O B fi D M ! VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA
LJUBLJANA, 1. MARCA 1965	LETO XII., ST. 7
MESTNI SVET
18
POPRAVEK
odloka o ureditvi cestnega profticta v Ljubljani.
V odloku o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani, objavljenem v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 2/65 se člen 26. pravilno glasi:
Ce voznik motornega vozila želi Parkirati na vozišču, kjer ni označbe za parkiranje (obeleženo parkirno mesto), sme ustaviti ali parkirati Vozilo samo ob pločniku.
28.	člen tč. a) se pravilno glasi:
Na območju, ki ga določijo: železniška proga Ljubljana—Trst— Tobačna ulica—Aškerčeva cesta— Cojzova cesta—Karlovška cesta— Grajski predor—Krekov trg—Poljanska cesta—Ambrožev trg—Rozmanova ulica—železniška proga Ljubljana-Trst.
Štev. 010-04/65
Datum: 24. 2. 1965
IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA SVETA
19
Na podlagi zakona o urbanističnih projektih (Ur. 1. LRS, št. 22,58) in 47, člena statuta mesta Ljubljane ter 31. člena odloka o postopku za sprejemanje urbanističnih planov in projektov (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 41/64). je Mestni svet na svoji 16. seji dne 10. februarja 1965 sprejel
ODLOK
o potrditvi urbanistične dokumentacije
1.	člen
S tem odlokom se potrjujejo vsi Urbanistični dokumenti skupno s Pravilniki o zazidavi, ki so jih skupščine ljubljanskih občin sprejele vključno z mesecem junijem 1964. leta. po naslednjem seznamu:
OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD:
B1 Projekt stanovanjske skupnosti »Boris Kidrič« — zazidalni načrt (1962)
B 2 Zazidalni načrt območja med Parmovo, Smoletovo, Jaikšičevo, Ple-teršnikovo ulico — zazidalni načrt
(1961)
B 3 Projekt soseske S 4' — območje med Herbersteinovo, Posavskega, Glavarjevo in Vodovodno ulico — zazidalni načrt (1961)
B 4 Zazidalni načrt soseske S 6 (tos zazidave ob skrajnem severnem •'ebu i. Si južno od Nade Ovčakove 11 do projektirane šole v južnem elu tega območja) — zazidalni načrt (1963)
B 5 Savsko naselje — zazidalni načrt (1959)
B 6 Dopolnilni načrt soseske S 6
—	zazidalni načrt (1962)
B 7 Zazidalni načrt »Lesnina« — Titova cesta (lokacija) — zazidalni načrt (1961)
B 8 Zazidalni načrt »Zavoda za gluho mladino* — zazidalni načrt (1963)
B 9 Zazidalni načrt industrijske cone južno od Tolstojeve ulice (S-4)
—	zazidalni načrt (1963)
B 10 Zazidalni načrt »Rapova jama« — zazidalni načrt (1963)
Bil Zazidalni načrt »Na gmajni« v Črnučah — zazidalni načrt (1961) B12 Zazidava južnega pobočja hriba »Lačenberg« — zazidalni načrt (1960)
B 13 Zazidalni načrt zapadne soseske v Črnučah — zazidalni načrt (1960)
B 14 Zazidalni načrt »Trčkov hrib« — zazidalni načrt (1961)
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
C1 Območje novega Trga revolucije — ureditveni načrt (1960)
C 2 Območje med Titovo, Praža-kovo, Cigaletovo, Trdinovo ulico — ureditveni načrt (1960)
C 3 Območje med Cigaletovo, Pražakovo, Miklošičevo, podaljškom Čufarjeve ulice — zazidalni načrt (1964)
C 4 Območje med Pražakovo in Čufarjevo ulico na zap. strani Ul. Moše Pijade (stan. posl. objekt z restavracijo) — ureditveni načrt (1964)
C 5 Območje Prul — osrednji del območja (brez sev. dela ob Karlovški cesti in južnega dela ob Ljubljanici) — zazidalni načrt (1963)
C 6 Območje Vodmat (vzhodni del območja Vodmat — vzhodno od zap. roba šolskega kompleksa) — zazidalni načrt (1959/64)
C 7 Območje ob Prešernovi c. v podaljšku Parmove ul. (Petrol) — ureditveni načrt (1963)
C 8 Območje med Rimsko, Snežniško, Aškerčevo c. in šolsko polikliniko (strojna fakulteta) — ureditveni načrt (1963)
C 9 Območje med Poljanskim nasipom, Potočnikovo ul., Poljansko cesto in podaljškom Lipičeve ul. (onkološki inštitut) — zazidalni načrt (1964)
C10 Območje med Njegoševo, Holzapflovo, Cegnarjevo in Zaloško c. — (medicinske službe in hospital Mestne bolnišnice — lokacija) — zazidalni načrt (1963)
C 11 Območje med Erjavčevo, Igriško. Gregorčičevo in Prešernovo ul. (šola »Majde Vrhovnikove«) — zazidalni načrt (1964)
C12 Območje med Titovo c., Rimsko, Igriško in Gregorčičevo ul. (sthn. zhzidava »Ferantov vrt«) — zazidalni načrt (1964)
C13 Območje hotela Union — (novi hotel Union — lokacija) — zazidalni načrt (1962)
C 14 Območje »Bavarski dvor« — vogal Titova, Prešernova cesta (Slovenija *avto) — zazidalni načrt (1964)
C 15 Zazidalni načrt za območje med Karlovško c., Zvonarsko ul. in Grudnovim nabrežjem (Državni arhiv) — zazidalni načrt (1963)
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE-POLJE
M 1 Zazidalni načrt soseske S-ll Zalog — zazidalni načrt (1963/64)
M 2 Zazidalni načrt »Gmajna« (dopolnilna zazidava) — zazidalni načrt (1962)
M 3 Zazidalni načrt za sosesko S-12 »Nove Jarše« -r zazidalni načrt (1963)
M 4 Zazidalni načrt soseske S-6 Polje-Slape — zazidalni načrt (1963 '64)
M 5 Zazidalni načrt za vzhodni del soseske S-l (območje med Kajuhovo, Zaloško c., Pokopališko, Vide Pregarčeve ul. in žel. progo Ljublja-na-Žalog) — zazidalni načrt (1962 64)
OBČINA LJUBI .JAN A-filŠK A
Š1 Ureditveni načrt stanovanjskega kompleksa ob Černetovi ul. (območje med Celovško c., Alešev-čevo ul., žel. progo Ljubljana-Jese-nice in Drenikovo ul.) — ureditveni načrt (1964)
S 2 Zazidava komunalnega centra ob Celovški cesti — ureditveni načrt (1962)
Š3 Zazidalni načrt za predel med Celovško cesto — na Jami in Vodnikovo cesto — zazidalni načrt (1961) Š4 Ureditveni načrt za predel med Šišensko, Zvezno in Tugomer-jevo ul. — zazidalni načrt (1961)
55 Zazidalni načrt stanova n iške enote 1 in 2 Šentvid — zazidalni načrt (1963 64)
Š 6 Zazidalni načrt Pržani — Podgora A — zazidalni načrt (1964) Š7 Zazidalni načrt Pržanj B — zazidalni načrt (1964)
S 8 Zazidalni načrt ob Tacenski in Medenski cesti — Vižmarje — zazidalni načrt (1957 '58)
S 9 Zazidalni načrt ob Tacenski in Medenski cesti — Vižmarje (dopolnitev — zazidalni načrt (1963)
S10 Ureditveni načrt območja »Iskre« — ureditveni načrt (1963/64) Šil Ureditveni načrt osemletne šole Na jami (lokacija) — ureditveni načrt (1963)
Š12 Ureditveni načrt območja bolnice »Petra Deržaja« (lokacija) — ureditveni načrt (1963'64)
Š13 Zazidalni načrt za sosesko S-6 in S-7 — zazidalni načrt (1964) Š 14 Zazidalni načrt območja mod Celovško cesto, žel. progo Lj.-Jeseni-ce, Li .-Sežana in Rusko ulico (območje pivovarne Union) — zazidalni načrt (1963)
S15 Ureditveni načrt ob Verov-škovl ul. (območje med Drenikovo, Verovškovo, Gasilsko in Stefanovo ul.) — ureditveni načrt (1963/64)
OBČINA LJUBLJANA-VIC-RUDNIK
V	1 Območje predvidene zazidave FAGG med Jamovo, Groharjevo, Aškerčevo ul., Tržaško c. in Lepim potom — ureditveni načrt (1960)
V	2 Zazidava med Murnikovo, Dohrilovo, Bogišičevo ul. in Mirjem
—	zazidalni načrt (1961)
V	3 Zazidava med Murnikovo ul., Mirjem, Groharjevo in Dohrilovo ul.
—	zazidalni načrt (1961)
V	4 Zazidalni načrt med Dolenjsko žel. in Dolenjsko cesto v območju med Galjevico in Orlovo ul.
—	zazidalni načrt (1961)
V	5 Ureditveni načrt soseske S-3 (zazidava ob Tržaški c.) — ureditveni načrt (1961)
V	6 Zazidalni načrt »Vinterca« — zazidalni načrt (1961)
V	7 Zazidalni načrt predela med Gerbičevo, Gregdrinovo ul. in Gra-daščico — zazidalni načrt (1964)
V	8 Ureditveni načrt soseske S-4
—	ureditveni načrt (1964)
V	9 Ureditveni načrt dela soseske S-2 (ob podaljšku Titove c.) — ureditveni načrt (1964)
V	10' Zazidalni načrt soseske S-fl
—	zazidalni načrt (1963/64)
Vil Zazidalni načrt soseske S-7 Brdo-Vrhovci — zazidalni načrt (1964)
V12 Ureditveni načrt za stanovanjski predel ob Bobenčkovi ul. (območje med Tržaško c., Bobenčko-vo c., progo Lj.-Sežana in novo cesto) — ureditveni načrt (1963)
V	13 Zazidalni načrt soseske S-2 (ob Gerbičevi ulici) — zazidalni načrt (1963)
V	14 Načrt »Centra Rudnika« — zazidalni načrt (1960)
URBANISTIČNA
DOKUMENTACIJA ZA MESTNO OBMOČJE LJUBLJANE
Regulacijski načrt mestnega območja Moste-Polje (1963) — občina Ljubljana-Moste-Polje
Regulacijski načrt mestnega območja šiške (1963) — občina Ljufo-ljana-Siška
Regulacijski načrt mestnega območja Vič (1963) — občina Ljublja-na-Vič-Rudnik
2.	člen
Kolikor se nahaja del urbanističnega načrta, ki je s tem odlokom potrjen v rezervatu, ki je predviden za druge namene, se ne sme izdati nikakršna lokacija na delu rezervar ta, četudi je predvidena v načrtu.

3.	člen
Spremembo urbanistične dokumentacije, ki je s tem odlokom potrjena, odobrava organ mestnega sveta, ki je pristojen za urbanizem po istem postopku, kakor ga predvideva odlok mestnega sveta, o postopku za sprejemanje urbanističnih planov in projektov (Glasnik št.
41/64), če gre za bistvene spremembe, Ostale nebistvene spremembe odobrava organ občinske skupščine, pristojen za urbanizem.
4f. člen
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 010-010,65 Datum: 24. 2. 1965
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vršijo organi mestne urbanistične inšpekcije.
Predsednik Mestnega sveta Ljubljana
Ing. Marjan Tepina 1. r.
Ustavno sodišče SRS
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vla-dirnira Krivica, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Boršt-
narja, dr. Darka Čemeja, Milka
Obrazložitev

stvo. Tudi za druge storitve je zavod že prej sklenil pogodbo, pri čemer dajatev za dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje ni mogel upoštevati in vkalkulirati v stroške, ker za te dajatve ni vedel.
Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Žaucerja, na predlog zavoda za zdravstveno varstvo SR Slovenije za ocenitev ustavnosti sklepa skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Center, po dne 9. 2. 1965 opravljeni javni obravnavi
ODLOČILO
Določba pod IV. sklepa skupščine komunane skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljublja-na-Center o določitvi panog in višini dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije za zdravstveno zavarovanje z dne 28. aprila 1964, objavljenega v Glasniku — uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 43 z dne 7. 7. 1964, ki se glasi:
»Ta sklep velja od dneva, ko ga sprejme skupščina komunalne skupnosti, uporablja pa se v poslovnem letu 1964« se glede začetka veljave in uporabe pred objavo razveljavi,
kolikor sklep nalaga organizacijam večji dodatni prisnevek, kot so ga plačevale v letu 1963.
Odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v Glasniku — uradnem vestniku okraja Ljubljana.
O vsem tem je zavod za zdravstveno varstvo obvestil skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljublja-na-Center in komunalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani ter predlagal spremembo določenega dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Ker s svojim predlogom ni uspel, je predlagal ustavnemu sodišču, naj oceni ustavnost izdanega skleipa. V predlogu . navaja, da je določba pod IV. sklepa v nasprotju z 217. členom ustave SR Slovenije, hkrati pa tudi s 154. členom ustave SFR Jugoslavije, ker retroaktivno nalaga plačilo dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje; kršene naj bi bile tudi samoupravne pravice delovne organizacije.
Ustavno sodišče po izvedenem pripravljalnem postopku in javni obravnavi ugotavlja:
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Center je s sklepom o določitvi panog in višini dodatnega prispevka z dne 28. aprila 1964 določila, katere organizacije pa njenem območju bodo plačevale dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje in po kakšni stopnji. Občinska skupščina Liubl.iann-Center je k temu Sklepu dne 23 5 1964 dala soglasje.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana je o obračunavanju teh prispevkov obvestil zavezance 1. junija 1964 s posebno okrožnico. Zavod za zdravstveno varstvo SR Slovenije, ki v letu 1963 ni plačeval dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, je bil tako šele sredi leta 1964 obveščen o tem, da mora že od 1. 1. /1964 dalje plačevati dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 3.75 odstotka Plačilo tena prispevka, ki znaša približno 6 milijonov dinarjev, bi prizadelo finančne plane in delovne programe zavoda, zlasti pa delitev osebnih dohodkov članov delovne- skunnosti. Ta znesek bi moral zavod namreč kriti iz osebnih dohodkov. ker gre za delovno organizacijo. k? dobiva polovico svojih dohodkov iz republiškega proračuna na podlagi pogodbe, sklenjene z republiškim sekretariatom za zdrav-
Šklep skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občine Ljubljana-Center o določitvi panog in višini dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije za zdravstveno zavarovanje, je splošni akt samoupravne organizacije, glede katerega je zavod za zdravstveno varstvo SR Slovenije kot delovna organizacija po 7. točki 20. člena zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije upravičen sprožiti postopek.
Za oceno ustavnosti tega sklepa je po 2. alinei 2. odstavka 228. člena ustave SRS ter 2. točki 19. člena zakona o ustavnem sodišču SRS pristojno odločati ustavno sodišče SR Slovenije, kar sledi tudi iz določb 248. člena ustave SFR Jugoslavije in 22. člena zakona o Ustavnem sodišču Jugoslavije.
Dvom, ki ga izraža skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Center o pristojnosti ustavnega sodišča SR Slovenije za oceno izda-
nega splošnega akta, torej ni utemeljen.
Ustava SR Slovenije določa glede retroaktivnosti predpisov in drugih splošnih aktov:
»Predpis in drug splošni akt ne more imoti učinka za nazaj« (1. odstavek 217. člena).
»Samo z zakonom se lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe in predpisi, ki so izdani na podlagi takih določb, učinek za nazaj« (2. odstavek 217. člena).
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Center meni, da jo 86. člen zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22/62) zadostna zakonita določba, na podlagi katere smejo imeti predpisi im splošni akti, ki določajo prispevke za socialno zavarovanje, učinek za nazaj.
V zafionu o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja pa ni nobene določbe, da imajo posamezna njegova "določila glede dodatnega prispevka učinek za nazaj. Zato v tem primeru, ko ni v zakonu izrečne posamične retroaktivne določbe, tudi ne more biti predpisa, ki bi določal nove oziroma večje obveznosti zavezancem prispevka za nazaj. Takega učinka zlasti ne more imeti splošni akt samoupravne organizacije, kar sledi iz 2. odstavka 217. člena ustave SRS, ki omejuje možnost retroaktivnosti le na posamezne določbe zakona in predpise, Izdane na podlagi takih določb.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev se neutemeljeno sklicuje tudi na 3. odstavek 217. člena ustave SRS. ko pravi, da je finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja, če že nima značaja proračuna, vsaj predpis, ki je izdan za njegovo izvrševanje. Sklicevanje na to določilo je neutemeljeno že iz razloga, ker se 3. odstavek 217. člena ustave SRS nanaša izključno le na družbeni plam in proračun, torej na plan in proračun družbeno-političnih~~skupnosti. ne pa na program in finančne načrte ter druge splošne akte delovnih in drugih samoupravnih 'organizacij.
Z določbo, da se sklep uporablja v poslovnem letu 1964, torej tudi že pred objavo, to je vse od 1. 1. U)64 dalje, je sklep v nasprotju s 1. odstavkom 217. člena ustave SR Slovenije in kolikor nalaga za čas pred objavo organizacijam Večje obveznosti od tistih iz leta 1963, posega tudi v njihove samoupravne pravice. S tem, ko določa, da velja že od dneva, ko ga sprejme skupščina komunalne skupnosti, torej že pred ob-
javo, pa je sklep tudi v nasprotju s 1. odstavkom 215. člena in 216. členom ustave SR Slovenije. Zato že' občinska skupščina Ljubljana-


Center k sklepu ne bi smela dati soglasja, ko lahko po 222. členu ustave SRS zadrži celo tiste splošne akte samoupravnih organizacij, za katere ni potrebno njeno soglasje.
Sodišče je zato moralo odločiti, ali določbo pod IV. sklepa odpravi ali razveljavi.
Sodišče je upoštevalo po 27. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije vse okoliščine primera, zlasti pa naravo in obseg kršitve pravic občanov in organizacij, nadalje razmerja, ki so bila ustvarjena pa podlagi splošnega akta samoupravne organizacije in odločilo, da se določba pod IV. sklepa razveljavi, kolikor določa začetek veljave In uporabe pred objaivo dne 7. 7. 1964 in kolikor nalaga organizacijam večje obveznosti od tistih, kot so jim bile določene že v letu 1963. Za te organizacije pomeni namreč obračun prispevka po stopnji, določeni s sklepom iz leta 1964, poseg v njihove samoupravne pravice. Organizacije, ki jim sklep iz leta 1964 nalaga enake ali manjše obveznosti, pa s tem niso prišle v slabši - položaj. Te organizacije so v začetku leta že vedele za svoje obveznosti, saj jim je komunalni zavod za socialno zavarovanje sporočil. da naj do končne nove odmere plačujejo prispevke na podlagi odmere iz prejšnjega leta. Z obračunom dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje po določbi sklepa iz leta 1964 zato pravice teh organizacij niso prizadete.
Pri svoji odločitvi, da velia sklep od dneva po objavi, ie sodišče upoštevalo objektivne težave v zvezi s postopkom določanja nrisoevka za zdravstveno zavarovanje. Sodišče je zato mnenja, da so v danem primeru podani posebno utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bila skupščina komunalne skupnosti lahko določila, da začne sklep veljati v roku kraišem kot 8 dni (2. odstavek 216. člena ustave SRS).
Po 2. členu zakona o ustavnem sodišču SR, Slovenije so odločbe ustavnega sodišča dokončne.

U 57/64-24 Datum: 16. 2. 1965
Predsednik
ustavnem sodišča SR Slovenije
Vladimir Krivic, 1. r.
OBČINSKE SKUPŠČINE
or Cina
LJUBLJANA
CENTER
skih in okrajnih skupščin (Ur. list SRS, št. 11/63) ter na predlog man-datno-imunitetne komisije zbora delovne skupnosti je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Center na seji dne 25. februarja 1965 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev.
Na podlagi 118/1 in 120/1 člena zakona o volitvah odbornikov občin-
I. člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine
občine Ljubljana-Center v volilni enoti št. 36, ki obsega delovne ljudi v naslednjih delovnih organizacijah:
Komunalna banka, Šubičeva 2;
Jugoslovanska loterija, Titova;
Zavarovalnica' Ljubljana, Miklošičeva 17-19:
Zavarovalna-skupnost za SRS. Miklošičeva 19:
Služba družbenega knjigovodstva pri NB 600-18, Beethovnova 7;
Gospodarska zbornica SRS. Titova 19;
Odvetniška zbornica SRS, Titova 25;
Gospodarska zbornica za okraj Ljubljana, Trdinova 4;
Zavod za rezerve SRS, Čopova 38;
Poslovna združenja:
za kmetijsko mehanizacijo, Cankarjeva 18;
za mlekarstvo, Nazorjeva 12;
za proizvodnjo močnih krmil. Nazorjeva 12;
za proizvodnjo in promet z vinom, Cankarjeva 18;
za semenarstvo, Nazorjeva 12;
Proizvajalcev živine in živilskih proizvodov, Cankarjeva 18;
Transport podjetij »Intertrans-port«, Vilharjeva 3;
Poslovno združenje rud in meta-lov, Titova 1;
Strokovno združenje pekov SRS, Gornji trg 3;
Poslovno združenje »Papirles«, Titova 19;
Poslovno združenje usnjarske industrije, Trg OF 14;
Gospodarsko združenje podjetij SRS za proizvodnjo in prodajo ter izvoz lesnih finalnih izdelkov, Kidričeva 3;
Poslovno združenje Slovenski tisk;
Mestna hranilnica, Čopova 3;
Združenje komunalnih bank. Čopova 3.
Nadomestne volitve v 36. volilni enoti se razpišejo, ker je prenehal mandat odborniku zbora delovnih skupnosti Stanetu Zagoričniku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve bodo 26. marca 1965.
3.	člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana ter v delovnih organizacijah 36. volilne enote.
Številka: 023-2/65.
Datum: 25. februar 1965.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center:
Ing. Drago Lipič L r.
35
Na podlagi 3. odst. 38. člena in 1. odst. 42. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin je skupščina občine Ljubljana-Center na seji občinskega zbo-ra in na seji zbora delovnih skupnosti 25. februarja 1965 sprejela prečiščeno besedilo
ODLOČBE
o določitvi območij zborov volivcev In zborov delovnih ljudi za volitve odbornikov skupščine občine Ljub-ljana-Ccntcr.
I.
Za volitve odbornikov občinskega *bora se v volilnih enotah z lihim številom, v katerih bodo volitve 28. marca 1965, določi po en zbor volivcev za vsako volilno enoto.
IL
Za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti se v.x°ltlnih enotah * lihim številom, v katerih bodo volitve 26. marca 1965, določijo nasled-nH zbori delovnih ljudi na območju Posameznih volilnih enot, in sicer: _A V SKUPINI GOSPODARSTVA:
a) v prvi skupini:
1. V volilnih enotah 1, 3, 9. 15,
25, 33 in 35 po en zbor volivcev.
2.	V volilni enoti št. 5:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. »Sad je-zelen java-Trgonlad«;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. »Sumi«.
3.	V volilni enoti št. 7;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. »Cankarjeva založba«;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. »■Tiskarna Ljudske pravice«;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. »Časopisna enota z gl. upravo«.
4.	V volilni enoti št. 11;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. »Gradis«;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. »Tegrad«, atelje za arhitekturo;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Progres, Slovenija projekt in Splošni projektivni biro.
5.	V volilni enoti št. 13;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Slovenija-ceste, Mestna plinarna, Skupnost cestnih podjetij, Biro gradbeništva, Megrad;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Elektro Ljubljana-mesto, Javna razsvetljava, Cestno podjetje, Geodetski zavod, Afos, Projekt.
6.	V volilni enoti št. 19;
—	zbor delovnih ljudi za del. org.
Prehrana-Specerija-Mercator, Rož-nik-Mercator, Bonboniera, Vinopro-dukt, Tikveš, Vino-Brežice, Srednja vas, Emona-Zalog, Fabrika duvana Sarajevo, Novitet Sarajevo, Urana — poslovalnice Mercator:	Ilirska 15,
Levstikov trg 7, Puharjeva 3, Resljeva 10, Nazorjeva;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Poslovalnica Emona, Delikatesa, Josip Kraš, Krka, Tovačna tovarna Rovinj, Župa.
7.	V volilni enoti št. 21:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Tekstil, Kemoservis-Fotomaterial, Zlatarna Celje, Tekstil-promet, predstavništva: Gorjanci Novo mesto, Po-ljoprivredno preduzeče Vinogradar Vis, Perutnina Ptuj, Fructus — vele-trg. s sadjem, Kovinotehna Celje, Radnik Zagreb, Trans jug Reka, Ener-goinvest Sarajevo, Negotin — pogon, Narodna radinost Beograd, Industrija import, Jugomontana, Jugodrvo Beograd, Elektro-Srbija Beograd;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Vinarska zadruga Vipava, Vinag, export-import, Intereuropa špedicija, Imeks, veletrgovina Koper, Azbest-Ploče predstav, za SRS. Tovarna parnih kotlov Zagreb. Rade Končar Zagreb, Novin, izdav. pred. Vjesnik, Filmske novosti Beograd, Jugošped Beograd, Jugo ton Zagreb, Feroelek-tro Sarajevo, Astra Zagreb, Jugoteh-na Beograd, Jugoavto Beograd, In-terexport Beograd, Interimex Skopje, Balkanija, Continental. Tehnoservis Beograd, Veletekstil-Svila, Konus, Centmmerkur, Modna hiša, Jugotek-stil, Eska, poslovno združenje Slovenija promet.
8.	V volilni enoti št. 23:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Elcktronabava, Jugotehnika. Dom, ONPZ mizarjev, Gasilska oprema, Standard Union;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Elektrotehna, Contal, Kemofarmacija, Papirografika, Chemo, Vesna film, Export-projekt, Agencija Slovenija, Sava film, Tanjug, Tanjug predstavništvo.
9.	V volilni enoti št. 27:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Kompas, Obrtniški dom Govejek, Tavčarjev hram, Slavija — restavracija Partizan;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Gostinsko podjetje Ljubljana, Istra;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Hotel Turist, Kavarna Evropa, Dalmacija, Delavski dom. Figovec, Zdravstvena menza. Hotel Lev.
10.	V volilni enoti št 29;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Brivsko frizersko podjetje Dimnikarsko podjetje, Foto Tivoli, Adria — hranilni proizvodi, Slaščičarna Ledina, Stanovanjska skupnost Kolodvor — servis za vzdrževanje hiš, del privatne obrti;
,— zbor delovnih ljudi za del. org. Pekarna Center, Brivnice in česalni-ce, Foto Slovenija, Labod, Slaščica-Sport, Slaščičarna Mignon, Slaščičarna Zvezda. Žito — luščilnica. Žito — prodajni oddelek. Žito — prodajalna Gosposvetska c. 7, Bohoričeva št. 1, Smartinska l.
11.	V volilni enoti št. 31:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Univerzal, Marmor, Jugoreklam, del privatne obrti;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Parketar, Kristal, Elektrodvigalo, Ključavničarska delavnica, Kleparstvo, Reklamservis, Pletenje, Splošno tapetništvo.
B. V SKUPINI PROSVETE IN KULTURE:
■ 1. V volilni enoti št. 37 en zbor delovnih ljudi za vse del. organizacije v volilni cnotL
2.	V volilni enoti št. 39:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. II. gimnazija. Učiteljišče, Gimnazija Poljane, Višja šola za zdravstvene delavce in dom. Višja šola za zdravstvene delavce. Sola za zdravstvene delavce in ginekološko smer z domom. Dom JLA;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Ekonomska srednja šola, Sola za oblikovanje. Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, Tehniška šola za elektro — stroko, Sola za sanitarne in laboratorijske tehnike. Višja šola za soc. delavce, Zobotehnična šola, Vzgojiteljska šola, Center za trgovino in gostinstvo. Zavod za napredek šolstva SRS, Vzgojna posvetovalnica, Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I, Vzgojna posvetovalnica.
3.	V volilni enoti št. 41:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Svet Svobod in prosvetnih društev Slovenije, Slovensko narodno gledališče, Svet Svobod in prosvetnih društev OS Ljubljana, Svet Svobod in prosvetnih društev ObS Ljubljana-Center, Delavska knjižnica. Mestno lutkovno gledališče, Mestno gledališče, Center za estetsko vzgojo mladine, Zavod za zaščito avtorskih malih pravic, Moderna galerija, Narod-na.-galerija. Zavod za spomeniško varstvo. Etnografski muzej. Narodni muzej, Prirodoslovni muzej. Zavod Borec, Novinarska agencija — Tanjug — dopisništvo. Centralna tehniška knjižnica, Delavska univerza B Kidriča, Komunist, Uredništvo in uprava Naše žene. Uprava in uredništvo Poleta, Ekonomska revija. Jugoslovanska avtorska agencija;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Koncertna direkcija, Šentjakobsko gledališče, Mestna ljudska knjižnica. Slovanska knjižnica. Inštitut za narodnostna vprašanja. Ekonomski inštitut, Slovenska filharmonija. Mestna galerija. Šolski muzej, Glasbeno narodopisni inštitut. Ljubljanski festival, Glavni odbor Prešernove družbe, Uradni list SRS, Državni arhiv, Mestni arhiv, Mestni muzej, Nova proizvodnja — glasilo inženirjev in tehnikov SRS, Zavod za ureditev Stare Ljubljane, Sodobna pedagogika, Sodobna pisarna, Gozdarski vestnik. Mladinsko gledališče. Zveza delovnih in ljudskih univerz Slovenije.
C. V SKUPINI ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA:
1: V volilni enoti št. 43:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Dermatološka klinika, Stomatološka klinika, Otorinolaringološka klinika. Servisne enote, Tehnični obrati. Glavna lekarna, Nevrološka klinika;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Ortopedska klinika, Infekcijska klinika.
2.	V volUni enoti št. 45:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Lekarna Miklošič, Lekarna Ajdovščina, Zavod za zdravstveno varstvo študentov, Zdravstveni dom Center, Zavod za zdravstveno varstvo SRS, Republiški zavod za socialno zavarovanje, Vzgojno varstveni zavod Ane Ziherl, Vzgojno varstveni zavod Ajdovščina, Dom M. Vrhov-nikove, Vzgojno varstveni zavod Dr.
F. Prešerna, Dom srednje tehnične šole, Vzgojno varstveni zavod Tabor;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Lekarna Levstik, Lekarna Mirje, Centralna šolska poliklinika, Vzgojno varstveni zavod Novi trg, Vzgojno varstveni zavod Poljane, Vzgojno varstveni zavod Prule, Dom Ivana Cankarja, Dom Anice Cemejeve, Dom počitka, Center za socialno delo. Dom prehodnikov, Lekarna Tabor, Študentovski zdravstveni sklad.
C. V SKUPINI DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH:
1.	V volilni enoti št. 47:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Okrožno sodišče. Okrajno sodišče I, Okrajno sodišče II, Višje gospodarsko sodišče SRS, Vrhovno sodišče SRS, Javno tožilstvo SRS, Okrajno javno tožilstvo, Okrožno javno tožilstvo, Državni sekretariat za pravosodno upravo, Javno pravobranilstvo SRS, Okrožno gospodarsko sodišče. Hidrometeorološki zavod SRS, Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije, Zavod za vodno gospodarstvo SRS;
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Okrajno javno pravobranilstvo, Kontrola meril in plemenitih kovin. Okrajni zavod za urbanizem. Zavod SRS za statistiko. Ljubljanski investicijski zavod. Ustavno sodišče SRS.
2.	V volilni enoti št. 49:
—	zbor delovnih ljudi za del. org. Okrajni odbor SZDL, Centralni komite ZMS, Glavni odbor SZDL, Okrajni komite ZMS, Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet, Okrajni komite ZKS, Okrajni sindikalni svet, Univerzitetni komite ZKS, Planinska zveza Slovenije, Slovenska izseljenska matica, Turistična zveza Slovenije, Turistično društvo Ljubljana, Aero klub Stanko Bloudek, Avto-moto društvo Ljubljana, Avto-moto zveza Slovenije, Republiški center klubov OZN, Društvo SRS za Združene narode, Društvo novinarjev SRS, Društvo slovenskih filmskih delavcev, Društvo slovenskih književnikov, Gasilska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Okrajni odbor Ljudske tehnike, Počitniška zveza Slovenije, Šahovska zveza, Okrajni strelski odbor. Ribiška zveza Slovenije, Športno društvo Odred, Združenje šoferjev in avtomehanikov SRS, Zveza prijateljev mladine okraja Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza ribiških družin, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza za telesno kulturo Slovenije, Okrajna zveza za telesno kulturo. Mladi tehnik. Klub invalidov. Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije. CK ZKS, Zveza združenj
borcev NOV okraja Ljubljana, ZSJ — republiški svet za Slovenijo, Okrajni odbor RK, Občinski odbor ZKS, Obč. odbor mladine;
— zbor delovnih ljudi za del. org. TNZ OLO Ljubljana, Filatelistična zveza Slovenije, Okrajni odbor Zveze gluhih, Zveza gluhih — republiški odbor za Slovenijo, Zveza inženirjev in tehnikov SRS, Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, Društvo upokojencev SRS, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Združenje borcev NOV občine Ljubljana-Center, Društvo stenografov in strojepiscev, Okrajna zveza tabornikov, Zveza ekonomistov Slovenije, Zveza arhitektov, Revija Arhitekt, Okrajni odbor Počitniške zveze, Okrajna gasilska zveza, Odvetniki.
V	primerih, kjer je v prejšnjem odstavku določeno, da se opravi v volilni enoti eden ali več zborov delovnih ljudi, se opravijo zbori pri tistih organizacijah oziroma organih, ki so prvi navedeni v skupini, za katero se opravlja zbor, v naslednjih volilnih enotah:
a)	v skupini gospodarstva: volilne enote številka 1, 3, 5, 7,
S, 13, 15, 17, 19, 23, 25, 27, 29, 33, 35;
b)	v skupini prosvete in kulture: volilni enoti številka 37 in 39;
c)	v skupini zdravstva in socialnega varstva:
volilna enota številka 43;
d)	v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih:
volilni enoti št. 47, 49.
V	ostalih volilnih enotah se opravijo zbori delovnih ljudi pri naslednjih organizacijah:
a)	v skupini gospodarstva:
v volilni enoti številka 11 prvi zbor gradbenega podjetja »Gradis«, drugi zbor podjetja »Slovenija projekt«;
v volilni enoti številka 21 prvi zbor podjetja »Tekstil«, drugi zbor podjetja »Veletekstil«;
v volilni enoti številka 31 prvi zbor pri podjetju »Univerzal«, drugi zbor »Elektrodvigalo«;
b)	v skupini prosvete in kulture: v volilni enoti številka 41 prvi
zbor SNG, drugi zbor Slovenska filharmonija.
V	skupini zdravstva In socialnega varstva:
V	volilni enoti številka 45 prvi -bor Komunalni zavod za socialno zavarovanje, drugi zbor Centralna šolska poliklinika.
III.
Ta odločba velja takoj in se dostavi vsem delovnim organizacijam in organom na območju občine.
Številka: 013-4/65-23/BL.
Datum: 17. januar 1965.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center:
ing. Drago Lipič 1. r.
36
Na podlagi 12. in 193. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SFRJ, št. 32/64), na podlagi 8., 13., 19., 27., 43.,
49.,	74. in 4. točke — 77., 113., 130. čl. republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37 64) v zvezi z 32. členom temeljnega zakona o financiranju družbe-no-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 4. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od
iger na srečo (Ur. list SFRJ, št. 52/64) in na podlagi 110. člena statuta občine Ljubljana-Center, sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana-Center na sejah dne 25. februarja 1965 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov in davkov
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za uresničevanje z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti uvaja Skupščina občine Ljubljana-Center obveznost plačevanja sledečih prispevkov in davkov, ki so po zveznem zakonu dohodek občine in se uporabljajo za materialne potrebe, družbene skupnosti;
a)	prispevki:
—	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja
—	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih delavnosti
—	prispevek iz osebnega dohodka dasamostojnega opravljanja intelektualnih storitev
—	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
b)	davki:
—	davek na dohodke od stavb
—	davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic
—	davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih
—	davek na dobitke od iger na srečo.
II.	PRISPEVKI
1.	Prispevek iz osebnega dohodka
od delovnega razmerja
2.	Člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek od delovnega razmerja), ki je dohodek občine, znaša 6,8 %.
3.	člen
Zavezancem, ki na podlagi zakona plačujejo prispevke od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove:
din
a)	za odvetniške pripravnike 40.000
b)	za gospodinjske pomočni-
ce zaposlene v zasebnih gospodinjstvih	15.000
c)	za hišnike, zaposlene v
stanovanjskih hišah	15.000
d)	za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 30.000
e)	za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 30.000
f)	za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 30.000
2.	Prispevek iz osebnega dohodka
od kmetijskih dejavnosti
4.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, znaša 22 %.
5.	člen
Osnova -za prispevek od kmetijstva je katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč, brez gozdov.
6.	člen
Vsa kmetijska zemljišča v občini Ljubljana-Center so v I. proizvodnem okolišu.
3.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugi^ gospodarskih dejavnosti
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini se odmerja:
—	po pavšalni letni osnovi (storitvena obrt)
—	v pavšalnem letnem znesku
—	po dejanskem osebnem dohodku (proizvodna obrt)
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka.
8.	člen
Stopnja prispevka od obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo prispevke od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi — znaša 17,5 %.
9.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne dejavnosti v manjšem obsegu ali brez stalnega poslovnega mesta.
Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku znaša:
—	za zavezance, ki opravljajo obrtno dejavnost v manjšem obsegu 10.000 din.
Šteje se, da opravlja obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu zavezanec:
a)	ki je starejši od 60 let in ne uporablja dopolnilnega dela drugih,
b)	zavezanec, čigar zdravstveno stanje ne dopušča polne zaposlitve.
Zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti iz točke a) in b) tega člena, ki dosežejo v tekočem letu manj kot 50.000 din osebnega dohodka, so oproščeni plačevanja prispevka od obrtne dejavnosti;
—	za zavezance, ki priložnostno opravljajo gradbene, avtomehanične, avtoličarske storitve in popravila električnih strojev, aparatov in. naprav 30.000 din
—	za ostale zavezance, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot postranski poklic — za posameznike 5000 din.
10.	člen
Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo ta prispevek po dejanskem dohodku, znašajo:
do	900.000	17,5	%
od	900.000	do	1,100.000	20,5	%
od	1,100.000	do	1,300.000	23,5	%
Od	1,300.000	do	1,500.000	26,5	%
od	1,500.000	do	1,700.000	29,5%
od	1,700.000	do	1,900.000	32,5	%
od	1,900.000	do	2,100.000	35,5	%
nad 2,100.000	40,0 %
11.	člen
Zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti so dolžni voditi poslovne knjige, če so v prejšnjem letu presegli 20 milijonov celotnega dohodka.
12.	člen
Najvišje stopnje ekonomske amortizacije (77. člen republiškega zakona o prispevkih in davkih) znašajo;
—	za stavbe (poslovne prostore), ki so namenjeni gospodarski dejavnosti — 3 % od njihove vrednosti, če te niso zavezane na dohodke od stavb;
—	za stroje in naprave, ki jih uporabljajo zavezanci pri opravljanju pridobitne dejavnosti — 10%;
— Za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto, ki
ga uporablja zavezance pri opravljanju pridobitne dejavnosti od vrednosti — 12 %.
Osnovo, na katero se uporabljajo te stopnje ekonomske amortizacije, predstavlja vrednost osnovnih sredstev, ugotovljena po cenitvi sodno zapriseženega cenilca.
13.	člen
Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) so:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska lovterija 10 %
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 15 %
3.	od provizij zastopnikov za varstvo malih avtorskih pravic 15 %
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije 15 %
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za takšne publikacije 15 %
6.	od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevke v pavšalnem znesku 15 %
7.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti 20%
8.	od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino 10 %
9.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 20 %
10.	od dohodkov od potujočih zabavišč in od prirejanja prireditev 20%
11.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev (umskih in fizičnih) za državne organe in zavode, za gospodarske, družbene in druge organizacije ali za hiše v družbenem upravljanju, če se glede takšnih storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takšnih dohodkov ne plačuje davek, odmerjen po letnem dohodku ali v stalnem znesku 15 %.
14.	člen
Zavezancem prispevka iz obrtne dejavnosti, ki so na novo pričeli z opravljanjem obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti in plačujejo prispevke od pavšalnih letnih osnov ali po dejanskem osebnem dohodku, se priznajo naslednje olajšave:
a)	za prvo leto poslovanja — 50 % od odmerjenega prispevka
b)	za drugo leto poslovanja — 20 % od odmerjenega prispevka.
15.	člen
Za določitev prispevnih osnov zavezancem. ki plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti po pavšalni osnovi in ne zaposlujejo tuje delovne sile se uporablja povprečni kosmati letni osebni dohodek kvalificiranega delavca. Za določitev prispevnih osnov ostalim zavezancem, pa se uporablja letni povprečni kosmati dohodek visokokvalificiranega delavca isti ali podobni dejavnosti v družbenem sektorju.
4.	Prispevek iz osebnega dohodka
od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
16.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravlja-
nja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu prispevek od intelektualnih storitev), ki pripada občini znaša 17,5%.
17.	člen
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki za 1,400.000 presegajo minimalno osnovo, določeno Po 87. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur list SRS, štev. 37/64) so dolžni voditi poslovne knjige.
S.	Prispevek iz osebnega dohodka
od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
18.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, znaša 15 %.
19.	člen
V primeru, da nastane dvom, ali Bre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izde-'ek, odloči komisija, ki jo sestavlja-1° 3 člani, od katerih imenuje po enega člana svet za kulturo, svet za ®to-t in pa svet za družbeni plan in finance.
III.	DAVKI
1.	Davek na dohodke od stavb
20.	člen
Za stroške upravljanja in Vzdrževanja se prizna 50 % od stanarine a’i najemnine oz. od stanarinske ali najemninske vrednosti.
21.	člen
Stopnja davka na dohodke od stavb znaša — 50 % od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške upravljanja in
Vzdrževanja.
2.	Davek na dohodek od premoženja In premoženjskih pravic
22.	člen
Stopnje davka na dohodke od Premoženja in premoženjskih pravic s° naslednje:
		davčna osnova		stopnja
		do	200.000	20 %
Od	200.000	do	400.000	25 %
od	400.000	do	600.000	30%
od	600.000	do	800.000	35 %
od	800.000	do 1,000.000		40 %
	nad		1,000.000	50 %
. Osnova za davek od premoženja :c celoleten dohodek od premoženja ,n Premoženjskih pravic v letu, za atcro se odmerja ta davek, zmanj-^an za stroške, ki so bili zanj po-
kov, izdelovanje tn popravljanje raznovrstnih izdelkov	15.000
—	predelovanje papirja,
stavbna obrt	20.000
—	predelovanje lesa	25.000
—	gostilne	30.000
—	izdelovanje kemičnih
izdelkov	35.000
—	predelovanje kovin, elek-
tro stroka in avtoprevozniki	40.000
b) za zavezance, ki plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje davek v odstotku od dohodka doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih. Ta dohodek, ki predstavlja osnovo za davek, se ugotavlja v naslednjih odstotkih od izplačanih osebnih prejemkov po posameznih vrstah obrtnih dejavnosti, in sicer:
—	pridelovanje papirja, izdelovanje tekstilnih izdelkov, pridelovanje živil, obrtne osebne in druge storitve 10 %
—	predlovanje usnja, knjigovez-ništvo 15 %
—	predelovanje nekovin, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov, stavbna obrt 20 %
—	predelovanje lesa 25 %
—	predelovanje kovin, elektro-stroka, izdelovanje kemičnih izde-kov 35 %.
Od davčnih osnov, ugotovljenih po prejšnjem odstavku tega člena, se plačuje davek po naslednjih stopnjah z ozirom na število zaposlenih:
—	za enega zaposlenega 20 %
—	za dva zaposlena 25 %
—	za tri zaposlene	30 %
—	za štiri zaposlene 40 %
—	za pet zaposlenih 50 %
25.	člen
4.	Davek na dobitke od iger na srečo
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje:
— od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo, od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije, lota in pri dobitkih od športnih napovedi — po stopnji 10 %.
KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Številka: 422-6/65 Datum: 26. februarja 1965
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center
Ljubljana-Vič-Rudnik, v katerih se voli po en odbornik občinskega zbo-4 ra, in sicer v:
11. volilni enoti — MILAN CESNIK II — ki obsega:
— Bičevje — del; številke 21, 37, 39, 41, 43, 47, 49 in 51;
— Langusova ulica, Hajdrihova ulica, Volaričeva ulica, Jadranska ulica in Gunduličeva ulica v celoti;
— Vrhovnikova ulica — del; številke 7, 9, 11, 17 in 21;
— Tržaška cesta — del; številke 4, 10, 12, 18, 20 do 24, 27 do 30, 32, 33, 34a, 36, 38 in 46; ker je prenehal mandat odborniku tega zbora ing. Veri Marentič-Novak, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti;
15. volilni enoti — MALCl BELIC — ki obsega:
— Tržaška cesta — del; številke 76, 78, 80 in 82 do 189;
— Kocenova ulica, Cerkniška ulica, Merčnikova ulica, Za garažami, Graden in "Martinova ulica v celoti;
— Cesta v Mestni log — del; številke 219, 261 do 291;
— Viška cesta — del; številke 2 do 9, 77;
ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Cveti Pavlovčič, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti;
24. volilni enoti — LAVRICA — ki obsega:
— območje krajevne skupnosti Lavrica, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Alojzu Ankonu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo 28. marca 1965.
2. člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, ter na območju 11., 15. in 24. volilne enote.
Številka: 020-2/65-1.
Datum: 27. februar 1965.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik:
ing. Slavko Jakofčič 1. r.
38
Na podlagi prvega odstavka 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. list SRS, št. 11-92/63) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji dne 27. februarja 1965 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev.
1.	člen
Hočevar, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti;
39. volilni enoti, ki obsega: Študentsko naselje, Levčeva ulica; Dom na Bokalcah, Prevalj 10;
DID Rožna dolina, Skapinova 8; Dom gradbene srednje šole, Gerbičeva 51 a;
Dom mladine v trgovini in gostinstvu, Rakovniška 6;
Mladinski dom »Malči Belič«, Za-vetiška 5;
Vzgojno-varstvena ustanova »Malči Belič«, Tržaška 78;
Otroška ustanova »Kolezija«, Cesta v Mestni log 28;
Otroški vrtec »Trnovo«, Karuno-va 14;
Otroški vrtec Velike Lašče, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Veri Merhar, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti;
23.	volilni enoti,, ki obsega:
KIP, keramika in pečarstvo, Opekarska c. 17;
Lesni kombinat Ljubljana — obrat Tesarstvo, Ižanska c. 18;
Lesni kombinat Ljubljana — uprava, Langusova 8;
obrtniki z območja krajevne skupnosti Krim-Rudnik;
Mizarstvo Trnovo, Trnovski pristan 20 a;
Stanovanjska skupnost Trnovo — servis, Opekarska c. 31;
Varnost — podjetje za čuvanje ljudskega premoženja, Kolezijska 23;
ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Antonu Perku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti;
7.	volilni enoti, ki obsega:
Modna oblačila, poslovalnica Tržaška c. 42;
Angora — obrat Ljubljana, Rakovniška 6;
ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Angeli Boh, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti;
10. volilni enoti, ki obsega: Mercator, veletrgovina, Ljubljana, Aškerčeva 3;
DINOS, trgovina z odpadki, poslovna enota Kolezijska 9;
General export, Ljubljana, Aškerčeva 3;
Mercator, poslovalnica Rožnik, Ljubljana, Aškerčeva 3
ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Vinku Turku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo 26. marca 1965.
2.	člen
Ta odlok velja takoj in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, ter v delovnih organizacijah 35.. 39., 23., 7. in 10. volilne enote.
Številka: 020-2/65-2.
Datum: 27. februar 1965.
Davek od dopolnilnega dela drugih
23.	člen
Že ^>QVe*c °d premoženja in premo-kili pravic se ne plačuje od od-alanja opremljenih sob.
24.	člen
Davek od dopolnilnega dela dru-®h znaša:
. a) za zavezance, ki plačujejo pri-od obrtnih dejavnosti na Jjtotogi pavšalnih osnov, po posa-, znih dejavnostih v letnem pav-znesku za vsakega zaposleno delavca:
,	din
izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje ži-tol, knjigoveznice, osebne ^rtne *n druge storitve 10.000 Predelovanje nekovin, Predelovanje usnja, Izde-tovanje gumijastih izdel-
ing. Lipič Drago
OBČINA
LJUBLJANA-
VIČ-RUDNIK
Na podlagi prvega odstavka 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. list SRS, št. 11-92/63) je občinski zbor skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji dne 27. februarja 1965 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev.
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve ▼ občinski zbor skupščine občine
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik, v katerih se voli po en odbornik zbora delovnih skupnosti, in sicer v:
35. volilni enoti, ki obsega delovne organizacije:
Inštitut za metalne konstrukcije, Mencingerjeva 7;
Vodogradbeni laboratorij, Hajdrihova 28;
Veterinarski znanstveni zavod, Cesta v Mestni log 47;
Inštitut za metalurgijo, Lepi pot št. 11;
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 39;
Inštitut za geodezijo in fotografijo, Cesta na Brdo 25 a;
Zoološki vrt, Večna pot;
Zavod za tehnično izobraževanje, Lepi pot 6;
ker je prenehal mandat odborniku zbora delovnih skupnosti Stani
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik:
Ing. Slavko Jakofčič 1. r.
39
Na podlagi 103. in 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik ter 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37/64) ter 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Ur. list SFRJ, št. 52/64) je skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1965 sprejela
ODLOK
o uvedbi obveznosti plačevanja prispevkov in davkov občanov ter njihovih stopnjah.
/
I. SPLOŠNE DOLOČBE
6. člen
1.	člen
V občini Ljubljana-Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja prispevkov in davkov občanov, ki so po zakonu njen dohodek.
2.	člen
S prispevki in davki se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti občine, h katerim je dolžan prispevati vsak občan po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Prispevki se obračunavajo in plačujejo od dohodkov, ki jih dosežejo občani z osebnim delom, davki od dohodkov, ki jih imajo občani od premoženja, premoženjskih pravic in od dopolnilnega dela drugih, kakor tudi od premoženja, ki ga občani imajo ali pridobijo.
IL PRISPEVKI
4.	člen
Iz osebnega dohodka se plačujejo prispevki:
1.	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja;
2.	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja je proporcionalna in znaša ti.B */• od bruto osebnih dohodkov.
2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
7. člen
Območje občine se razdeli na štiri proizvodne okoliše (49. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) tako, da se celotne ali deli katastrskih občin razporedijo v določen proizvodni okoliš.
Prvi proizvodni okoliš zajema katastrski občini:
— Gradišče predmestje in Krakovsko predmestje.
Drugi proizvodni okoliš zajema katastrske občine:
— Trnovsko predmestje (razen dela na desni strani Ljubljanice), Vič, Zgornja Šiška, Glince, Dobrova (samo naselje Kozarje), Podsmreka in Šujica (samo naselje Vrhovci).
Tretji proizvodni okoliš zajema katastrske občine:
— Trnovsko predmestje (samo del na desni strani Ljubljanice), Karlovško predmestje, Dobrova (razen naselja Kozarje), Šujica (razen naselij Vrhovci in Osredek), Lanišče, Rudnik, Ig pri Ljubljani, Iška vas, Vrbljenje, Tomišelj, Iška Loka, Brezovica, Velike Lašče, Turjak (samo naselje Male Lašče), Preserje, Jezero, Kamnik, Babna gora, Zaklanec, Pijava Gorica, Dobravica, Horjul (razen naselja Koreno) in Polhov Gradec.
5. prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
L Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja
5. člen
Pavšalne osnove za plačevanje prispevka iz delovnega razmerja se po 43. členu zakona o prispevkih in oavkih občanov določajo v mesečnih kosmatih zneskih v tejle višini:
1.	od osebnih dohodkov odvetni-škin pripravnikov — 35.000;
2.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih pri zasebnih gospodinjstvih — 20.000;
3.	od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah — 25.000:
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih — 30.000:
5.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah m organizacijah — 30.000;
6.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev — 30.000.
Četrti proizvodni okoliš zajema katastrske občine:
— Šujica (samo naselje Osredek), Turjak (razen vasi Male Lašče), Osolnik, Ulaka, Vino — del, Dvorska vas, Selo I, Krvava peč, Lužarji, Za-potok, Golo, Zeli ml j e, Gradišče, Rakitna, Selo II, Setnik, Cmi vrh, Horjul (samo naselje Koreno), Vrzdenec, f Žažar, Butajnova in Šentjošt.
8.	člen
Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih zemljišč) so proporcionalne in različne za posamezne proizvodne okoliše, ki znašajo:	X
—	prvi proizvodni okoliš — 22 •/«,
—	drugi proizvodni okoliš — 19*/«,
—	tretji proizvodni okoliš — 7 °/e.
9.	člen
Osnova za prispevek od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je vrednost posekanega lesa (48. člen zakona o prispevkih in davkih) in se določa po vrednostnih razredih od kubičnega metra v tejle višini:
Vrednostni	Iglavci ABC	Listavci AB	Listavci C
razred	dinarjev	dinarjev	dinarjev
I.	3700	2000	1000
II.	3300	1700	800
III.	2900	1400	600
IV.	2500	1100	400
V.	2100	800	
VI.	1700	500	
VII.	1300	200	
vin.	900			—
Območje vrednostnih razredov, v katere so razporejene posamezne ali deli katastrskih občin (gozdne površine) je razvidno iz posebnega seznama, ki je sestavni del tega odloka. Zaradi obsežnosti se ta seznam ne objavi skupaj s tem odlokom, temveč je vsakomur na vpogled v skupščinski pisarni in oddelku za linance skupščine občina.
10.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz gozda, doseženega s posekom lesa, se odmerja istočasno kot prispevek v gozdni sklad, ki se tudi pobira skupno s tem prispevkom.
11.	člen
Stopnja prispevka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni do-
hodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 20 */•.
3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih In drugih gospodarskih dejavnosti
12.	člen
Občani, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), ki presega v enem letu 120.000 dinarjev na kmetijsko gospodarstvo, plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti.
13.	člen
Najvišja stopnja ekonomske amortizacije se predpiše v naslednji višini:
1.	za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, od njihove vrednosti 3 ”/«, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb;
2.	za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, 10 °/i od njihove vrednosti;
3.	za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto in se uporablja pri izvrševanju obrtne dejavnosti, 12 */• od njihove vrednosti.
Osnova za obračun ekonomske amortizacije je nabavna vrednost oz. cenilna vrednost, ugotovljena zapisniško po sodno zapriseženem cenilcu.
14.	člen
Stopnje prispevka iz obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi so progresivne in znašajo:
do	900.000	8,0	"/o
od	900.000	do	1,100.000	9,0	«/o
od 1,100.000 do 1,300.000	10,0°/«
od 1,300.000 do 1,500.000	12,0 °/«
od	1,500.000	do	1,800.000	14,0	®/o
nad	1,800.000	17,5	•/«
15.	člen
Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po dejansko doseženem osebnem dohodku so progresivne in zna-
šajo:	
do 900.000	17,5 •/•
od 900.000 do 1,100.000	20,0 •/«
od 1,100.000 do 1,300.000	23,0 "Zo
od 1,300.000 do 1,500.000	26,0 “/o
od 1,500.000 do 1,700.000	29,0 "/o
od 1,700.000 do 1,900.000	32,0 »/»
od 1,900.000 do 2,100.000	35,0 «/«
nad 2,100.000	40,0 «/«
16. člen	
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija — 10®/«;
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov — 15 ®/o;
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic — 15«/.;
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije — 15 ®/.;
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije — 15*/«;
6.	od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe
in zavode, če ne plačujejo prispevki v pavšalnem znesku — 15 "/«;
i. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti - 20«/.;
8.	od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, od dohodkov pluženja snega in prevoza mleka za gospodarske organizacije — 10 “/•;
9.	od dohodkov delavcev, ki delajo za državne organe, delovne in druge organizacije — 20 °/o;
10.	od dohodkov od izdelkov domače obrti, kot je izdelovanje čipk in zobotrebcev — 10*/«;
11.	od dohodkov od domače obrti (izdelovanje suhe robe) — 15®/o;
12.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev — 20 V o;
13.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev (umski in fizični) za državne organe in zavode, za gospodarske'in druge delovne organizacije ter hiše v družbeni upravi, če se po predpisih od delovnih razmerij ne sklene delovno razmerje in če se ne plačujejo prispevki V pavšalnem znesku — 15®/«.
17.	člen
V	pavšalnem letnem znesku plačujejo prispevek iz dohodka od obrtne ali druge dejavnosti (74. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) zavezanci, ki opravljajo storitve iz naslednjih dejavnosti:
1.	avtomehanika, voznoličarstvo, avtokleparstvo, precizna mehanika, orodjarstvo, livarstvo — pavšalni znesek 40.000;
2.	zidarstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, krovstvo, elektroinstalater-stvo, popravila električnih strojev, aparatov in naprav, mizarstvo, ključavničarstvo, kleparstvo — pavšalni znesek 30.000;
3.	vse ostale dejavnosti —■ pavšalni znesek 5000.
4.	Prispevek iz osebnega dohodka
od samostojnega opravljanja
Intelektualnih storitev
18.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka, doseženega z opravljanjem Intelektualnih storitev, je proporcionalna in znaša 17,5 ®/«.
5.	Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in
•	tehničnih Izboljšav
19.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je proporci®-nalna in znaša 15 */«.
20.	člen
V	primeru, da nastane dvom, a*1 gre za delo s področja uporabo6 umetnosti ali pa le za obrtni izdelek* odloči tričlanska komisija, ki jo imenuje svet za obrt v soglasju s svetom za kulturo in prosveto.
III.	DAVKI
21.	člen
. Iz dohodka od premoženja in pr®-moženjskih pravic ter iz dohodk® dopolnilnega dela diugih se plačaj® davki:
1.	davek na dohodke od stavb;
2.	davek na dohodke od prem®' ženja in premoženjskih pravic;
3.	davek na dohodek, dosežen * uporabo dopolnilnega dela drugih:
4.	davek na dobitke od iger *** j srečo.
1. Davek na dohodke od stavb
22.	člen
Davka na dohodke od stavb so oproščene stavbe, ki so izven okoliša mesta Ljubljane, pogoj pa je, da se ne dajejo v najem.
Za mestni okoliš občine je šteti območje, ki ga označuje zakon o ob-rnočjih okrajev in Občin v socialistični republiki Sloveniji.
23.	člen
Stroški upravljanja in vzdrževanja stavb (108. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) znašajo 50 °/o od stanarine ali najemnine oziroma od najemninske ali 'stanarin-ske vrednosti.
24.	člen
Stopnja prispevka na dohodek od stavb je proporcionalna in znaša 50 odstotkov.
2. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic Stopnje davka na dohodke od Premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo od davčne osnove:
	do	200.000	20 °/o
od	200.000 do	400.000	25 «/o
od	400.000 do	600.000	30 «/o
od	600.000 do	800.000	35«/e
od	800.000 do 1,000.000 nad 1,000.000		40 »/. 50 °/e
Dohodek od oddajanja opremljenih sob ni podvržen plačilu davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic.
3.	Davek na dohodek, dosežen * uporabo dopolnilnega dela drugih
26. člen .
Dohodek, dosežen z uporabo do-P°'Pilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplača-Poga osebnega dohodka.
Ta odstotek za posamezne dejavnosti, od katerih se plačuje prispevek P° dejansko doseženem osebnem dohodku, se določi takole:
—• predelovanje nekovin — 20 °/»;
—	predelovanje kovin — 35 */•;
—	izdelovanje električnih apara-‘Pv in pribora — 35 °/o;
—	izdelovanje kemičnih izdelkov - 35 °/o;
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov " 10»/,;
—	predelovanje lesa — 25 */«;
—	predelovanje papirja — 10 "/o;
—	predelovanje usnja — 15°/o;
.	—, izdelovanje gumijastih izdel-
av — 20 %>;
—	izdelovanje živil — 10°/«;
j~ tiskarne in knjigoveznice —
—	izdelovanje in popravljanje oznovrstnih izdelkov — 20°/o;
2Q 0~ stavbena obrtna dejavnost —
. osebne obrtne in druge stori-lv° — 10 •/«;
avtoprevozništvo — 20 •/•■
27.	člen
Žc- Stopnie davka na dohodek, dose-p z. uporabo dopolnilnega dela dru-• 80 progresivne in glede na šte-Š;v° zapos*ene tuje delovne sile zna-
20 »z'1 enega zaposlenega delavca — 25 .?d	^vt?h	zaposlenih	delavcev	—
3q	treh	zaposlenih	delavcev	—
40 "v	zaposlenih	delavcev	—
50 o'd	P°tih	zaposlenih	delavcev	—
28.	člen
Za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih letnih osnov ali pavšalnih letnih zneskov, se za vsakega zaposlenega delavca določi pavšalni letni znesek davka na tujo delovno silo v naslednji Višini:
—	predelovanje nekovin — 15.000;
—	predelovanje kovin — 40.000;
—	izdelovanje elektro aparatov in pribora — 40.000;
—	izdelovanje kemičnih izdelkov
—	35.000;
—	predelovanje lesa — 25.000;
—	predelovanje papirja — 20.000;
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov
—	10.000;
—	predelovanje usnja — 15.000;
—	izdelovanje gumijastih izdelkov — 15.000;
—	izdelovanje živil — 10.000;
—	izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov — 15.000;
-	— tiskarne in knjigoveznice — 10.000;
—	stavbena obrtna dejavnost — 20.000;
—	osebne obrtne in druge storitve
—	10.000;
—	avtoprevozništvo — 40.000;
—	gostinske storitve — 30.000.
4.	Davek na dobitke od iger na srečo
29.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni davčni stopnji, ki znaša 10 e/o.
IV.	OPROSTITVE IN OLAJŠAVE
30.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna, za dobo 10 let;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi in sadovnjaki, za dobo 10 let;
3.	ki se pogozdijo, za dobo 10 let. Oprostitev po prvem odstavku tega člena je mogoče priznati, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske oziroma gozdne gospodarske organizacije ali po navodilih in nadzorstvu organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
31.	člen
Zavezanci prispevka iz dohodka od kmetijske dejavnosti imajo pravico do posebne olajšave, kadar je dohodek na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod (toča, poplave, izredna suša), rastlinske bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih prispevni zavezanec ni mogel preprečiti.
Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna, če je katastrski dohodek v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom prizadete parcele zmanjšan za več kot 30 °/o. Olajšava "se izračuna tako, da se celotna osnova zmanjša za ustrezni znesek, nato pa uporabi prispevna stopnja.
Višino škode ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje upravni organ, pristojen za odmero prispevka. Ta upravni organ tudi izda ustrezno odločbo. 1
32.	člen
Po prvem odstavku 58. člena zakona o prispevkih in davkih občanov se pri odmeri prispevka na dohodke od kmetijske dejavnosti priznajo olajšave:
1. zavezancem prispevka na dohodek od kmetijske dejavnosti, ki se
ukvarjajo izključno s kmetijstvom, katerih katastrski dohodek ne presega 80.000 dinarjev letno, na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot . dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 %> za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka ter za delo nezmožnega družinskega člana;
2. prispevnim zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega
120.000	dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih družinskih članov — po 20 “/o za vsakega dela nezmožnega družinskega člana.
Za mladoletnega otroka se šteje družinski član, ki še ni izpolnil 15 let starosti oziroma dokler traja obvezno šolanje ali nadaljuje šolanje oz. uk, z omejitvijo do 25. leta starosti. Za odrasle dela nezmožne člane se štejejo moški, ki so dopolnili 60 let, ženske pa 55 let starosti v letu, v katerem se prispevek odmerja. Za nezmožne se štejejo tudi odrasli družinski člani, ki so več kot 50 ”/» invalidi ali ki so v zadevnem letu pretežni del nesposobni za pridobitno delo, v času od 1. marca do 31. oktobra.
33.	člen
Zavezancem prispevka se ob odmeri prispevka od kmetijske dejavnosti ta prispevek ustrezno zniža ali pozneje odpiše, če so imeli v letu, za katerega se odmerja prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov.
Za večje izdatke po prvem odstavku tega člena je šteti izdatke, ki presegajo 20.000 dinarjev. Prispevek se zniža v razmerju, ki se dobi med prispevkom in katastrskim dohodkom.
34.	člen
Prispevni zavezanci, ki imajo dohodek iz gozda od poseka lesa, so oproščeni prispevka, kadar les darujejo za javne namene. Javni namen ugotovi upravni organ občine, ki je pristojen za finance.
35.	člen
Aktivni udeleženci NOVr ki se ukvarjajo samo s kmetijsko dejavnostjo, imajo pravico do posebne olajšave prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti tistega dela, ki pripada občini, in sicer:
—	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so začeli aktivno delati pred 9. septembrom 1943, in španski borci ne plačujejo prispevka, če njihov katastrski dohodek ne presega
350.000	dinarjev letno, oziroma plačujejo le od razlike, ki presega 350 tisoč dinarjev;
—	udeleženci narodnoosvobodilne vojne po 9. septembru 1943 in ud/ ležcnci iz leta 1944 ne plačujejo prispevkov od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek ne presega 200.000 dinarjev, oziroma plačujejo le od razlike, ki presega 200 tisoč dinarjev.
Olajšava prispevka po tem členu sc prizna tistim udeležencem NOV,
ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju. Vlogi je treba priložiti odločbo pristojnega organa, iz katere je razviden čas delovanja za narodnoosvobodilno vojsko.
36.	člen
Olajšave in oprostitve iz 30. do 35. člena tega odloka priznava upravni organ občine, ki je pristojen za odmero prispevka na pismeno vlogo prispevnega zavezanca, kateri je priložiti ustrezna dokazila.
37.	člen
Olajšave zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se priznajo ob enakih pogojih kot zavezancem prispevka od kmetijske dejavnosti, skladno z določbami tega odloka.
V.	POSLOVNE KNJIGE
38.	člen
Poslovne knjige iz 27. člena zakona o prispevkih in davkih občanov morajo voditi:
1.	prispevni zavezanci od obrtnih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu dosegli celotni dohodek 20.000 dinarjev;
2.	zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, če so presegli minimalni osebni dohodek iz 87. člena zakona o prispevkih in davkih za en milijon dinarjev.
VI.	KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Ta odlok začne _veljati z dnem objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Številka: 420-27/65.
Datum: 27. februar 1965.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik:
ing. Slavko Jakofčič 1. r.
40
Na podlagi 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik ter 81. in 87. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 37/64) je Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1965 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev
I.
Ugotavlja se, da letni kosmati dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov od obrtnih dejavnosti, znaša:
Letni kosmati osebni
Dejavnost	dohodek delavca
visokokvalif.	kvalificirani
1.	predelovanje nekovin	1,048.000
2.	predelovanje kovin
• a) kotlarstvo, kovinsko strugar-stvo, kovinsko pasarstvo, strojno ključavničarstvo, avtomehanika, kovinostiskarstv.o	1,429.000
b) galvanizerstvo, orodjarstvo, precizna mehanika za optične instrumente, precizna mehanika za pisalne stroje in livarstvo	1,619.000
839.000
1,143.000
1,295.000
Dejavnost
Letni kosmati osebni dohodek delavca
visokokvahf.	kvaificirani
c) ostale kovinske dejavnosti	1,233.000	990.000
3. izdelovanje električnih aparatov		
in pribora	1,619.000	1,295.000
4. izdelovanje kemičnih izdelkov	1,333.000	1,066.000
5. predelovanje lesa a) mizarstvo, lesno modelarstvo, kaluparstvo, tapetništvo in de-		
koraterstvo	1,143.000	914.000
b) ostale dejavnosti	952.000	762.000
6. predelovanje papirja	855.000	684.000
7. izdelovanje tekstilnih izdelkov	855.000	684.000
8. predelovanje usnja	952.000	762.000
9. izdelovanje gumijastih izdelkov	952.000	762.000
10. izdelovanje živil	762.000	610.000
11. tiskarne in knjigoveznice	952.000	762.000
12. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: a) filigranstvo, umetno kovaštvo, graverstvo, pečastvo, izdelovanje kovinskih okrasnih pred-
metov	1,619.000	1,295.000
b) zlatarstvo	1,429.000	1,143.000
c) izdelovanje predmetov iz pla-		
stičnih mas in umetnih smol	1,524.000	1,279.000
d) ostale dejavnosti	1,048.000	839.000
13. stavbena obrtna dejavnost	1,143.000	914.000
14. osebne obrtne rti druge storitve:		
a) moško frizerstvo	_	762.000	610.000
b) žensko frizerstvo	855.000	684 000
c) kosmetika obraza in telesa,		
.	aranžerstvo	1,333.000	1,066.000
d) optika	1,619.000	1,295.000
e) voznoličarstvo in ličarstvo dru-		
gih kovinskih predmetov	1,429.000	1,143.000
f) ostale osebne storitve	1,143.000	914.000
15. gostinstvo	1,333.000	1,066.000
16. avtoprevozništvo	1,619.000	1,295.000
17. avtotaksiji	952.000	762.000
II.		SKLEP
Letni kosmati osebni dohodek delavca oziroma uslužbenca, na podlagi katerega se bo določila osnova za prispevek od intelektualnih storitev, znaša:
intelektualne storitve
letni kosmati osebni dohodek delavca
1. odvetniki, zdravniki, dentisti
2. ostali poklici
1.619.000
1.333.000
Osnove, določene s to odločbo, veljajo za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov za leto 1965.
Ta odločba velja osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965.
Številka: 422/C-5/65. Datum: 27. februarja 1965.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik:
ing. Slavko Jakofčič 1. r.
OBČINA
LOGATEC
V letu 1965 iri za leto 1966 se uvede krajevni samoprispevek v denarju za zgraditev novega in razširitev obstoječega vodovodnega omrežja ter za raziskovanje novih vodovodnih zajetij za območje KS Gor. Logatec. Krajevni samoprispevek po tem sklepu morajo plačevati občani iz naselja Gor. Logatec, Gorenja vas in Kalce
II.
Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in ki imajo stalno prebivališče na tem območju. Višina znaša:
a)	delavci in uslužbenci 2 % od neto izplačanih mesečnih osebnih dohodkov, prav tako tudi upokojenci, ki presegajo minimum.
b)	Kmetijski in obrtniški davčni zavezanci 20 % od njihove davčne osnove, po kateri so se odmerjali prispevki v 1. 1964 s tem, da v letu 1965 plačajo 60 % celotnega dvoletnega prispevka, a v letu 1966 ostalo, tj. 40 %.
III
Skupni znesek, ki je potreben za izvršitev del iz I. točke tega sklepa znaša 150,000.000 dinarjev.
Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur 1. SRS, štev. 37-209/62), sklepa zbora volivcev volilne enote štev. 6, ki zajema naselje Gor. Logatec in volilna enota štev. 7, ki zajema naselja Gorenja vas, Kalce in Grčarcvec, z dne 26. I. 1965 je svet Krajevne skupnosti Gor. Logatec na svoji 6. redni seji dne 8. lebruarja sprejel naslednji
Krajevni samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje v skladu z določili zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS, štev. 37/64).
V.
D^la iz I. točke tega sklepa morajo biti končana najkasneje do 31. decembra 1970.
Denarna sredstva, ki se dobijo od krajevnega samoprispevka, se
smejo uporabiti samo za namen, ki je naveden v I. točki tega sklepa.
VII.
Za pobiranje samoprispevka skrbi uprava za dohodke Skupščine občine Logatec, za izvrševanje del pa upravni odbor sklada za gradnjo vodovoda Logatec.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vest* niku okraja Ljubljana.
Številka: 9/65
Datum: 10. februarja 1965
VIII.
S sredstvi krajevnega samopri-
Pred sodnik Sveta krajevne skupnosti Igor Pfajfar, 1. r.
spevka — ta se bodo stekala v sklad za gradnjo vodovoda Logatec — razpolaga svet sklada, ki je ustanovljen v skladu z odlokom o ustanovitvi sklada za gradnjo vodovoda Logatec (Glasnik, urad. vestnik okraja Ljubljana, št. 53/451-64).
OBČINA
VRHNIKA
IX.
Krajevnega samoprispevka v delu, oziroma nadomestila v denarju, so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let. Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni tudi občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka; dijaki in študentje od štipendij, vajenci od svojih nagrad ter začasno zaposleni od oskrbnin, ki jih vplačuje zavod za zaposlovanje.
Na podlagi 97. člena zakona 0 proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJj štev. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) in 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občin^ Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1964 sprejela
ODLOK
o spremembi proračuna občine Vrhnika za leto 1964.
1. člen
V proračunu občine Vrhnika za leto 1964 se spremeni rtizporediteV izdatkov, kot sledi:
Zniža se:
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gor. Logatec
partija
partija
partija
partija
partija
partija
2—	2 socialno skrbstvo za
3—	3 zdravstvena zaščita za
5—8 funkcionalni izdatki — drž. uprava za
5—	10 funkcionalni izdatki — drž. uprava za
6—	11 komunalna dejavnost za
9---15 dotacije samostojnim zavodom za
partija 10—19 obveznosti in garancije za partija 11—21 proračunska rezerva za
Zviša se: partija 1—1 partija 5—6 partija 5—7 partija 5—9
2.514.000,	—
80.000,—
40.000,—
370.000,	—
2.266.000,	—
1.240.000,	—
207.000,	—
485.000,	—
7.202.000,	—
prosveta in kultura za funkcionalni izdatki — drž. uprava za upravni stroški — uprav, organov za upravni stroški — sodišča za
partija 8—12 premiranje mleka kmet. posestvom za partija 8—13 regres prevoznih stroškov lok. avtobusa za
partija 8—14 odplačilo kreditov za partija 9—16 dotacije skladom za partija 9—17 dotacije druž. političnim organizacijam za
350.000,	—
260.000,	—
1,000.000,—
370.000,	—
320.000,	—
630.000,	—
272.000,	—
2,500.000.—
1.500.000,	—
7.202.000,	—
2. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 4/10.-400-02/64 Datum: 26. december 1964

Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Franci Širok, I. r.
V s k n
18	Popravek odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani
19	Odlok o potrditvi urbanistične dokumentacije
33	Odločba ustavnega sodlSča SRS o razveljavitvi sklepa skupSClne komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana-Center
34	Odlok o razpisu nadomestnih volitev skupSčlne občine Ljubljana-Center
35	Odlok o določitvi območij zborov volivcev in zborov delovnih ljudi za volitve odbornikov skupSčlne občine Ljubljana-Center
36	Odlok o stopnjah prispevkov ln davkov občine Ljubljana-Center
37	Odlok o razpisu nadomestnih volitev
I N A	y
v občinski zbor skupSčlne občine Ljubljana-Vlč-Rudnlk
38	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupSčlne občine Ljubljana-Vič-Rudnik
39	Odlok o uvedbi obveznosti plačevanja prispevkov In davkov občanov ter njihovih stopnjah .občine Ljubljana-Vi*-Rudnik
40	Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev občih** Ljubljana-Vič-Rudnik
41	Sklep o uvedbi krajevnega samopt'*' spevka za območje krajevne skupno*1* Gor. Logatec
42	Odlok o spremembi proračuna za te10 1964 občine Vrhnika.