Leto XVIIL ¥ Celju, dne 21. februarja 1908. Štev. 21. i Uredništvo J« na Schillerjevi cesti §t. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vročijo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsA* kokrat: za večje inserate in mnogokratno lnseriranje znaten popust. Slovensko vseučilišče in naši politiki. « Pred nekaj dnevi je bruhnilo z vso silo na dan vprašanje o italijanski univerzi. Nemški in italijanski listi pišejo dolge članke dannadan o tem važnem problemu, poslanci obeh narodov se zbirajo, posvetujejo in zavzemajo stališča i napram vprašanju samem i napram vladi, ki ga je izpro-žila. Tudi italijansko dijaštvo ni ostalo tiho, ampak je na velikem shodu na Dunaju povedalo, kakšnega mnenja je v tem vprašanju. In mi Slovenci? Do zdaj se je vedno naglašalo, da obstoji med italijanskim in slovenskim vseučiliščem tako trdna vez, da je prvo brez drugega popolnoma nemogoče. In kaj vidimo? Zdaj, ko je postalo vprašanje italijanskega vseučilišča aktualno, ko so celo nemški politiki izjavili, da se ta zadeva mora rešiti in so se na tihem že sprijaznili z vladnim načrtom, v tem tako važnem trenotku slovensko časopisje prinaša lakcnična poročila o celi akciji, slovenski poslanci molče kot grob, sploh nikdo se ne zmeni za to vprašanje več kot za lanski sneg. In vendar se polnijo predali naših političnih listov, zlasti obeh največjih, z vsemi mogočimi stvarmi, naši poslanci uživajo božji mir, toda o kaki akciji za slovensko univerzo ni ne duha ne sluha! Ali se zdi gospodom to vprašanje tako malenkostno, da se ne izplača odpreti ust?! Ali pa morda namerava kdo s svojimi taktičnimi po- tezami osrečiti slovenski narod na podoben način kot z rešitvijo Proftove afere v Ljubljani? Čehi že imajo svojo univerzo v Pragi in vendar se pripravljajo z vso silo, da prodro s svojo zahtevo po drugem češkem vseučilišču. Tudi Rusini se baje že živahno gibljejo, le Slovenci spimo zimsko spanje kot polh v duplu in čakamo, da nas kdo podreza ter nam vrže drobec hrane v usta. Da pri takih razmerah ni nikakega življenja, nikakega pravega napredka, ampak samo slepomišenje in tavanje t temi, to je menda popolnoma umljivo. In kako bi bilo drugače?! Kadar so volitve končane, mandati razdeljeni, kdo bi si tedaj kratil predpustno veselje z luščanjem tako trdih orehov kot so slovenska kulturna vprašanja?! Se ne izplača! Kakor sedaj, tako se tudi pred tedni niti našim poslancem niti našim listom ni zdelo vredno izpregovoriti kako pametno glede avtonomije avstrijskih vseučilišč, dasi-ravno so nemški krščanski socijalci spravili to važno zadevo na tapet in dasiravno to vprašanje še danes visi nad glavo avstrijske vlade kot Damo-klejev meč. Kaj naše časopise in naše zastopstvo na Dunaju briga, če je avtonomija univerz samo avtonomija burševstva! Bo že vlada z Nemci rešila vso stvar in Slovenci bomo kot doslej brezpravni gostje! Toda. če vse molči, en faktor ne sme zamuditi važnega trenutka. Slovenska aka-demična mladina bo stopila na plan s staro našo zahtevo in bo govorila tako glasno, da vzbudi zaspane in jim pove, kaj je njihova dolžnost. Namesto da bi prihajali migljaji od zgoraj navzdol, naj gredo sunki od zdolaj navzgor! Akademik. Balkanske železnice. Minister vnanjih rečij baron Aehren-thal je v svojem ekspoze v delegacijah razvil načrt o zgradbi velike železnice, ki bi vozila od bosanske meje čez celo evropsko turško ozemlje, čez meje grško-turške do Larisse v Tesalijo, kjer bi se združila z grškimi železnicami, vodečimi do Egejskega morja. To je v resnici velik, lep načrt, kateri bi. ako se izvede v dejanje, odprl avstrijski industriji nove trge na Balkanu in novo pot do morja. Ta načrt je vzbudil nenavadno zanimanje ne samo v Avstro-Ogrski ampak tudi v inozemstvu. Vse evropsko časopisje in diplomacija vseh velesil v Evropi se je pečala in se peča s tem vprašanjem v toliki meri, da stoji danes celo balkansko vprašanje v vsej svoji obsežnosti in velikosti na dnevnem redu javne diskusije. Baron Aehrenthal ni tega pričakoval ne nameraval. Ko je videl kako zanimanje je vzbudil njegov železniški načrt v inozemstvu, se je podvizal proglasiti v delegacijah, da Avsto-Ogrska s tem nikakor ne zasleduje kakih političnih ampak samo gospodarske cilje. A vse to ne pomaga, Aehrenthalov železniški načrt je vzbudil zlasti na Ruskem, v Franciji in v Angliji nezaupanje in te tri držaje so se bržkone tudi že spo- razumele ter zahtevajo kompenzacije. Za njimi se oglasi brez dvoma kmalo tudi Italija ter bode zahtevala v imenu porušenega ravnotežja na Balkanu svoj delež. Samo naša zaveznica Nemčija molči ter ne zahteva za se nikake odškodnine. Ker nam pa Nemčija ni dala dosedaj še najmanjšega, dokaza nesebičnosti, moramo si tolmačiti njen molk samo tako, da ima že na Aeliren-thalovem železniškem načrtu svoj delež. Baron Aehrenthal je izjavil, da ni-o svojem železniškem načrtu nikomur nič povedal, z rfikomur se o njih posvetoval, z nikomur se pogajal* predno je o njih spregovoril v delegacijah. To je bilo napačno. Baron Aehrenthal je bil vendar avstrijski poslanik v Petrogradu in zelo priljubljen ne samo pri dvoru ampak tudi v tamošnjih političnih krogih, tako da so ga vsi imeli za rusofila. ko je nastopil službo vnanjega ministra. Pričakovati smo torej smeli, da je vsaj Rusko podučil v svoje balkanske načrte, to pa tem bolj, ker je Rusija na temelju pogodbe v Miirzstegu prevzela z Avstrijo vred protektorat nad tremi macedonskimi vilajeti. Ta molčečnost in vzdržljivost Aehrenthalova proti Rusiji priča sicer o veliki samozavesti, ne obeta pa prav nič dobrega. To skrivnostno delovanje barona Aehrenthala mora vzbuditi sum povsod in še posebno na Ruskem, katera mora sedaj dvomiti na tem. da zasleduje Avstro-Ogrska s svojimi načrti samo gospodarske nikakor pa ne tudi političnih ciljev. S tem so ob enem vničene tudi vse nade na reforme v Macedoniji, katere se je obljubljalo v mlirzstegski pogodbi, kajti Rusija in LISTEK. Poezija in proza. (Dr. K. Ozvald.) (Dalje.) Vlak drdra proti tirolsko-bavarski meji. Lepa si, čudokrasna, zemlja tirolska! Oko se ne Taore napasti tvojih čarov. „A nekaj potnik ti lahko očita: žen ni ti obdarila Afrodita z lepoto, ki ti krije vse prostore". V Monakovem! Zvonik sv. Štefana menda velja v reklamnotehničnem pogledu za simbol cesarskega Dunaja, tisti nebotični zvonik, ki kakor iz tal vzrastel kipi pred teboj v vis. ko si iz Koroške ulice stopil na svetoštefanski trg. Jaz za svojo osebo dam prednost onim simbolistom, ki proglašajo tisto velikansko kolo v Pratru za glavni znak v individuelnem pojmu Dunaj. S tem obrovskim kolesom je bolj izraženo tisto, kar je fejaškega, to je dunajskega na prestolnici naše države. Monakovo ima pregnant. nejši simbol. ,„Miinchn er Kindl" je kvinte- senca bavarske prestolice. Mislite si dveletnega debelušeka, ki je jedva shodil! Ogrnite mu habit benediktinca — seveda pomerjen debelaščku, — v levico mu dajte molitvenik in obe roki naj [privzdigne, kakor bi ^hotel objeti ves svet. Tak je „Miinchner Kindl-'. Tak ti z mestne hiše, tak s pisanega plakata, s pivnega vrčka, s tramvajskega voza in s slehernega okraska kliče: ,.Pridite vsi, kar vas je dobre volje, naslajajte se ob darovih moje metropole, nad ktero ču-jeta lepa Atena in gostoljubna Ba-varija!"' Schackovi galeriji bodi posvečen prvi obisk! Tako sem sklenil še v bavarskem brzovlaku. Saj tam po smrti živi B o c k 1 i n. oni veliki Bocklin. o kterem bo sine ira et studio pisana zgodovina umetnosti na ves glas vpila, kar je Lessing izrekel — o poeziji, — da je pravih poznavalcev umetnosti vedno bilo prav tako malo kakor pravih umetnikov. Nekaj elementarno intenzivnega v moji du-ševnosti me je gnalo Bocklina gledat ,,v barvah" vselej, če sem ga doma občudoval v svoji zbirki brezbarvnih reprodukcij. ,.Spolnile so se vroče želje.'' Briennerstrasse 19! S čustvi tajinstve-nega hrepenenja stopam proti lični enonadstropni hiši, ki je sedaj z vso notranjostjo last nemškega cesarja, proti Schlackovi galeriji. Vežna vrata so zaprta, par minut še manjka do dveh. Minute se mi zde ure. Nervozno motrim prihajajoče postave dolgopetih Angležev iu njih ladies. ,,Kakor žrel stojiš molče; oh zato }>a je zgovorna žena tvoja še preteč!" Vežna vrata se odpro. s svetim strahom stopam v svetišče umetnosti. ,,Videlo ni oko, uho ni čulo posvetno . . Z dušo polno teh besed zapustim ob petih svetišče. Schwind ...Feuerbach.... Lenbach.... Tudi o njih velja doslovno. da umetnik „se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi." in danes so nesmrtni. Toda njih genija devotno prosim za zamero! — meni se duša vselej do vrhunca ra-polni Bocklinove umetnosti, kadar mislim na Schackovo galerijo. „Kaj je Bocklin in njegova umetnost ?" me utegneš vprašati. V slikarstvu najmodernejši ^modernih" in klasik ob enem. Pokrajina je predmet Bocklinovega kista. Bocklin je največji pokrajinski slikar 19. stoletja. Kritiki so nagromadili kot stolp visoko literaturo, deloma celo legendarnega značaja, o Bocklinovi umetnosti. Mnogo tozadevnega sem čital; za moje čustvovanje je Bocklina najbolj shvatil Strzygowski (v zlati knjigi ..Die bildende Kunst der Gegenwart"). Kar je Helenec Fi-dija v kiparstvu, to isto so Bocklinove „Bilder zum Trii umen" v slikarstvu, samo da je Helenec s pomočjo dleta vdihnil marmorju, Bocklin pa potom kista in pokrajine prepeva iz srca globin, kar je prečutil, užil". ,.Bocklinove slike so himna vedeža, ki sebe samega najde v neskončni naravi, njo pa z nje brezmejnim bogastvom v globini svoje duše. Če prisluškuje pesmi življenja, tedaj vedno ob enem sliši in vidi sebe samega in to, kar ga obdaje. In iz te enote se snujejo njega divne slike." Dalje sledi. Avstro-Ogrska, ki sta se smatrali dosedaj Za konkurentinji, se bodeti smatrali za naprej naravnost — za sovražnici«. Posledice te pogrešene diplomatske tajinstvenosti se todi že kažejo. Rusija, za katero stojita bržkone tndi Francija in Anglija, zahteva kot nagrado za avstrijsko železnico do Egejskega morja, železnico, ki bode vezala Donavo z Ja-; dranskim morjem v smeri od Radujevca čez Niš do Bara ali tflcinja na Adriji. Ta železnica, bi tekla Čez pelo Srbijo, evropsko Turško in Črno goro ter bi donaSala pošeono Srbiji velike koristi, ker bi ji odprla najkrajšo pot do iriorja ter bi jo s tem storila tembolj neodvisno od Avstro-Ogrske'. Ža to progo se zanimati Anglija in Francija že več tet — in javno mnenje v obeh teh državah je bilo posebno za časa carinskega hoja med Avstro-Ogrsko' in Srbijo po ^aslngi našega ^slavnega" grofa GoIuchowskega za to, da se ta prekbalkariska' železnica izvede ter da se na ta način Srbija in druge balkanske drŽave osvobode avstro-ogrskega je-robstva, katero je bilo bašv onem carinskem boju postalo naravnost neznosno in isasilno: Bolgarsko bi s svoje etra&i zŽthteValo kot nagrado # prek-balkansko železnico železniško zvezo Kifetendil-Uskttb in bi jo tudi doseglo* Kaj bode Italija zahtevala, r- tO nam pove najbližja prihodnjost. '' Da pa Nemčija molči, to si moramo moramo razlagati samo s tem, da je baron Aehrenthal kar natihoma obljubil nemškemu kapitala soudeležbo na njegovem železniškem načrtu. Nemci si druzega ne žele, to jim je za sedaj dovolj, ker bi to neizmerno pospeševalo njih »Drang nach Osten" in bi še bolj utrdilo njih poštajanke na Balkauu. Mi Jugoslovani smo izpostavljeni tej itemški razpenjavosti v prvi vrsti; naše zemlje, naših prirodnih sil in prirodnega bogastva se hočejo polastiti ter' nas ; najprej gospodarski in potem tudi politično zasužniti. S svojimi podjetji najrazličnejših vrst so prepregli že celo Bosno in Hercegovino sedaj sezajo že po Mačedoniji, kjer snujejo s pomočjo tajnih nemških bank tovarne, odpirajo rudnike in vstvarjajo nemške naselbine. — Bosanska vlada pospešuje prodiranje Nemcev in nemškega kapitala v Bosni in Hercegovini; s projektirano železnico bi se to germa-nizatorično in; osvojevalno delovanje nemške politike zaneslo tudi še dalje na slovanski Balkan, ako bi se nemškemu kapitalu dovolila soudeležba na financiranju podjetja. Avstrija je po svoji večini slovanska in ta slovanski značaj se mora izražati tudi v naši vnanji politiki — M Še posebno V balkanski politiki. Ta se mora oprostiti nemških spon in ne sme služiti nemški razpenjavosti. Naš narodni interes (in ta se v tem slučaju popolnoma krije z državno koristijo Avstrije) zahteva, da se ta vnanja in še posebno balkanska politika vodi v slovanskem duhu, da se Oprosti nemškega 1 upliva in preneha služiti nemški razpenjavosti in nemški pridobivalnosti, katera zbuja Sum in odpor po vsem svetu. Nemški kapital ne sme dobiti udeležbe na balkanskih železnicah. Samb "pod; temi pogoji bi mogli in smeli slovanski narodi v Avstriji podpirati baron Aehrenthalove Železniške načrte. DoStavek: Kar je ta članek napisan, je že priteklo nekoliko dni in v tem času je baron Aehrenthal že izjavil, da Avstro-Ogrska nima nič proti temu, da se izvede prekbalkanska železnica od Donave do Bara na Adriji, da se odpre torej Srbiji in Črni gori nova in krajša pot do morja. Gr. Goluchowski * O tem glej ufodnik v ..Domovini" od 26. oktobra 1906 štev. 125. je, bil tudi v tem vprašanju druzega mnenja; časi se spreminjajo.' Spored javnih shodov v nedelo, dne 23. februarja 1908.j Danes priobčujemo natančnejše podatke o zadnjič napovedanih shodih in sicer se vršijo shodi: 1.) v Slovenjgradcu ob l.:iiri: popoldne v »Narodnem domu'5. Govorijo gg. drž. posl. Vinko Ježovnik, dr. L j. i Stiker in Ivan Vrdnik. 2. V Žalcu ob 3. uri popoldne v Hansenbichlerjevi dvorani. Govoritagg. drž. posl. Franc Roblek in dr. Ernst Kalan. 3. V Št. Jurju ob Juž. žel. ob 3. uri pbpoldne v prostorih g. Nendla, Govorijo gg. dr. Vekoslav Kukovec, " Blaž Jesehek in Karol Kveder. ""v 4. V Trbo vi j a h ob 3. Uri popoldne v prostorih g. Forteja na Vodah. Govorico g. Ivan Rebek in domačini. ! V Župelevcu pri Bizel j-sk em ob' 3. uri popoldne v prostorih g. M. Janežiča. Govori g. dr. Anton Božič. ; : ' '' ' 6. V Št: Petru pod Svetimi gorami ob 3; uri popoldne v prostorih g. .Franca Kranerja. Govori g. dr. Josip Karlovšek. s ' ^ 7. V Šmarju pri Jelšah ob 3. uri popoldne V prostorih g. Ivana Habjana. Govorijo gg. Fran Ferlinc, dr. Gvido Seraec in Jože Smertnik. 8. V Vuhredu ob 3. uri popoldne. Govorijo gg. Viktor Glaser in Franc Pahernik. 1 9. Pri Sv. Križu nad Marib. ob 11. uri' dopoldne v prostorih gosp. Franca Verdonika. Govorita gg. Ivan Robnik in dr. Florijan Kukovec. . ; 10. V *B učeč ovci h na M ur. p. Ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. Enzingerja. Govorijo gg. urednik Iv^n Lešničar. Jbšfco Rajh in drugi; jj 11. V Središču ob 6. uri no-poldne. Govorijo gg. urednik Vekoslav • Spindler in R. Košar. ' 12. Pri Sv. Marjeti pod Ptujem ; ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. Fr. Mnrkoviča v Novi vasi. Govori g. urednik Vek. Spindler. t f Na dnevnem redu vseh shodov stojite ti dve točki: 1. Sprememba de-želnozborSkega volilnega reda. 2. Kaj zahtevamo štajerski Slovenci od dežele? Poživljamo vse narodnjake, da marljivo agitirajo in pripravljajo za te shode, ki naj sijajno pokažejo zahteve spbdnještajerskih Slovencev glede ^ori omenjenih točk. Naj > nikdo ne ostane doma, vse na shode! Iz Sv. Kriitofa nad Laškem. »Slov. Gospodar" z dne 13. svečana t. L poroča svojim ovčicam o volitvah v občinski žastop Sv. Krištofa nad Laškem. Naštevši novoizvoljene funkcijonarje, trdi koncem svojega dopisa: »vsi so naši!" No, ponosni na svojo bistroumnost ravno ne morete biti! Že smo videli in še vidimo, kako procvita občina v svojem kimanju pod žezlom »Vaših"! Nekaj naših narodnih nasprotnikov je tudi v odboru; ti so seveda tudi »Vaši" in ker so (?) po »Vaši" trditvi »Vaši", morali so celo zoper voljo zavednih in samostojno mislečih volilcev V »Vaš" občinski odbor. Da so pa bili voljeni, zgodilo se je le vsled »Vaše" agitacije in najbrže iz posebno blaženih namenov! Zdaj pa imate priliko, da že vendar enkrat naročite »svojemu" tajniku, da naj v slovenski občini tudi izključno slovenski uraduje; tudi če glavarstvu kaj pošlje ni mu potreba nemškutariti, povejte mu, da znajo tudi pri drugih javnih, če tudi višjih uradih, slovensko in da mtt torej njegova nemškutarija j, pač ne dela nobene posebne časti, t ; Popolnoma nemške tiskovine, ovitki in razglasi morajo biti pri »Vaših" slovenskih občanih menda posebno v čislih???------: Čemu je v popolnoma slovenski kmečki občini- poleg slovenskega še čisto nemški pečat? Ali Vas ni sram. ali se ne smešite pred svetom, pred drugimi narodnostmi z »Vašim" početjem?! V kateri zavedni občini ste že videli kaj sličnega? ' Jo j' svetu, če so vsi ,. Vaši" tako zavedni in odločni! • ' " Ljudje, ki »hočejo" druge iz odbora metati, morajo najprej pokazati, da so sami zmožnejSi, vestnejši in v resnici narodni, ne pa le širokoustneži in koristolovci! ----; s; ' Se razumemo ?! Iz Braelovč. Z napetostjo in bojaznijo obenem smo pričakovali dne, ko se odpro Vrata v svetišče slovenske Talije. Narodna igra »Deseti brat" se je v nedeljo uprizorila. Igro na odru na deželi uprizoriti ni bilo lahko; mal oder in druge težkoče, to so ovire, ki so krive mnogokrat, da Znamenito delo ne doseže vspeha. Nedeljska predstava je pa navzlic tem zaprekam uspela povsem častno. Igra je bila dobro na-Študirana in igralci so se potrudili, da Se vglobijo v svoje vloga Z gospodično Kraševičevo si je naš gledališki odsek pridobil izborno moč. Njena Manica je bila izborna, igrala je s čustvom in fino kot prava umetnica. Krjavelj (g. Delakorda) je kaj srečno uspel, spoznalo se je takoj, da je vsestransko izboren igralec, vzbujal je obilo smeha in razvedrila, in menda mu ne najdemo para. Naslovno vlogo je igral gospod Marčinko. Igral je fino brez vsakega pretiravanja: Tako g. Delakorda kakor g. Marčinko sta žela mnogo burnega in zasltiženbg a priznanja ne samo kon- ; cem dejanj nego tudi pri odprti sceni. Težko vlogo je imel Kvas (g. Salaba). Konštatirafei se pa mora, da je bil na svojem mestu. Nastopil je s pravim temparementom in čustvovanjem. Ugajal je Dolef (g. Vovšek), ostali igralci in in igralke so bili tudi na mestu in so častno rešili nalogo. Največjo zaslugo za Vspelo nedeljsko predstavo si je pridobil g. režiser s skrbno režijo; kar ni bila mala stvar. Bodi gospodu tem potem izrečena prisrčna- zahvala. — Prostori so bili vsi razprodani, dvorana je bila nabito polna, navzočih je bilo 300 ljudi. Predstava se bode 23 t. m. bb 3; uri popoldne ponovila na splošno željo občinstva. Po igri' je bil koncert slavne šentpavelske godbe, ki je nudil izreden umetniški užitek. Navdušeno občinstvo je obsipavalo igralce s ploskanjem in odobravanjem. Razvil se je nato živahen ples.- ' '' ■ .i"; Od Sv. Jurja ob Južni železnici. (Naše žalostne razmere.) Ni nam ravno ljubo, da moramo tukaj na javnem mestu tako žalostne razmere o vzgojitelju naše mladine razkrinkati. Ker je dan za dnevom slabše, zatorej moramo nemudoma to storiti. Šiba božja nas je zadela s kaplanom Žgankom. Žalostno je poslušati otroke, ako jih izprašujemo, kaj so se danes pri gospodu katehetu učili. Na kratko nam odgovorijo: Nič! Nekaj so čvekali o liberalcih celo uro. Res žalostno! Namesto da bi se otroci učili veronauk in božjo besedo, se morajo učiti le obrekovanja. In še celo tako mladim dušam v drugem razredu dekliške šole. V tretjem in četrtem razredu pa' sploh drugega ni kot politično predavanje o liberalcih in njih časopisju. Od tod tudi to, da Vas javno otroci v šojli in zunaj zasmehujejo in norce iz Vas brijejo. Namesto da bi jih učili, svarili, jih pa hujskate. Gospodine, pride dan. ko m bode to kruto, nad Vami maščevalo.- Raz leee pa vedno pridigujete, da vera peša, da celo v šoli, in sedaj še hočejo križ iz šole vreči. Nobeden drugi ne meče hujše križa iz šole kot takšni; duhovniki s svojim puhlim in praznim besedičenjem in zabavljanjem. V »Gospodarju" nekaj kraspate ii brcate, |da ne bo dolgo, ko bodete po-metli ,z vsemi šentjurskimi »liberalci", Stojte! In glejte* da se Vam kaj enakega ne zgodi in to v kratkem kratkem času. Mi se bodemo tudi znali pritožiti na kakšno višje mesto kakor n. pr. kaplanu ali župniku. Pridige še itak niste imeli nobene brez politike odkar Ste v Št. Jurju. Vsakdo se zgraža, naj si bode še tako klerikalen in pravi, da tega hujskanja \ bi bilo že zadosti. "V šoli tudi iščete in zasledujete „Domo-vininega" dopisnika, mesto da bi poučevali veronauk. Zatorej pa vedno . prosimo: kuge, lakote, uime. posebno pa kaplana Žganka, reši nas,, o Gospod! PfMiliaiek v naiih liatHi. Ker so leposlovni listi, skoro izključno privilegij inteligence, ima podlistek v političnih časopisih namen zabavati svoje čitatelje in jih kolikortoliko seznaniti z leposlovjem. Kako pa izvršu-i jejo naši slovenski časopisi to prevažno nalogo? Po mojem mnenju zelo po-mankljivo. Podlistek je prekratek in še tega kratkega podlistka vsaka številka ne prinese. Kaj mi pomaga, da preberem vsak teden majhen odlomek povesti, če sproti pozabim, kaj berem- To je posebno mučno pri daljših zanimivih spisih. Kadar bi človek najraje naprej bral, takrat mu zmanjka in čakati mora celi teden na drugo drob-tino. Med tem že pozabi, kaj je nazadnje bral in." zveza je pretrgana. Spominjam se dobro povesti „D»ogen"' v lanski »Domovini". To je znamenit roman znamenitega pisatelja., . Toda kako naj berem neKaj zanimivega v takih presledkih? Nekaj Časa sem ga zasledovala, a ker pa je šlo le prepočasi, sem se naveličala. In mogoče, da se ni samo meni tako godilo. Druga oseba mi je pravila, da je proti koncu že pozabila začetek. Da bi si pa vse podlistke shranjeval in jih nazadnje bral? Našla sem res pri neki gospej hvalevredno navado, da nabira in hrani vse povesti iz časopisov. Nabrala si je tekom časa lepo število povesti in romanov. Seveda so to samo „letaki", »fliegende Blatter" v pravem pomenu besede, ali ti »letaki" bi se dali ko-nečno tudi vezati in imeli bi knjigo. Pri naših slovenskih listih je še to nemogoče. Že oblika naših podlistkov je taka, da bi knjiga iz njih zložena, kaj čudno izgledala. Tudi radi tega ni mogoče naše podlistke zbirati, ker je navadno na drugi strani kaj drugega tiskanega Sosedje si medseboj liste posojujejo, a ostriženega lista vendar ne moremo dati drugemu v roke. Ali naj čakamo, da dobimo list nazaj ? Ako ga sploh dobimo, kar se pa v redkih slučajih zgodi, kako pa izgleda potem list? In vendar bi se dalo ravno potom političnih časopisov slovensko slovstvo razširiti med najširše sloje. Reforme je torej na tem polju nujno treba. Naši slovenski listi naj bi prenašali mesto pomankljivega »podlistka" »leposlovno prilogo". Ta priloga naj bi bila popolnoma za sebe, brez drugih vsakdanjih poročil, brez inseratov. Prinašala naj bi romane, novele in povesti iz domače in svetovne literature, životopise slovenskih in tujih imenitnih pisateljev in pesnikov ter ocene različnih spisov in knjig. Tudi spisi iz polja znanosti, o novih iznajdbah itd. naj bi našli svoje mesto. Oblika »leposlovne priloge" naj bi bila manjša, tako, da bi se dala pozneje v knjigo zložiti. Mogoče taka. • v-'.' i; .;'>?. iv-! ''••'*', •■'••; ' .; J,-. •■• >'. •■! »Ljubi j. Zvon-, Dote in sveti ; Na ta' način bi si posamezniki in društva tekom časa nabrali lično knjižnico. ' ' * & | Ako hočemo, da bodo naši listi se bolj priljubili ljudstvu, postanejo naj bolj zabavni. Sama suhoparna politika in praktični gospodarski nauki ne zanimajo mladine in tudi stari ljudje radi berejo ali poslušajo kaj kratko-časnega posebno v dolgih zimskih Ve-; fče»ih: " Seveda bi stem upravništvom; listov stroški narasli, a pomnožili bi se naročniki. V Mozirje grem v nedeljo dne 23. t m. pa tak gotovo, kakor so go- * tovo flosarji na svetu. Narodna Čital-'niea ima maškarado". Zadnja sokolska mi je ' testamentirala JJ velikanskega mačka, ki me sili, da ši ga sedaj pošteno skuriram. Klin s klinom. Kdor pa zadnjič ni bil, naj se pridruži nam, ki šino si zadnjič' pete brusili, pa mn naprej povem, da ga ne bo grivalo. Stopimo zopet enkrat zakrinkani med veseleči in vrteči se svet, kajti nič nam ne morejo, čeprav nas po polnoči " razkrinkajo.' ■ Hola, he, zadnji čas je! Potem pa * pridejo dnevi pokOre, ko bomo doma za pečjo iskali ribam kosti in r&kom „špehu. Na noge tedaj vse, kar leze ino gre — na veliko vseslovansko tekmovanje mask. ' Borili se bomo ža prvenstvo v lepoti. In oni. ki bo najbolj zauber. naj si že bo moškega, ženskega ali Srednjega spola, dobi iedrasto me-dajlo iz domače »apatove fabrike" —. No, pa ne ustrašite se, bo že kaj boljšega, samo povedati Še ne smem. Zapomnite si dobro. Točno ob 11. uri predpolnočjo prisopiha ekspresni vlak iz Robanovega kota na postajo »Stadt Loke", kjer izstopijo solčavski, lučki, gornjegrajski, meninski in dobroveljski coklarji. Na peronu jih pozdravi cokl-purgermajster in coklarski zbor zapoje ono: Jfi.' - \* . V-:'!»> , Blagor teb' mozirska fara, kjer je cokla stara para; tisti trg je coklpurg, tja ne pride nikdar Turk... Cela garda »maršira" potem čez ločki most naravnost v dvorano, kjer se začne veliki ples coklarjev. Vsak coklar sezuje svoje cokle in pleše bos, Pozor! vsi oni nerodneži, ki bodete obuti; pazite strogo, da ne stopi kdo komn na kurje oko. ali na predolg palec, kajti, sicer imamo ,.špehtakl", da bo strah. Vsak vzemi svoje noge v strah! Med odmorom privesljajo bočki. šmarski in kokarski flosarji. Vsak pripelje svojo boljšo polovico in te preskrbe „štrukljev dve skledi, pa ne pre bledi . . Kaj bo pa naprej, videl bo vsak, kdor prinese svoje oči na čital-niško maškarado. Kdor bo pa doma „pod kožo gledal", tistemu bo se pa le sanjalo. ? Torej, Coklarji, tlosarji in ves drug »folk", privri v nedeljo v Mozirja Snidemo se v ,,pomarančngasi" potem pa gremo po „rožmaringasi" črez „či gajnerfirtl" naravnost v Čitalnico. Gospod oštarjaš Strenčan bo odprl one pipe, ki so brez vode in zaklal tiste kokoši, ki so še letos zagledale beli dan. In tako se vidimo, kaj ne vsi, ki se radi vrtimo, pojemo in plešemo do belega dne v nedeljo v Narodni Čitalnici v Mozirju. Le n kup, le u kup, uboga gmajna. Jaz pa pridem s spremstvom „Želodovega kralja". Coklpnrgar. Iz Prage. — Zveza jugoslovanskih akad. društev v Pragi. Jugoslovanska akademična društva izvzemši bolgarsko in slovensko akad. društvo „Adrija" so si podala roke k bratski zvezi in se združila. Nabavila so si skupnih prostorov, v katerih zamorejo z združenimi močmi vršiti svojo nalogo, ki so si jo bila WtB,; fHt i,-..* [ postavila fcr zbližanje jugoslovanskih narodov. . : ,:> . • ; Daleč od rojstne grude, v zlati Pragi, nas: objema življenje polno sile in spominov na čase, ko je vihar, za-počel v Pragi, zahrumel preko Evrope, ko je utripanje tega srca Češke občutil vesoljni svet. Narodu češkemu je prvemu dahnilo v večnosti se porajajoče hrepenenje po svobodi svoj nebeški poljub na čelo, njega je doletela visoka naloga, da povzdigne plamenico — misli svobodne —y ki je ležala steptana na tleh, da jo ščiti in jo nese skozi temo in vihar---- Na obzorju tega. naroda žarijo zvezde Husa. Ko-menskega. Havlička 7-! .%,/.<;■ , Silen je postal češki narod, češki lev je vladal v moči in slavi, toda zadela ga je strelica sovragova in padel je okrvavljen na rodno zemljo. Bela Gora ime, katero izgovarja sleherni Čeh le, » kletvijo, je pila kri branilcev svobode. Nemška poplava se je razlila pO deželi, grozeč s smrtjo vsemu, kar je bilo češkega. , Toda češkega naroda niso izbrali višnji bogovi za svečenika svobode, -; da bi sam v neprostih dneh čakal svojega konca! Začel se je gibati, započel je borbo in odpor, ki mu je omogočil zopetno pomlajenje. Vstali so možje, ki so posvečali vse svoje moči povždigi naroda in njihovemu trudu se mora zahvaliti češki narod za svojo današnjo, postojanko v svetu: danes jie gospodarsko, politično in kulturno silen: — — v Življenje med tem narodom, daleč od doma, v drugih okoliščinah med drugimi ljudmi in drugačnimi interesi in ostalo brez vpliva na nas. Drugačna psihologija narodnega življenja, opazovanje vstrajne in žilave narodnostne borbe in ostrih intelektualnih in soci-jalnih bojev, opazovanje silnega razvoja gospodarstva, industrije in trgovine — vse to nas je napotilo, da smo začeli premotrivati življenje našega naroda z drugim — kritičnim očesom. Polnim navdušenja in upanja v bodočnost naše ideje nam prekipevajo moči, srce zahteva dela in prsi se nam širijo samozavesti in sile za borbo za svoje velike ideale. Sedaj začenjamo tudi slovanstvo in jugoslovanstvo pojmovati vse drugače, nazori se čistijo in zahtevajo nresničenja visokih idej. Naša naloga bo, da zanesemo med svoj narod raz^ umevanje slovanske misli, da dobi ta velika misel tudi realnosti, ki je za-more pomoči do zmage in da napovemo odločen boj onemu frazerstvu, ki se poraja le v plitkih dušah in se izraža v bobnečih besedah, ki oglušajo a ne vzbujajo odmeva v srcu! S propagando panslavizma &-la Cerep-Spiridonovič ue rešimo svojega naroda! Iz teh razlogov smo se združili,, da rešimo ta problem v malem — med seboj, — da odgojimo v sebi zavest in spoznanje naloge, ki nas čaka. Upamo, da se pokažejo rezultati tega našega dela že sedaj zunanje, a še mnogo bolj ko se razidemo kot celi možje širom naše Jugoslavije, poslanci bratstva in sloge in bojevniki za svobodo duha in zemlje naših narodov! * * * Jugoslovanski dijak je dobil vedno od svojih domačih tudi pomanjkanje za brašno, ko je nastopil svojo pot na univerze. Vedno se mora bojevati s pomanjkanjem skoro najpotrebnejšega. V tem stanju žrtvuje mnogo od svojih dohodkov za svoje društvene in orga nizačne potrebščine, — ker pa nam ti borni novci komaj za najpotrebnejše zadostujejo, smo prisiljeni, da se obrnemo za denarno pomoč na vse naše denarne zavode, društva, korporacije in posameznike, ki se zanimajo za življenje svojega dijaštva. Zajedno prosimo vse naše zavode, trgovce ki so v kteri koli zvezi s Prago, 4a vodijo svojo korespondenco v materinskem jeziku, a posebni odsek n^e »Zveze" se bode bavil s prevajanjem teh" dopisov. Na ta način aamorejo^ izdatno podpirati svoje dijaštyo in obenem našo zvezo. — ■ — —.",'<. Pomagajte svojemu dijaštvu, ki se trudi in upira, podprite, ga na njegovi težavni poti z močno roko, da rie bo naše delovanje brezplodno, da ne bo naše združenje le sen, ki ga vzbudi zvezdnata noč in ki odpluje ob zori puščajoč za seboj razočaranje.,— — Domovina, tukaj je polje za rodoljube, tukaj naj poprimejo krepko za delo možje, ki jim leži na srcu lastna in bodočnost celega naroda! »Jugoslavija" se probuja, bratsko si podajajo roke vaši sinovi daleč od vas — sledite jim-in pomagajte jim, kajti pot Je do|ga in strma, solnčni cilj. pa še daleč, daleč! . ' 1,.. .. f r Vs e dobro d e 1 j n e P r i s pevk e in darila sprejema skupni bla-g a j a ik g os pod Vil j e m Kake c, te h n i k — Bran d 1 o V/A. u^i r" - -T' -».f!» c»• ^ ■f-r A ■ * .!.. 1. ' .j !,v : - . r; .1 ; i:-"-;.v '.J. i' *r- »Korrespondeuz Austria" je poro-• čala ia t. m. iz vodilnih krogov, kršč. socialne, stranke* .da .je parlamentarni in politični položaj posebno v proračunskem pdsekn več nego napet. Na-spirotstva med nemško-naprednimi strankami: na eni, med Čehi in vlado,;,na drugi strani so tako pikra, da se treba pripraviti na važna otresenja parlamentarnih in političnih razmer, Beckovo ministerstvo bi pri tem moralo igrati vlogo posredovalca. Uspeh te vloge,bo samo tačas dgl^er, ako bode vlado., del parlamentarnih strank podpiral. Pred vsem bi bilo treba gledati ua to. da J)i se o važnih, postavkah nančnega in pravosodnega ministerstvo razpravljalo šelepo; zvršenih deželnozborskih volitvah na Češkem,, češ. da nastopi po teh toliko na nemški, kolikor na češki strani; popolen politični preobrat. Potem bode kršč, soc. stranka, kot državna stranka, katera se ni udeležila deželnozborskih volitev na Češkem, lahko: nastopila kot objektivna posredovalka ; skrbno čuvajoč nemške interese v raznih narodnih podrobnih vprašanjih. Na vsak način se bode poskušalo po prvi plonarni seji državne zbornice doseči sporazumi jen je v najvažnejših stvareh v naučni in pravosodni stroki. — Tfv je pač res čudna objektivnost teh kršč. soe.. dičnih zaveznikov naše kmečke zveze in ,S» L. S., ki hočejo čuvati aem ške pravice ali bolje predpravice v vseh podrobnih narodnih vprašanjih. Čehi;tndi odločno odklanjajo ppsredovanje stranke, katera nima nikake udeležbe na čeških stvareh. Zanimiva je ta izjava pa zaradi tega, ker se klerikalci javno ponujajo za delo. ki se baronu Becku noče posrečiti in ker je znano, da bar. Beck smatra češko-nemško spravo kot tretjo veliko in važno točko svojega programa. Znano je tudi. da se mu ta sprava po krivdi vlade, višjih in nižjih državnih uradnikov ne more posrečiti (razne sodne afere). Kaj naj pomenijo torej te klerikalne ponudbe dragega, nego da hočejo priti do moči in vlade in če bi jim bilo tudi treba odstraniti Becka? * V proračunskem odseku je bilo rešeno poglavje o tobaka in sprejeti dotični predlogi o uvedbi poskusov za gojenje tobaka na Štajerskem- P"f< čevalec je bil posl. dr. Korošec. * V avstrijski delegaciji je pri r&i pravi o rednih troških za vojsko izjavil del. Leskievič, da bode glasoval za vojne potrebščine, da pa povdarja potrebo, da se tudi vojska demokra-tizira. Vojna uprava mora pri nabavi vojnih potrebščin jemati več ozira na obrtništvo. Dandanes se stavijo malim obrtnikom taki pogoji za razne dobave, da jih ti nikakor ne morejo sprejeti in so tako prisiljeni resignirati na vsako dodajo vojnih potrebščin. To se mora spremeniti. Del. Nemec graja, da nimamo določenega vojnega in.mornariškega programa, vsled česar so tudi vsa naša reformna podjetja kljub velikim troškom premalo uspešna. Nadalje obsoja grdo ravnanje z moštvom pri vajah; zahteva zboljšanje mezd za moštvo in meni. da bi tudi navadnim rekrutom enoletna služba zadostovala. Govorili so še razui delegati, zahtevajoč dvoletno službo, zboljšanje častniških plač in mezd za moštvo ter so svarili pred novimi koncesijami Madžarom v smislu samostojne madžarske narodne armade. Spodnještajerski Slovenci! V nedeljo, dne 23. februarja vsi na shode! Številna udeležba bodi glasen protest proti krivicam, ki so se Vam godile desetletja v deželnem zboru štajerskem, bodi odločna zahteva po Vaših pravicah v deželi, v kateri tvorite dobro tretjino prebivalstva! Slovenske novice. Štajersko. — Ceujene naročnike najvljudneje prosimo, da oprostijo, ako bi nastale prihodnji teden nerednosti pri dopošiljanju lista, ker se nam je motor v tiskarni po - nesreči tako pokvaril, da zahteva daljšega popravila. — Maškarada »Celjskega Sokola" ki se bo vršila na pustno nedeljo, vzbuja v vseh krogih izvanredno zanimanje. Poset obeta biti jako lep posebno od strani mask. Saj se pa tudi prireditelji trudijo dvigniti kar najbolj mogoče sijaj maškarade. Z ozirom na razna vprašanja pojasnjuje odbor, da so dobrodošle tudi maske, ki se sicer ne strinjajo s slogom ,.Na Balkanu", vendar se želi, da se maske kolikor je mogoče uklonijo slogu maškarade, saj je v tem pogledu izbera kar največja in daje br. Juro Detiček ml. radevolje pojasnila. — Popravek. V zadnjem dopisu iz Št. Jurja še naj elasi. da je tajnica tamošnje ženske podružnice gospodična Anica Kavčičeva (ne Kovačičeva), bla-gajnica gospa Marija Podgoršek (ne Pungeršek). Tudi pesem, katera se je med drugimi pela, se imenuje ,.Barčica" ne „Keračica". — Predpustne prireditve. Opozarjamo na jutrišnji (v soboto, dne 22. svečana) pevski večer s plesom pri Plevčaku v Gaberju. — V nedeljo, dne 23. svečana se vrši v Mozirju čitalnična maškarada. Več med društvenimi vestmi. Zaključni venček plesne šole, katero je vodil g. Bruno Rotter se je vršil minulo soboto v mali dvorani „Narodnega doma". Zbrala se je vesela družba, ki se je dobro zabavala do ranega jutra. Posebno so ugajali figuralni plesi, zlasti »Beseda"'. Vse je na venčku kakor v plesni šoli moj-stersko vodil g. Rotter. Sviral je jako dobro češki oddelek celjske ,.Narodne godbe". Čisti dobiček v znesku 3 K se je naklonil celjski podružnici Ciril-Metodove družbe. — V ,,Skalni kleti" pri Celju vrši se v nedeljo, dne 23. marca t. 1. domača zabava s plesom, na katero tem potom najvljudneje vabimo. Začetek ob 4. uri popoldne. — V Lučah je umrl Radeckijev veteran, g. Franc Logar, po domače Tanicelj. N. v m. p.! — Iz Skal. Slavna posojilnica in hranilnica v Velenju je podarila letos 10 K za tukajšnje uboge učence. Za ta velikodušni dar izreka podpisani v imenu revnih šolarjev imenovanemu zavodu najprisrčnejšo zahvalo. Davorin Kranjčič, nadučitelj. — Iz Ljutomera. Poročila se je 19. t. m. gdč. Irma Repičeva z gosp. Fricem Zemljičem. Povodom tega jima je »Slov. pevsko društvo" priredilo na predvečer poroke serenado. Naše naj-iskrenejše častitke. — Iz Ljutomera. Poročil se je g. Joško Rajh, veleposestnik na Moti pri Ljutomeru z gdč. Katico Lipovec. Bilo srečno! — V Konkurz je prišla tvrdka A. Grzesicky, mlin in parna pekarija v Gradcu. Upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Reiser v Gradcu. — Pred upravnim sodiščem se vrši 26. t. m ob 11. uri dopoldne obravnava o pritožbi južnoštajerske hranilnice v Celju proti ministerstvu notranjih zadev radi doneskov za deželni ubožni zaklad. — Županom v Pobrežu pod Mariborom je izvoljen znova g. Franc Rojko, posestnik in gostilničar v Pobrežu — seve, hud nemškutar. — Stavkale so v ponedeljek ko-ristke mariborskega gledališča. Zato ni bilo v Ptuju zvečer gledališke predstave. — Učiteljška mesta. Razpisano je def. mesto učiteljice za dvorazred-nieo v Šmarjeti na Dravskem polju pošta Rače, 3. pl. raz. (prošnje do 15. marca): nadalje na trorazrednici v Št. Ilju pod Turjakom, def. učiteljsko mesto, 2. plač. raz. (prošnje do 30. marca t. 1. — Volitve v brežiški okrajni zastop. Kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo: včeraj mesto Brežice ni volilo zastopnikov v okrajni zastop. Vsled tega se torej okr. zastop ne bo mogel konstituirati. — V Laškem trgH se priredi v nedeljo, dne 23. svečana popoldne ob 4. uri veselica v prid ubogim šolarjem iz Laškega trga in okolice, Na vspo-redu je tombola, petje in plos. Vstopnina 40 vin. za osebo. Svira godba na lok. — Drobne noviee. Na Podovi nekateri posestniki — seveda nahuj-skani — zahtevajo nemško šolo. — V Makolah je v kratkem času umrlo 5 ljudi na srčni kapi. — Vrat si je zarezal dne 8. t. m. M. Čagran, veleposestnikov sin v Vučji vasi na Murskem polju. Star je bil 43 let. — Celjsko pevsko društvo. Za ev. nastop 23. t. m. zvečer je neobhodno potrebno, da se preje še prepo-jejo nameravane pesmi. Prosijo se torej gg. pevci, da se blagovolijo v to svrho sniti v nedeljo ob pol 2. uri popoldne v Čitalnici. — Naslednja pevska vaja je potem, kakor običajno, prihodnjo sredo. — Beseda k ustanovitvi druge slovenske posojilnice v Mariboru. Ne bomo brskali po vzrokih, ki so napotili nekatere rodoljube do tega koraka. niti tajiti, da se je tu in tam celo pokazala potreba po novem denarnem zavodu, računamo le z dejstvom, da imamo v Mariboru sedaj dve posojilnici. Z novim zavodom se gospodarsko stanje slovenskega naroda v Mariboru in v okolici pač nikakor ne bo izboljšalo, ker je dvig gmotno tako bednega človeka, kakoršen je okoličanski vini-čar mogoč le, če se izpopolnijo najboljše strani današnjega zadružništva, če se dvigne kulturni napredek vini-čarja ter delavca, kmetskega ter indu-strijalnega na eni strani, na drugi pa treba streti moč meščanskih mogoč-nežev, ki izrabljajo danes gospodarsko slabost slovenskega težaka na najne-srainnejše načine. V tem oziru je pomembno delo- vanje stavbene zadruge ,.Dom" — seve še s tem ni storjeno vse. Sličuih podjetij na zadružni podlagi bi tre-balo več. Velik del zemlje v marib. okolici je v nemških rokah. Vinorodni kraji so tu za slovenski rod naravnost sramota. Slovenec je tu navadno viničar, dninar, hlapec, — Nemec gospodar. To socijalno zlo pa je ob enem narodno zlo, ker so večji posestniki ter veleposestniki navadno volilci I. in II. razreda pri občinskih volitvah. Vrniti zemljo njim, ki so nekdaj' na njej kmetovali, bi bilo kaj plodo-nosno delo — in skrbeti, da se more novi gospodar na novo pridobljeni zemlji vzdržati, bi bila druga nič manj važna naloga našega delovanja. To bi bila socijalna stran našega delovanja v mariborskem okolišu. Dobiti moč v odločujočih zastopih, slednjič dobiti v slovenske roke mesta, to bi bili cilji našemu obrambnemu delu. Industrija, obrt in trgovina so polja, na katerih nam je treba ustvariti še sila mnogo, če hočemo kedaj videti slovensko lice slovensko - štajerskih mest. In uprav v Mariboru bi trebalo napeti vse sile. — S posojilnico, pri njenem primitivnem poslovanju ni mogoče kaj posebnega ukreniti. Banke bi bile prej na mestu. Seve je treba v to strokovne izobrazbe, nekoliko več nego je obvladajo navadno naši »ljudje z idejami", politiki ,.par excellence". Ustanovitev nove posojilnice v Mariboru nam kaže jasno mizerijo v naših narodno-gospodarskih naziranjih. Čas bi že bil, se iznebiti prepričanja, da se mora vsa naša gospodarska politika sukati le okoli rezervnih zakladov posojilnic. — Obsojen je bil v Gradcu mli-narski učenec Hanžekovič od Radgone zavoljo tefesne poškodbe k 4 mesečni ječi in odškodnini za bolečine in zdravnika v znesku 140 K. 21. decembra preteki, leta so se namreč nemški in slovenski fantje v Radgoni zavoljo nekega dekleta stepli; po tepežu je Hanžekovič dva fanta zasledoval in oba s kolom ranil. — O občinsk. gospodarstvu v Št. Jakobu v Rožu so razširili nemški listi pretirane in neresnične vesti o primanjkljaju v občinski blagajni. Tridnevna revizija je dognala neko napako za 400 K; primankljaj pri lovski najemnini, kateri je nastal vsled nepravilnega vpisovanja pa je pokrit s premoženjem prejšnjega župana. — Imenovan je nadučiteljem v Št. Petru na Medvedj. selu g. Franc Korbar, doslej šolski Vodja v Sv. Primožu na Poh., def. učiteljem^ v Reki g. Radovan Majovšek. prov. učitelj isto-tam. — Prestavljena je od Sv. Jakoba v Slov. gor. v Št. Ilj gdč. Ant. Rau-nicher. V začasni pokoj je šla učiteljica v Velenju gdč. Pfeifer, — Šoštanj. V soboto, 8. svečana je priredila šaleška podružnica »Slov. plan. društva" domačinom in gostom, katerih je priletelo obilo od blizu in daleč, prijeten užitek. Predstavljala se je opereta »Čevljar baron". Videli smo to res težavno igro na večjih odrih, vendar lahko rečemo, da šoštanjska prireditev ni zaostajala v ničemur. Igra zahteva izbornih močij — solistov in zbora — in vendar se je posrečila v vsakem oziru, — Glavni vlogi sta bili v rokah gosp. Tajnika (Nacelj) in gdč. Virantove (Marička), katera sta oba za svojo temperamentno igro žela obilo priznanja. Sijajno je pogodila tudi gospica Valenčičeva ne lahko vlogo baronice, - istotako izborno se je nosil oče Podplat (gosp. Hočevar), čigar igra je vzbujala mnogo hrupnega smeha. — Ni mogoče, omenjati vseh podrobnostij. toliko je gotovo, da pomeni ta vprizoritev za Šoštanj in okolico družaben dogodek. — Seveda bi ne bila predstava operete mogoča brez izborne šoštanjske narodne godbe, katero je z znano rutino vodil gosp. Nerat. v čigar rokah je bilo sploh rnu-zikalno vodstvo. Ker razpolaga Šoštanj s tikimi močmi, se smemo pač nadejati, da to ni bila prva in edina veselica te vrste. Toliko pa je gotovo, če se bo nadaljevalo po tej poti. lahko imamo veselo mulo, da se bo na novo oživelo družabno — in tem potem sploh javno življenje Šaleške doline. — Iz Ormoža. Minul teden so bili ljudje v naši okolici, po vaseh Pušinci, Frankovec in Loprčice v velikem strahu. V peteK pred prireditvijo plesa okoliške požarne brambe je nekdo pisal g. Banmanuu. imejitelju žganje-toča v Ormožu, pismo brez znamke G. Baumann ga je sprejel in V pismu je bila napisana grožnja, da bo nekdo požgal vse stare hiše v imenovanih vaseh. Pismo se je končalo s podpisom ,.da boste lumpa poznali" in je bilo pisano v troje različnih pisavah. Ljndi se je polastil velik strah; po vaseh je začela hoditi patrulja. Orožniki so pridno preiskavali zadevo; dolžili so nekaj posestnika Kiriča v Frankovcih, pa je ta sum popolnoma neopravičen kakor se je skazalo. Najbrž je bilo to pismo le precej premetena reklama za zavarovalnice: vse. kar še ni bilo zavarovano je hitelo v Ormož, da si zavaruje hišo in gospodarska poslopja. Posebno si je veselo mel roke zastopnik štajerske medsebojne zavarovalne družbe, g. Štaman v Ormožu. Morda pa je hotel tndi kak zlobnež motiti ples slovenskih ognjegascev. — Prejeli smo in priobčujemo z ozirom na našo vest o celjskem kaplanu Slaviču v št. 17 let. letn. sledeči »popravek": »Ni res. da zabrusim na deželni meščanski šoli v Celju slov. dečku, ki mi ne more točno odgovoriti na nemško vprašanje pri veronauku v obraz: .Ti slovenski tepec, če ne znaš nemški, zakaj pa greš v nemško šolo.' Dr. Slavič. veroučitelj na dež. mešč. šoli v Celju". Naši notici v 17. štev. »Domov." smo dostavili izrecno: ..Odgovornost prepuščamo za to vest »SI. N." Tako daleč pa še vendar nismo ?" To priča, da smo imeli o g. kaplanu dr. Slaviču - v narodnem obziru dobro mnenje; ta »popravek" nam je je pa nekoliko omajal po starem pregovoru: „Qui s'excuse, s'accuse." — Drobne novice. Umrl je v Velenju g. Viucenc Priboschitz. Pokojnik je bil jedna glavnih opor velenjskega »uemštva". — V Celju je umrl vpo-kojeni nadzornik Severne železnice, g. Ravnikar. — Celjska podružnica »Sehul-vereina" je štela minulo leto 403 člane. Slovenci, pristopite vsi k tukajšnjima podružnicama Ciril - Metodove družbe! — Tatu obleke pri Ježovniku v Arji vasi so dobili zadnjo soboto v Celju v osebi nekega ključavničarja iz Žalca. Nakupoval je s svojo nevesto pri Šmidlu, tam so pa spoznali, da sta nosila obleko in tvarino, katero je kupila pri Šmidlu Ježovnikova gospa. Ko so priredili pri ključavničarju hišno preiskavo, so dobili še več drugih ukradenih predmetov. — „Slov. Gospodar" piše ponovno v zadnji številki, da razni gospodje somišljeniki »Nar. stranke" v Celju zapeljnjejo dijaštvo k politiziranju in prirejajo med njimi shode, da bi jih navduševali za boj proti »farjem". Konštatiramo danes, da to ni res. Objednem pa najr«snejše opozarjamo, razne gospode duhovnike, ki posredno in neposredno zapeljujejo fante k špi-jonaži in denuncijantstvu. da utegne tudi nam miniti potrpežljivost, da se ne bodemo dali dalje neopravičeno blatiti v »Slov. Gosp." in si bodemo morali poiskati zadoščenja na primernih mestih. Molčali smo doslej, ker nismo •hoteli uničiti kateremu fantu eksistence —- ako -pa se nas bo še vnaprej tako predrzno izlivalo, pa bodeino storili resne korake. Posledice bodo nosili gospodje duhovniki. — Iz ..okoliša Bučečorel" se včerajšnjem rSlov. Gosp.'1 med vrstami in deloma tudi naravnost grozi, da nameravajo pristaši ,.Kmečke zveze" raz biti shod, katerega priredi v nedeljo v Bnčečovcih pri Enzingerju „Narodna stranka". Opozarjamo danes na to, da se bode v Bučečovcih kakor na vseh shodih strogo izvajala zboro v a 1 n a postava. Posledice naj pripišejo ljudje ..Slov. Gospodarju", ki ima žalosten pogum hujskati proti shodom, na katerih se bo razpravljalo o tako važni splošno narodni zadevi kakor je ravno preosnova volilnega zakona v.a. Štajersko. Tudi to nam priča, koliko je gospodom pri Kmečki zvezi za razširjenja političnih pravic slov. ljudstva. — Iz Vojnika. Večkrat se je že pisalo o vojniški ..kavarni", dan na dan čujemo mnogo pritožb. Nikomur ne zavidamo kruha in vsakemu privoščimo. da se živi kakor zna. Potrebno se nam pa zdi povedati, da se je jeden najvplivnejših nemških mc$, ki je tudi občinski odbornik izrazil. bi se že poskrbelo za mir in red in da bi občina že ukrenila potrebno, a se ne sme zameriti raznim nemškim" volilcem. sicer potem pri volitvah propade. To . je torej vzorno delo v nemčurski trški občini, ki mora včftsih oči zatisniti, da se ne poruši cela umetno vzdržavana nemška stavba, ki jo še pokonci držijo sfabricirani nemčurski volilci. — Podravski podružnici »Prosvete'' v Mariboru so poslali slavna Posojilnica v Gornji Radgoni 20 K, g. dr. Lemež Urban, odvetnik v Slov. Bistrici 3 K, g. Majdič Peter, indu-strijec v Celju 25 K, g. J. Roblek, državni poslanec 10 K, g. Siter Josip, c. kr. sodni svetnik v Brežicah 4 K. Vsem darovalcem izreka odbor po-dravske podružnice ,.Prosvete" iskreno zahvalo! Za odbor: filozof Franc Mtavljak. Želimo, naj bi ti vrli pospešitelji prosvetnega dela našli povsod mnogo posnemovalcev. Spominajte se na veselicah „Prosvete" in nabirajte za njo, vsak še tako majhen prispevek je dober. Nam vsem treba prosvete, pro-•svete in še prosvete. — Predavanje o šolski liigijeni. Učiteljstvo dekliške in deške šole v Slovenski Bistrici je uvedlo predavanja -o šolskem zdravstvu in sicer se vrše po dvakrat na tede.n v konferenčni sobi deške šole. Predaval bo zdravnik dr. M. Murmayr, ki bi naj našel tudi po drugod posnemovalcev. — O volitvi v brežiški okrajni zastop se piše ,.Slov.", da je pričakovati, razpust starega okr. zastopa v najkrajšem času, na kar je pričakovati .medvladje po vladnem komisarju, kateri bo mogoče baron Moscon. (Ali ni možno dobiti Slovenca ?) To medvladje bo kratke dobe, ako se doseže za obe stranki zadovoljni kompromis (?) — »Slovenec" iu »Slovenski Gospodar '. ,.Slov. Gospodar" je pisal v poročilu o govoru posl. Benkoviča, ko je govoril tudi o Robleku: „Žal, tudi (je poslanec Roblek v prosti zvezi državnozborskih kmečkih poslancev), žal, zato, ker je glasoval za odprtje mej. (Klici: Pfuj)" Torkov „Slovenec" pa piše: ,.Glede poslanca Robleka je bil n. pr. govornik izrecno in javno na shodu vprašan, ali ie Roblek res glasoval za odpretje mej. Dr. Benkovič je to zadevo stvarno in resnici primerno pojasnil, da je poslanec Roblek glasoval za nujnost predloga soc. dem., v kateri se med drugim zahteva, da se odpro meje države za uvoz živine". Ta popravek ,,Slovenca", katerega je očividno povzročil hud tobak, katerega je dala po-duhati dr. Benkovičti petkova številka ,.Domovine", kaže najbolje resnico ljubnost in poštenost „Slov. Gosp." katerega urednik je duhovnik dr. Korošec. Kaj zasluži tako poštenjaštvo drugega kakor naše zaničevanje? Izjavo glede g. dr. Jurtele, katero smo ožigosali v sredini številki ,.Domovine" pa vzdržuje drž. poslanec Benkovič s svojim podpisom v ,,Slovencu". — Ustrelil $e je v sredo zvečer v mestnem skladišču graške požarne brambe požarnik Fridmanu. Vzrok je dosedaj neznan. — Ljutomerska po družnica nemškega „Schulvereina" je štela minulo leto 85 članov. — Umrl je 17. t. m. na Donaju bivši finančni in trgovski minister Ign. pl. Plener. — Olajšava mature. Kakor po ročajo z Dunaja misli naučna uprava maturo v tem smislu olajšati, da bi odpadla nemško-latinska naloga in se zvišal delavni čas Matematična naloga bo najbrž ostala. Pri ustmeni skušnji se bo oziralo bolj na splošni utis; iz zgodovine in fizike se bo manj skušalo, tem več pa iz nemščine. Ni še gotovo če se uvedene olajšave že letos upeljejo. Iz Št. Lenarta v Slov. gor. (Prosimo v „Slov. Gosp." točnega pojasnila.) Dne 16. t. m. vršila se je tukaj pod vodstvom krščanske socialne zveze veselica, katere sta se med drugimi udeležila tudi dva državna poslanca, pristaša „Kmečke zveze". Eden od teh je v svojem govoru smešil pristaše ,.Narodne stranke", da niso prisotni, ampak „da so danes na vse kraje sfrčali". Pisec teh vrstic mora misliti, da govorniku ni bilo znano, da so bili na veselico povabljeni pač liberalni tržki nemškutarji, ne pa slovenski rodoljubi, o katerih e misli, da simpatizujejo z „Narodno stranko". Težko bi bilo najti pjravi izraz za govornika, če bi ta vedoč o tej okol-nosti očitno napadal nepovabljene rodoljube radi tega, da niso prišli. Po tem postopanju bi bilo sploh dognano. da klerikalna stranka ne pri-, reja več slovenskih veselic, če vabi rajše liberalne nemškutarje, nego slovenske rodoljube nota bene take, ki se ne bavijo s politiko. Nadejamo se, da sta ta način vabljenja namenoma vprizorila ona dva prijatelja, ki sta, kakor ve tukaj vsak otrok radi tega tako hudo klerikalna, ker to „nese". Če bi se pa bilo po volji me-rodajnih mož tako postopalo in prihodnji ,.Slov. Gosp." ne prinese po-voljnega pojasnila, bomo stvar razjasnili in navedli imena, da slovensko občinstvo izve kaki Slovenci so naši klerikalci. (J. — Cene klavne živine na Dunaju dne 10. februarja. Na osrednji živinski trg pri Sv. Marksu na Dunaju se je prignalo 3623 glav, 2905 glav pitane živine. Za Dunaj se je prodalo 3252 glav, tuji kupci so kupili 355 glav, 16 glav je ostalo neprodanih. Plačevalo se je za kilogram žive teže: ogrski pitani voli: I. (1047 glav) 70—99, II. (304 glave) 52—83. III. (155 glav) 50—71; gališki pitani voli: (L *(86 gl.) 82—90; ,,nemški" pitani voli (med njimi tudi iz naših dežel I. (217 glav) 85—98. II. (177 glav) 76—84 III. (52 glav) 67—75; 577 pitanih bikov po 59—72, 301 pitana krava po 55—72. suha živina (652 glav) 36—40 vinarjev. Teleta: (živa) 84—100, mrtva brez drobca 88—100 vin. za kilogram. Pitana živina se je podražila od I—4 vinarje pri kilogramu, suha je bila cenejša ko pretekli teden. Svetovne vesti. —1 Stavko proti mesarjem in pekom so organizirali delavci v Aschu ua Češkem. Sklenili so dovažati kruh iz drugih krajev, mesa kolikor mogoče malo kupovati in gledati na ustanov-Ijenje delavske pekarne. — UbOžcl v Novem Jorku. Nek gostilničar se je odločil, da enkrat nasiti vse lačne delavske otroke svojega okoliša. Pritisk otrok v gostilno je bil ogromen. Na tisoče jih je prišlo pred gostilno in so se borili za maio Kosilce. Mnogo otrok je bilo v stiski težko ranjenih, policija je bila brez moči. Gostilničarju so razbili otroci vse pohištvo. — Ne volj a ubožcev in brezposelnih ljudi v Novem Jorktt je nepopisna, posebno vsled ostrega mraza. Da bi dala ubožcem vsaj nekoliko zaslužka, je sklenila vlada graditi velikff podzemeljsko železnico, pri kateri bi dobilo 75.000 delavcev dela. Zatorej ne. v Ameriko ob tem času.! — Zopet nesreča na Vrbskeip jezeru. Nedavno se je udri led belja-škeftiu zdravniku dr. Hocku, sedaj pa se je utopil 31 letni brivski pomočnik z Dunaja Safesberger. — Razbita slioda. Mladočehi so v Pragi že dva shoda prof. Masaryka, kateri v Starem mestu kandidira za deželni zbor, razbili. Zelenik po 20 K. KoSar Janez s> Helena 10 31 K, Dr. AKt. Brumen, c. kr. komerc. svetnik A. Jure a prof. A, KolariC, dr. Scbmiimaul iz Rajhenbures, c. kr. višji davčdi upravitelj A. Stepic po 10 K. Havelka. trgovec. Ksist Hrovatin. c. kr. poštni asistent. il. Kojc. c. kr. davčni oficijal, Kom-ljaneo. Lenart Fr.. trgovski knjigovodja, M. Lendovšek. župnik v Makolah. F. PSunder, mestni vikar. Sen Car Al., trgovec, Selinšek L., minorit. dr. 1!. Stuhec iu c. kr. davčni upravitelj fr. Toplak: po 5 K. Prof. M. Cileašek, Meško Ksaver. župnik pri Mariji na Žili in Al. Pinterič po 4 K. Bratkevit Kazimir, c. kr. notar, dr. Lapajne in Letanja Fr.. kaplan v Vitanju po 3 K. Koser Fr,, c. kr. poštar v Jur-šincih, Kropivšek Val., mestni kaplan, gdč. Luk-nar in Ferdo Skuhala po 2 K. Jager, mestni kaplan. Trafenik Jos.. kaplan na Hajdini in Zupane Jqs. po 1 I Razen tega so darovali živil nekateri roditelji podpirancev in sicer: Brus Ant., Gololj Fr., Kancler Ant., Kamer, Kegl. Kuhar, Osojni k. Pililer in Toplak. Odbor Dijaškfe kuhinje se toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom pa prosi tndi zanaprej blagohotnih. po| por. 1* Ugodna prilika! Proda se 1 j * ........ ^i li ^^S^^^^h ležeča proti solncu, tik glavne ceste, četrt ure od mesta Celje. Prt hiSi, ki je pripravna za vsa kega rokodelca, je vrt, vodnjak in vse druge potrebščine. Cena 5.600 K. Polovica se plača takoj, polovica lahko pozneje. — Ponudbe pod: Ugodna prilika, Celje, poste restante. Ustmena pojasnila daje tudi iz prijaznosti gosp. Zagopičitik, šolovodja v p. Celje, i* Dolgopolje Stcv. 18. t . - Društvene vesti. • • — Slor. akadem. tehn. društvo „Tabor" v' Gradcu naznanja, da se vrši 22. t, m. ob pol 8. uri zvečer V. občni zbor z običajnim -vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli! — Narodna Čitalnica v Mozirju priredi v nedeljo, dne 23. svečana 1.1. v lastnih prostorih veliko maškarado „v planinski koči". K plesu svira polno-številna ciganska godba H. Roy, obstoječa iz 10 do 14 mož. Vstopnina za osebo 40 v, maske 30 v. Začetek ob uri zvečer. Maske so dobrodošle In se skupno zbirajo v spodnjih prostorih. Presenečenja so naravnost velikanska. — Iz Šmarlj pri Jelšah. V nedeljo, dne 1. marca 1908 ob 2. uri popoldne vrši se v občinski pisarni trga Šmarje redni občni zbor prostovoljne požarne brarabe Šmarje. Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanju leta 1907. 2. Odobrenje letnega računa za 1907. 3. Volitev novega odbora, 4. Slučajnosti in predlogi. — Akad. tehn. društvo »Triglav" Gradcu ima svoj VI. redni občni zbor dne 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo od borovo. 3. Poročilo odsekov. 4. Nadomestne volitve. 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! — Slovensko akadem. društvo „Adrija" v Pragi priredi v petek, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Graf s prijaznim sodelovanjem gospe Taborske, članice mestnega gledališča na Kral. Vinogradih, slavnostni večer ob priliki štiristoletnice Primoža Trubarja s sledečim vsporedom: cand. phil. Ivan Lah: Primož Trubar in slovenska reformacija; gospa Taborska: Recitacija Aškerčeve ,.Slovanske legende" ter iz „Primoža Trubarja"; tehn. Klavdij Kubeš: Primož Trubar-Hus (paralela, češko.) — Slov. akadem. tehn. društvo »Tabor" v Gradcu opozarja na p r e tipu s t no prireditev 20. svečana v dvorani Kaufmannshaus (Neutorgasse) s plesom itd. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — Slovensko akadem. društvo »Adrija" v Pragi priredi v četrtek, dne 20 t. m. ob 8. uri zvečer v kavarni ,,Union" svoj IV. redni občni zbor. Gostje, prijatelji društva, dobrodošli! je malo posestvo 10 minut od železniške postaje in 10 minnt od farne cerkve; hiša je v dobrem stanu in s *lamo krita gospodarska poslopja s svinjskim in živinskim hlevom in en nov kozolec za krmo, zemljišče v prvem razredu, vrt in velik sadonosnik. Posestvo ugodja za kakega penzijonista ali rokodelca, ker je blizu zidane ceste. Cena je jako nizka, devetsto goldinarjev. Dopisnice se naj pošiljajo na naslov: 126 3—i Janez Nunčič ponta POLJČANE (kolodvor). Na prodaj je lepa težka pinegauska čez pol časa breja, šest in pol leta stara kobila. Naslov pove upravništvo ^Domovine". 125 3-1 120 2—1 Išče se vodja za parno žago nastop takoj. Naslov pove upravništvo ^Domovine". Dijaška kuhinja v Ptuju. Prvega pol leta tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: Okrajni zastop ptujski 400 K. posojilnica v Gornji Radgoni 40 kron. okrajna posojilnica v Ormožu in Makolah po 30 K. okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 K Gg. BrenCifi Miha 24 K, dr. T. Horvat, dr. Fr. Jurtela. Andr. Jurtela. prof. v Moskvi in Jos- Trgovci pomodrili samostalen delavec, zanesljiv, zmožen nemščine in slovenščine v besedi in pisavi, vešč trgovske korespondence, iavežban v manufakturni stroki, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo tisti, ki sedaj in že dalje časa pod omenjenimi pogoji službujejo. Dobra plača po dogovoru. — Pod enakimi pogoji se sprejme tudi prodajala. Ponudbe pod „Pr»a moč 720" na uprav-ništvo lista ..Domovina". 123 2—1 ..... M ! • ■ m M' M !' ffc % Ril , ,1 'i fr .»' '( ■; .1 - ,1 « J^MI V,V-j : M ■ ; - •• f : PtS&S 4 >•■ 'is-*.. f. ipjs®'»v- . .M' <•.,*i • • --lil« Spreten in. zanesljiv, dobi stalni posel pri stavbnem mojstra ' i' • Roberti Smielowski i2i 21 \ Igubljani. _ i Naročajte plačilne listke dr. sv. Oirila in Metoda. •na . graščini v zolo lepem kraju, z: 4,dobro hrano, ^.eriidnri m stanovanjem ter z dobro plačo: ,4pan (Safer), kd- S..- ■ i- - '. . ■■ - m t en se razume tudi na hmelj, perica,; , Jej. zna tudi dobro likati ,ali pa se tega (i^aj v enem mesecu nauči, mlekar ali mlekariea, ki zna dojiti in kravam streči. Delo je lahko. Spričevala in znamke za odgovor je treba pražiti/ Ponudbe na vlastelinstvo ozir. oskrbnika Vatroslava Kosi Mar. Bistrica, (Hrvatsko). ; - , = „ 118 8-2 . Nt— ■nil ucenec ';! J Iz poštene hiše in dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini pri JANEZU LdSCHNIGGU v •ju pri Jelšah. a= ■I;.-- Starejega samostojnega in izvežbanega v trgovini meSa-nega blaga, sprejmeta M. ZANIER A sin, Šv. Peter, Sa«. dolina, Štajersko. POZOR! POZOR! Polzela priporoča svojo reliko zalog« -popolnoma izgotovljenih oken, TTClikoitido 1-60, 1-60, 1-70, • "1*80, 1*90 In 2 m po konkurenčnih cenah. Vrata istotako j izgotovljena v velikost od 2*20. 2*30, 2*40 m. V zalogi je izgo-tov|jeno pohištvo Zajamčeno solidna in točna postrežba. Načrte za okna in .*. vrata pošiljam na ogled. .*. i i i t- . ! mizarjih potnočniKoV. Dne 1. ssšca 1.1. se vrši v SUKNA Za obilno .udeležbo se priporoča nljndno gostilničar Ivan Gosak. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Začetek ob. 8. nri popoldan. : ^24 2-+1 Hranilnice in posojilnice v Vuh^edu", registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši j•" sf, dne 1. marca 1908. v uradnih prostorih ob 9. uri -dopoldne. ! DNEVNI BE0:, ; Poročilo 'riačetetva. ^ 2. Potenje računa za leto 1907. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze/1— 4. Nadomestna volitev: enega člana načelstVai; — 5. Votitev. treh čl«$oy.v nadzorna., — <Š. Slučajnosti.j ■ d 9.1 ■ ■'"■'Načielstvo. H—h V-'. »'!"'■' ibeŠk *ari» ff i Stanje hraniinib vlog, ■■, r I---24-Vr milijonov kron. b^lie^fe! ,;!] iS} ..i, Vi i .'.1 \ ; ' •. ' i ' 1 ' j . ' , Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila. v Narodnem domu' i;.' i v Celju Velikanska zaloga ur prstanov, uha- nov, verižic i. t d. Velika izber očal ter optičnih predmetov. V. . ■ i . Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike 1??.«».«^ mtoni Točna postrežba! Nizke cene! 10 13-3 v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok ii U! va- rovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. i. ko pa želi dolžnik poplačati dolg % obrestmi vred na primer t 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto r i.o dano, svoj dolg tndi poprej poplačati. posoja sc tndi aa neuke in na Prednostne »i$ii*e. s. m ;iw. - .»aape^jo potnikov v vse Igraje z naj- , j .<>;. boljSimi in najhitrejšimi J paniki na sveta. Cez Basel, Pariz, Havre v New-York. Prevoz po morju samo . S do 7 dni. Vsa H nadaljna pojasnila, kakor tudi slike notranjo- . . _________________ «tl paraikov, dajemo I -ihv takoj fa brezplačno. Pišite.. samo na: i, *.;,.v« i, Amerikan. transportno društvo (Predsednik: Frank Zotti, Hfiv-lork.) 4.SoJothnrnerstrasse,Ba$e), Švica. K', volnene m cajgaste v trgovski hiši na debelo in drobno R. STERMECKi, CELJE ne more nihče zahtevati ampak prodajajo se pa veliko pod lastno ceno vsaki .. prvi teden v mesecu. f Po pošti proti povzetju zavitke po 5. 10, 20 K. Posebno ugodno za trgovce, , :..... •T -Vr-i-v'V ?•;• • priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov. Kupuje in prodaja deželne pridelke. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, 5 zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst. 10-7 j Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor dvakrat na teden sveže žgano. — Za postni čas priporočam zlasti sveži sir, sardine, ruse in morske postrve na olju in na sveže, suho i in namočeno polenovko (Stockfisch). =========== Za spomlad imam v zalogi razno vrtno in poljsko semenje preiskano od c. kr. kmetijske družbe. — Poštna naročila se točao izvrše. ■ t -1: = ■ ■ ■ •" (Neusteinove Eliza-betine krogljice). Te krogljice nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziru boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom so rabijo pri boleznih v trebnhu. Čistijo kri. niso nobeno zdravilo, pa boljše in Cisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 15 7-2 ljicami v črevesih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imaje radi zlasti otroci. Skatlja s 15 krogljičami stane 00' vinarjev; zavitek z 8 škatljami. s 1-20 krog-stane samo 2 K; kdor pošlje znesek 2'45 K naprej dobi še povrhu zastonj zavitek z 8 škaljami., CuopjlnT Pred • ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove UldlllU. čistilne krogljioe. ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v Crno-rdeCem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein. lekarna. Naši po trgovskem sodišCn zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko. Filip JteustetooVa temama „H stotemu leopoldn" lL&\!8flBtS*l Dunaj I Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher. V Braslovčah se hiša žt. ,16 % vrtom, travnikom in njivo, vse skupaj 41 a 22 m3 poveš. Iz proste roke proda. — Pojasnila daje c. kr: notar na Vranskem. 127 3-1 -— ■frTrtTnTnMnTnTflMoTaToIftV C M C N C i m C m C s \ "t m ( ■ i *c * I1 Proda se dvoje vrat, pet velikih izložbenih oken, vse z železnimi rolo In z brušenimi sipami in ena steklena sobna vrata po zelo nizki ceni. Vsti natančneje se izve v trgovini ioo R. STERMECKI, Celje. i M J i Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh fse deželne pridelke kupi 5 trgovec v Celju Narodni dom in praška cesta. j'Vv M'. ' > Edina slovenska pnškarska t?rdka TRST-NEW-JORK je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz UUBUANE v Severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračniin snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrej Odlasek, Ljubljana SMrtove ulice št. 25, poleg cntvi Srca lezouvtgr Odhodi parnikov iz Trsta i Pa- nnonla, sreda 26. feb. 1908. Carpathla, 3. marca 1908. Ultonija, 18. marca, iz Liverpola: Lusitanija, (največji in najlepši parnik sveta) 7./Š., 4./4., 26./4. in 16./5. 1908 Mauretanla21./3., 11./4., 2.15. in 23./5. 1908. Trsninfl s papinen, pis^ ' in risi! ja c. kr. lijig in igralnih kart priporoča kancelijski, koncepini, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitrt in barvani papir. " ser »i • II v čepice Hi' , j sVincmKi \mni\\ peresa tablice (milo C v vseh velikostih Si tane. z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali po usnje vezane. ^ vvi; \v v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljilo popravo lovskih pušk, za izdelovanje; novHv vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! I I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje. 9-5 Velika zaloga razbovratnUt revolverjev ed 7 K naprej. po raznih česali. flajVcčja zaloga za občinske nrade krajne - - šolske svete. učitiljstvo, župnijske urade, . okrajne zastoje, užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ———— in privatnike. »i Lastna zaloga ftoL zvezkov in risank. papirnate Vreč« vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. pečatniki, vig-neta, (Siegelmar-ken) za nrade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. ' ' ! K1 ! 1 ' I .' 1 I ' ' umetne, pokrajinske in s cvetlicami ' odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave. . Albumi za slike, dopisnice in poezije. v "■ 'i■ 't . * ■ • Zavitke za urade v vseh velikostih. ,f za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačna na razpolago. —----- Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. ta flibn klw. © SelHtu i« tiču yiM .......i mmmmmmm ii ■ /vr-d m * i n w .-r rft južnoštajerslja hranilnica V Celju : M v. _____ * ■ i v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica. Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave IO.0OO K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. v H 2 i ' »pil Slovenci, poslužujte se T S8&5« pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v južnoštajershe hranilnice južnoštajersho hranilnico. _ m —;— - mm Iv t| -5- IMMMM^MMMI^ Mi_____ postava i? Ji L'4—20 v obliki plakata dobiva se v Zvezni trgovini v Celju * i Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah 1 f ■ t , '-i'. ..........."*'" mtm ........ MMMMUMMM ITr- T- SBiHlSgSBgHSHSSEaSgaSgiaHSHSH^ gTSSa.' PmIaAma prave ruske, s znamko »ZVEZDA uaiosne, PROVODNIK" priporoča £ P. Kostič v Celju. nI JHSaSH5H52SHSH5E5E5H5aSHSH5HSE5a5a5H5H5E5HSHSH5E5H5SSH5E5H5HSH55SE525HS^ __ POSOJILNICA V CELJU j« POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 Vi milijona kron hranilnih ::: vlog in nad ::: 330.000 kron ::: rezervnega zaklada. ::: v lastni hiši Narodni dom r> s * i; j t / j, ' & . «, 'i K2 KJ POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Hranilne vloge sprejema od vsauega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje-po ::: posojilnica plačuje ::: rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5ya°/o in 5% obre-stovanju. 14 52—52 wif msea Karo! Vame" m Celje m Jfarodni dom Velika trgovina aannfal(tnrnega blaga.:: Zaloga modnega in črnega sa|na, sViU in perila. t VeliKa izber najnovejšega blaga za ženine in neileste. Špedjaliteta „£iiijsl(o platno". Najnižje cene.