan- skih turistov se udeležuje krožnih tur po Sloveniji in njeni okolici. Borzo je v letošnjem letu obiskalo 136.177 poslov- nih obiskovalcev, 98.000 sp]pšnih obiskovalcev, 8.470 no- vinarjev, predstavilo pa se je 12.312 razstavljavcev iz 170 držav. Borza je bila prve tri dni odprta za strokovno jav- nost, v soboto in nedeljo pa je odprla vrata tudi za splo- šno javnost. Slovenija se je predstavila na 63 m2. Nosilno temo in animacijo je prevzela destinacija Julijske Alpe. SLOVENIJA PARTNERSKA DRŽAVA NA SEJMU HOLIDAY WORLD V PRAGI Slovenska turistična organizacija s predstavitvijo turistične po- nudbe Slovenije na češkem trgu in na sejmu Holiday World Paga sodeluje že več let. Glede na obiskanost in interes partnerjev na dosedanjih predstavitvah na Češkem ter predvsem glede na po- zitivne statistične podatke o številu čeških turistov v Sloveniji v zadnjih letih, je partnerstvo na sejmu Holiday World 2010 po- menilo smiselno nadaljevanje in nadgradnjo dosedanjih aktivno- sti. Predstavitev Slovenije na sejmu Holiday World v Pragi v leto- šnjem letu je potekala od četrtka 4. 2. do sobote 7. 2. Na 121 rn2 so se predstavile številne slovenske regije, turistična podjetja in ponudniki turističnih storitev, kot glavni partner našega nasto- pa na stojnici pa se je predstavila regija Julijske Alpe z destina- cijo Kranjska Gora, priljubljenim ciljem gostov, ki iščejo sprosti- tev in številne možnosti za aktivnosti v naravnem okolju, s pe- stro ponudbo tako v poletnem, kot tudi v zimskem letnem času. Na stojnici srno ponovno izpostavili novost prenosa mobilnih vsebin preko bluetootha - Bluetooth vodnik. Vsak od obisko- valcev stojnice si je lahko brezplačno na svoj rnobilnik prenesel prilagojene kataloge za mobilne telefone. Vedno bolj se nagiba- mo k zelenemu turizmu, zato borno storili korak dlje in posku- šali z Bluetoothom prispevati k manjši porabi katalogov in s tem seveda papirja. V se vsebine in mobilni katalogi so bili prevede- ni v češčino - tudi s tem se želimo še bolj približati češkemu tu- ristu. Poleg same predstavitve na sejmu so potekali še številni spremljevalni dogodki oziroma aktivnosti: tiskovna konferenca, otvoritvena slovesnost sejma Holiday World s Slovenijo kot dr- žavo partnerico, gala večer v organizaciji Inchebe Praga ( organi- zator sejma) in Slovenije. Večerno slovesnost je obiskalo več kot 700 predstavnikov strokovne javnosti (novinarji, organizatorji potovanj in drugi akterji v turizmu). Zbrane so nagovorili češki minister za regionalni razvoj Rostislav Vondruška, češki mini- ster za kmetijstvo ing. Jakub Šebesta, direktor STO mag. Dimitrij Piciga ter veleposlanik RS v Pragi, mag. Franci But. Slovenija se je predstavila s kulinariko (HIT Alpinea) ter družabno-kulturnim programom, in sicer z modno revijo Liscinih izdelkov, ki so na Češkem dobro poznani, ter muziklorn na Golici s plesalci Mojce Horvat in pevko Nušo Derenda._ Na slovenski stojnici so se poleg STO predstavila še slede- ča slovenska podjetja: Adria Airways, Arnigo travel, Kompas, Julijske Alpe, LTO Blegoš - TIC Škofjeloško območje, Promet T&T, Agencija Van Gogh, Zavod za turizem Kranj in Zavod za turizem Ljubljana. V okviru poslovne borze FITUR v Madridu je Svetovna turistična organizacija (UNWTO) v četrtek, 21. januarja 2010, organizirala konferenco z naslovom »Hotel Energy Solutions Conference - Towards a More Cornpetitive Industry« za predstavnike hotelske industrije. Namen konfe- rence je bil prikazati stroške in koristi rabe energetsko učinko­ vitih tehnologij in obnovljivih virov energije v hotelih; pred- staviti najbolj napredne energetske tehnologije za hotele; pri- kazati najboljše primere dobrih praks na področju energetskih rešitev za hotele; omogočiti predstavnikom hotelov, da spo- znajo vodilne evropske ponudnike energetskih tehnologij in razpravljajo, kako lahko učinkovito upravljanje z energijo pri- nese ekonomske koristi za hotele._ PROJEKT POSLIKAJMO SLOVENIJO Snovalctvseslovenskega projekta Poslikajmo Slovenijo, Zavod Tovarna, Nikon Slovenija, Slovenska turistična organizacija, DJnners Club International ter Gospodarsko razstavišče,''so si spletni portal, fotografski natečaj in razstavo nagrajenih foto- grafij zamislili prav zato, da bo Slovenija slikovno pa tudi vsebin- sko bolje predstavljena na svetovnem medmrežju, saj je bilo do- slej po ključnih besedah in iskalnih merilih zadetkov za uspešen preboj veliko premalo. Odziv ob zaključku fotografskega nateča­ ja konec lanskega leta je bil zelo dober! Na portal je prispelo kar 8546 fotografij, prispevalo jih je več kot 1000 različnih fotografov. Portal je do tedaj obiskalo več kot 45.000 ljudi iz kar 56 različnih držav sveta, ki so si poslane fotografije ogledali in ob tem izvedli več kot pol milijona ogledov. Zmagovalno fotografijo Kačne jame je posnel fotograf Peter Gedei, podelitev nagrad avtorjem najbolj- ših fotografij je potekala v okviru sejma TIP na večernem dogod- ku I FEEL SLOVENIA v petek, 22. januarja ob 19.00 uri._ ODMEVEN NASTOP SLOVENSKEGA TURIZMA VIZRAELU Med 9. in 10. februarjem je v Izraelu v Tel Avivu potekala pred- stavitev Slovenije in slovenskega turizma v okviru IMTM 2010, največjega mednarodnega turističnega sejma v Sredozemlju. Slovenija je med Izraelci priljubljena turistična destinacija in tudi letos je bilo zanimanje za obisk in počitnice v Sloveniji ve- liko, tako med poslovno kot tudi splošno javnostjo. Izrael je država, iz katere med letom v tujino potuje več kot 60 % Izraelcev, praviloma večkrat na leto. Pri odločitvah o po- čitnicah se Izraelci največkrat odločajo za potovanja z letalom izven države. Prav zaradi tega ima izraelski „trg velik potenci- al tudi za slovenski turizem. V preteklem letu je našo državo obiskalo več kot 26.000 Izraelcev, ki so opravili več kot 76.oo•o nočitev s povprečno dobo bivanja 2,8 dni. Slovenijo in slovensko turistično ponudbo so na 27 m 2 raz- stavne površine v organizaciji Slovenske turistične organiza- cije predstavljali naslednji organizatorji potovanj in podjetja: Kompas, d.d., Promet T&T, Panoramic Travel ter turistična podjetja Medical Center Rogaška, Sportina Bled in Sava Hotels & Resorts. Slovensko stojnico je obiskal tudi veleposlanik RS v Izraelu nj. eks. Boris Sovič._ aktivnosti STO __ 3 7 KULINARIČNA PREDSTAVITEV SLOVENIJE TUDI V NEMČIJI Vrhunska slovenska kulinarika se je v torek, 2. februarja, pred- stavila v Vestfaliji v Nemčiji. Slovenski večer v Hiši Stemberg je rezultat dobrega sodelovanja med priznanim nemškim ku- harskim mojstrom Walterjem Stembergom in predstavništvom Slovenske turistične organizacije v Nemčiji. Rdeča nit prvega slovenskega kulinaričnega večera v Nemčiji je bila predstavitev regionalnih posebnosti slovenske kulinarike. Dogodek je po- memben korak naprej pri pozicioniranju Slovenije kot kakovo- stne kulinarične turistične destinacije Nemcem, ki so znani kot turisti, ki zanjo uživati v dobri hrani. Kuharski mojster Walter Stembergje priznan avtor kulinaričnih monografij, avtor šte- vilnih prispevkov v osrednjih nemških časopisih ter lastnik lokalne kabelske televizije. V Nemčiji je znan kot pomemben promotor kulinarike. V lanskem letu je na predlog predstav- ništva STO v Nemčiji z ožjim krogom svojih sodelavcev prvič obiskal Slovenijo. Predstavništvo STO v Nemčiji je pripravi- lo poseben S-dnevni program, v okviru katerega je skupina kulinaričnih poznavalcev obiskala Bled, Obalo, Ljubljano in Kras in spoznala vse prednosti, raznolikost in kakovost slo- venske kulinarične ponudbe. K sodelovanju pri pripravi pr- vega slovenskega večera je g. Stemberg povabil tudi Igorja Jagodica, kuharskega mojstra iz Vile Bled in člana sloven- ske kuharske reprezentance. Za slovenski večer sta skupaj pripravila meni s šestimi hodi, v okviru katerega so se bodo predstavile regionalne kulinarične dobrote s poudarkom na jedeh iz okolice Bleda in slovenske Istre ter slovenska vina ekološke pridelave iz Goriških Brd. Za avtentično vzdušje je poskrbelo tudi mediteransko zelenje s slovenske obale, s katerim je bil okrašen prostor._ 38 __ novice 1 LETO 2009 V SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH V slovenskih naravnih zdraviliščih so v letu 2009 dosegli spod- budne rezultate. Po zbranih podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) za leto 2009 je bilo v 15 sloven- skih naravnih zdraviliščih zabeleženih za 1 % več prihodov vseh gostov (654.500) in za 1 % več prenočitev (2 .772.000). V zadnjih mesecih se je število obiskov tujih gostov poveče­ valo bolj kot domačih, kar je nedvomno dober obet tudi za za- ~e~ek leta 2010. Razmerje med domačimi in tujimi gosti se je nagnilo bolj v korist domačih gostov, predvsem pri prenoči­ tvah (39 % tujih, 61 % domačih), medtem ko so pri prihodih nekoliko večji delež zabeležili tuji gostje. Največ tujih gostov je v Slovenijo prišlo iz Italije, teh je bilo 87.200 (indeks 102), sledijo gostje iz Avstrije (indeks 101), ki so še v jeseni zaostaja- li za lanskimi rezultati, na tretjem mestu so gostje iz Hrvaške, pri katerih pa je bil zabeležen izdaten padec (-20 %), kot tudi pri gostih iz Nemčije (-11 %), vendar so se prihodi Nemcev v zadnjih mesecih leta 2009 tudi nekoliko popravili. Zelo je raz- veseljivo dejstvo, da je v slovenska naravna zdravilišča (SNZ) prišlo kar za 36 % več gostov iz Srbije, ponovno pa je opazen porast nizozemskih gostov ( +8 %), čeških in predvsem ruskih gostov, katerih doba bivanja je povprečno preko 10 dni in so s temi rezultati seveda med najbolj iskanimi tujimi gosti. Pri prenočitvah so gostje iz Avstrije ponovno osvojili prvo me- sto s 305.800 zabeleženimi prenočitvami, kar je sicer za 2 % manj kot leta 2008, sledijo jim gostje iz Italije 300.500 ( +2 % v primerjavi z letom 2008) in na tretje mesto so se že prebili gostje iz Rusije (indeks 109) ter tako prehiteli Nemce (86.700 prenočitev) in Hrvate (72.500 prenočitev) na 4. in 5. mestu. Še vedno je kar precejšnja razlika med gosti iz Nizozemske, ki so zabeležili 46. 700 prenočitev in gosti iz Srbije, ki so dosegli 26.400 prenočitev. Gostje iz Nizozemske beležijo nadpovpreč­ no dolgo dobo bivanja, in sicer 5,6 dni, tako so presegli tudi nemške goste (4,8 s!r:i.eva), kar pomeni, da jim izredna pestrost ponudbe ustreza celo bolj kot na hrvaški obali. Razlogi za tako dobre statistične rezultate so predvsem v zelo močnem investicijskem ciklusu v zadnjih nekaj letih in s tem pridobitev novih sodobnih kapacitet tako v namestitvenih kompleksih kot v kopališko-wellneških delih in izredni prila- godljivosti prodajnih služb na nove trende, predvse3P z izra- zito kratkoročnimi rezervacijami in novimi trženjskimi prTTe- mi. Aktivnostim se je pridružila tudi SSNZ, ki je v preteklem letu izvedla celo vrsto promocijsko-prodajnih akcij tako na domačem kot tudi tujem trgu. Finančni kazalniki bodo v mnogih SNZ-jih, za razliko od sta- tističnih, vendarle nekoliko slabši, saj je bilo potrebno zara- di izredno močnih pritiskov na cene le-te ustrezno prilaga- jati, na kar je vplivala tudi konkurenca na tujih trgih. Tako je recimo Madžarska z devalvacijo 30 % sredi lanskega leta v hipu postala za enak odstotek konkurenčnejša, pa tudi novi objekti v Avstriji z nizkimi cenami (ob slabši zasede- nosti) skušajo zaustaviti negativne trende. Vpliv ekonom- ske krize pa se delno kaže t.udi,v zmanjšanju izvenpen~i- onske potrošnje. Kljub temu pa so že napovedi nekaterih družb zelo opti- mistične. V prihodnji številki revije Tur!zem bomo objavili izjave direktorjev SNZ o u13pešnosti v letu 2009 in njihove napovedi ter glavne usmeritve za leto 2010._ ZDRUŽENJE POHODNIŠTVO IN KOLESARJENJE GIZ - PARTNER AVSTRIJSKEMU HOTELSKEMU ZDRUŽENJU Združenje Pohodništvo in kolesarjenje GIZ je posta- lo partner združenju Europawanderhotel s sedežem v Avstriji v Irschnu. Europawanderhotels združuje 70 spe- cializiranih hotelov za pohodništvo v Avstriji, Nemčij i , Italiji, Franciji in Norveški. Združenje Pohodništvo in kolesarjenje se je predstavilo v njihovem katalogu 2010 in na spletu www.wanderhotels.com._ NAJ MENEDŽER ZA POSLOVNI INTERNET 2009 V TURISTIČNO PANOGO Konec leta 2009 je bila v prostorih podjetja E-laborat, d.o.o., slavnostna podelitev diplom Akademija za po- slovni internet - NETFORK. To je druga generacija slu- šateljev programa, katerega namen je povečati konku- renčnost slovenskih družb na ?vetovnem spletu. Hkrati s podelitvijo diplom je potekala tudi podelitev prizna- nja Naj menedžer za poslovni internet 2009, ki ga dru- go leto podeljuje Netfork Akademija. Letos sta jo pre- jela Janez Jager, vodja področja trženja in prodaje, in Jure Kumljanc, odgovoren za spletno komuniciranje, oba iz podjetja Istrabenz turizem, d.d., Life Class Spa & Welness. V komisiji NETFORK Akademije, ki so jo sestavlja- li Primož Žižek, vodja akademije, ter člana Luka Kogovšek in Vuk Cosic, so bili soglasni, da nagrado to- krat podelijo družbi Istrabenz turizem, d.d., in tako na- gradijo učinkovito integracijo spletnega poslovanja v klasično panogo, ki jo to podjetje na področju turiz- ma izvaja izredno uspešno in s tem dosega odlične po- slovne rezultate. "Istrabenz turizem, d.d., z blagovno znamko Life Class Spa & Welness je primer vrhunskega podjetja, ki ogro- men del svojih prihodkov ustvari na tujih trgih in pri tem orodje in okolje svetovnega spleta izkorišča bolje od pov- prečne rabe spleta v slovenski turistični panogi," nam je odločitev komisije dodatno obrazložil Žižek._ . L~TALSKAPOVEZAVABEOGRAD-PORTOROŽ Od 15. aprila 2010 bo vzpostavljena redna letalska linija Beograd- Portorož. V začetku letošnjega leta, od objave novice, o ukinitvi viz za srbske državljane, so se med letalsko družbo JAT Airways, Aerodromom Portorož in Občino Piran s turističnim gospodar- stvom pričela dogovarjanja o vzpostavitvi redne letalske linije Beograd-Portorož. K projektu sta pristopila še dva pomembna ak- terja, Slovenska turistična organizacija in turistično gospodarstvo hrvaške Istre, in novembra je prišlo do končnega dogovora. JAT- ovo letalo bo od 15. aprila 2010 dvakrat na teden (ob četrtkih in nedeljah) letelo iz Beograda v Portorož in nazaj, cena letalske kar- te pa se bo gibala okoli 180 evrov (brez letaliških taks). Letalska li- nija bo najprej poskusno delovala približno deset tednov. Če se bo izkazala za uspešno in bo zanimanje potnikov veliko, se bo število rotacij povečalo. Na redni letalski liniji bo vozilo letalo ATR-72, ki bo naenkrat lahko prepeljalo okoli 50 oseb. Na dan odprave viz za srbske državljane, 19.12.2009, je JAT Airways izvedel brezplačen promocijski let Beograd-Portorož za novinarje in tour operatorje iz Beograda in Novega Sada. Na ta dan je bila v Portorožu tudi no- vinarska konferenca in svečani podpis pogodbe med letalsko druž- bo JAT Airways in Turističnim združenjem Portorož, predstavni- kom portoroškega turističnega gospodarstva._ VELIKO PRIZNANJE KENDOVEMU DVORCU V SPODNJI IDRIJ Kendov dvorec v Spodnji Idriji se je v mednarodnem meri- lu ponovno uvrstil med najboljše. Ameri!ka revija Andrew Harper's Hideaway Report, ki ocenjuje prestižne hotele po vsem svetu, mu je januarja letos podelila veliko priznanje in ga tako uvrstila med zmagovalce. novice __ 39 _· LOVE ' IJA .!~!Y?~ ZIDANICE VABIJO TURISTE Projekt "Turizem v zidanicah" je v začetku letošnje- ga leta dobil konkretno podobo. Za turiste odpira vrata prvih 28 zidanic. Vseh 28 zidanic je predsta- vljenih v skupnem promocijskem katalogu, ki je bil prvič predstavljen na.sejmu Turizem in prosti čas. S pomočjo sredstev, ki ;o jih prispevali LAS Dolenjska in Bela krajina, Ministrstvo za kmetijstvo, občine s področja LAS-a in posamezni lastniki, je k projek- tu pristopilo 28 ponudnikov. Vsi ponudniki imajo uporabno dovoljenje, opravljen postopek kategori- zacije, prav tako pa so opravili različna izobraževa- nja in delavnice ter so tako pripravljeni za sprejem prvih gostov. Turistom je tako na Dolenjskem in v Beli krajini v zidanicah na voljo dodatnih 150 lež- išč. Konzorcij Turizem v zidanicah si bo v tem letu prizadeval v ponudbo vključiti novih 25 ponudni- kov. Projekt je zagotovo dodatna spodbuda k ohra- njanju slovenske kulturne in naravne dediščine, še posebej dolenjske pokrajine in s tem njene turistič­ ne ponudbe tako za domači kot tuji trg._ Gospodarica Kendovega dvorca Ivi Svetlik je priznanje sprejela z velikim veseljem in ponosom: "Priznanje doka- zuje, da sodimo v sam vrh mednarodne turistične ponud- be." Andrew Harper je lani poleti obiskal Evropo, med obi- skom ga je pot prvič ponesla tudi v Slovenijo. Že ob pri- hodu so ga navdušile lepote Julijskih Alp, prijetno prese- nečen je bil tudi nad slovensko kulinariko: "Slovenija je nova obljubljena dežela za ljubitelje dobrih jedi, ki potu- jejo v Evropo." Andrew Harper's Hideaway Report že 31. leto predsta- vlja neobhoden vir nasvetov za zahtevnega mednarodne- ga turista. Andrew Harper je psevdonim popotnika, ki piše nepristranske ocene o edinstvenih skritih kotičkih in ho- telih. Vedno potuje inkognito in na lastne stroške. V za- dnjih treh desetletjih je po vsem svetu odkrival kvalitete resnično očarljivih in preprosto odličnih hotelov. Revija Hideaway Report, v kateri objavlja svoje ocene, je revija za poznavalce, ki iščejo oddih v novozgrajenih ali obnovlje- nih klasičnih in luksuznih hotelih. V letošnji izbor naj- boljših hotelov je uvrstil po dva hotela iz Združenih dr- žav, Francije, Španije, Italije, Afrike in Azije, med njimi tudi znani Six Senses Samui na Tajskem. V jugovzhodni Evropi sta ga najbolj navdušila Kendov dvorec iz Slovenije in Villa Miločer iz Črne gore, v Vipavski dolini pa je od- kril Gostilno pri Lojzetu, ki jo je prav tako uvrstil na se- znam najboljših restavracij.