IN MEMORIAM BLAŽ GORTNAR Njegovemu spominu — večna slava! t EVGEN BURDYCH Med tiskom Loških razgledov je prišla vest, da je umrl Evgen Burdvch, sodela vec Muzejskega društva in Loškega mu zeja, en dan po svojem 84. rojstnem dnevu. Rodil se je 13. decembra 1896 kot dru gi sin loškega lekarnarja, ki je bil v či- talniških časih znana in pomembna oseb nost v Škof j i Loki. Evgenov brat — prvo rojenec Oto, ki je nasledil očeta v po klicu, je bil zvest in delaven član Mu zejskega društva od ustanovitve do smrti. Po šolanju v Loki so Evgena ali Genčita, kakor so ga klicali, poslali v Gradec (Graz), da je tam obiskoval re alko in se izobrazil v tehnično smer. V prvi svetovni vojni je služil v Juden- burgu. Po vojni je bil zaposlen v raznih priložnostnih službah, dokler ni dobil zaposlitve pri firmi Schimmel in drug v Celju, iz katere je izšla tovarna aroma- Muzejsko društvo Železniki sporoča številnim bralcem Loških razgledov, da je dne 20. avgusta 1980 umrl po daljši bolezni tov. Blaž Gortnar. Rodil se je 4. februarja 1907 in smo njegovo sedemde setletnico slavili pred tremi leti. Tov. prof. France Planina, je v 24. letniku Loš kih razgledov opisal življenje in delo, ki ga je opravil »naš Blaž« kot ljudski pro- svetar v mnogih društvih, predvsem pa v muzejskem in njegovem odboru. Njego vih uspehov v pridobivanju članov in razširjanju Loških razgledov ne moremo preceniti. Aktivni sodelavec je bil še v drugih množičnih organizacijah in si z de'om prislužil splošno spoštovanje. Ob njegovi zadnji poti se je zbrala množica prebivalcev iz Železnikov in vse Selške doline, da mu izkaže zadnjo čast. Ogrom na množica pogrebcev se je klanjala spo minu na Blaža Gortnarja, buditelja čas tilcev naše zgodovine in soustanovitelja naše najvišje kulturne ustanove: Muzeja v Železnikih. Minljiv in počivajoč pod zemeljsko gomilo, bo živel v opravljenem delu, ki ga nam je zapustil- Muzejsko društvo Železniki tičnih in eteričnih olj Etol. V Celju je sodeloval pri gledališču in pri muzeju. Dolga leta je bil zdoma in je prihajal v Loko le na dopust. Ko pa je bil upo kojen, se je vrnil v Loko. na katero je bil zelo navezan. Takoj se je priključil Loškemu muzeju in je vrsto let opravljal honorarno služ bo dežurnega in vodnika. Vestno je skr bel za red po muzejskih prostorih, vodil obiskovalce po zbirkah in jim z razlago pojasnjeval njihov pomen. Posebno tu;ci so bili zadovoljni, da so naleteli na tako uslužnega in razgledanega vodnika, ki jim je omogočil spoznati loško zgodovi no in loške posebnosti. Rad je opravljal svoje delo, vedno je bil dobre volje in nasmejan. Ker je bil samec, si je kar na gradu v Okroglem stolpu uredil sta novanje v majhni, najbolj zgornji so bici, ki ima okno na grajsko dvorišče. 300 Tako je imel grad tudi ponoči, ko je bil Genči edini človek v njem, svojega va ruha. V družbi se je rad pošalil, da je »najvišji Ločan«. Kot zaveden Ločan in muzejski sode lavec se je takoj pridružil tudi Muzej skemu društvu in je bil dve leti član iz vršnega in osem let član nadzornega od bora. Redno se je udeleževal mesečnih sej in je rad prevzemal razna dela. Ne kaj let je imel nalogo razpečavati Loške razglede po mestu. Leta 1966 smo v Škoparjevi hiši na grajskem vrtu proslavili njegovo 70-let. V okviru prireditev ob 40-letniei otvo ritve prve muzejske zbirke v Skofji Loki — 27. 8. 1939 jo je pripravilo takrat ko maj dve leti delujoče Muzejsko društvo, proslavljanje visoke obletnice pa je bilo zaradi zakasnitve nekaterih vsebinskih preurejevalnih del v muzeju s prvotno predvidenega začetka septembra 1979 preneseno v program prireditev ob praz novanju občinskega praznika — je bila v petek 11. 1. 1980 ob 16. uri popoldne v galeriji Loškega muzeja na Loškem gra du slavnostna skupna seja razširjenega zbora delavcev Loškega muzeja in izvr šnega odbora Muzejskega društva Skof- ja Loka. Odprte seje se je udeležilo ve liko število članov Muzejskega društva, drugih prijateljev Loškega muzeja in slo venskih muzejskih delavcev, predstav nikov občinske skupščine in družbeno političnih organizacij ter občinske in re publiške kulturne skupnosti. V pozdrav jubilantom in drugim zbra nim je najprej z manjšim koncertom na stopil komorni pevski zbor »Loka« pod vodstvom pevovodje Janeza Močnika. Po koncertu je eden soustanoviteljev Muzejskega društva in muzeja v Skofji Loki prof. France Planina, ki je kot prvi društveni gospodar uredil za javni ogled prvo muzejsko zbirko pred štirimi de setletij, kot starosta društvenih aktivi stov pozdravil prisotne in med njimi zlasti goste, ki so predstavljali raz ične občinske oziroma republiške organe, ter predlagal v delovno predsedstvo prvega predsednika in častnega čla na loškega Muzejskega društva dr. nico. Ko so mu začele noge odpovedo vati pokorščino in ni več zmogel stopnic do svoje sobice, se je preselil v Krono na Mestnem trgu, od tam pa kmalu v Dom upokojencev v Kranj. Ko so odprli Dom upokojencev v Stari Loki, se je preselil vanj in bil med prvimi njego vimi varovanci. V njem je blizu svojega doma preživljal svoja zadnja leta. Umrl je 14. decembra 1980. V kroniki društva in muzeja bo ostal lep spomin nanj, spo min na dobrega človek-;, zavednega Lo- čana in vestnega sodelavca. France Planina Pavleta Blaznika, namestnico predsed nice zbora delavcev Loškega muzeja Nežko Rupar in sedanjega predsednika Muzejskega društva dr. Branka Berčiča. ki je prevzel vodstvo slavnostne seje. Predsedujoči dr. Branko Berčič je uvodoma nanizal nekaj misli o muzejski dejavnosti v Skofji Loki in spomnil na nekatere pomembnejše dogodke njenega razvoja Muzejska misel je zrasla iz zani manja občanov za zgodovinski razvoj svojega mesta in njegovega širšega oko lja, muzejska dejavnost pa je utemelje na z ljubiteljsko akcijo občanov, zdru ženih v Muzejskem društvu, ki so vsa desetletja zainteresirano, delovno, priza devno in prizadeto spremljali in usmer jali njen razvoj, najpreji v okviru dru štva in pozneje v obliki samostojnega kulturnega zavoda kot Muzeja oz. Loš kega muzeja. Zato je naravno, da društ veni in muzejevi delavci skupno praz nujejo današnji jubilej svojega Loškega muzeja. Iz zgodovinskega razvoja muzej ske dejavnosti v Skofji Loki velja spom niti na naslednje dogodke: leta 1936 je bila v okviru splošne gospodarske raz stave tudi prva muzejska razstava, ki je prikazala eksponate gospodarskega raz voja iz cehovskega obrtniškega obdobja v Skofji Loki in rodila iniciativo za usta novitev stalne krajevne muzejske zbir ke; leta 1937 je bilo ustanovljeno Mu zejsko društvo z osnovno nalogo: zbira nje predmetov in pridobitev prostorov za muzejsko zbirko; konec avgusta 1939 so bile odprte prve zbirke loškega kra jevnega muzeja z 915 eksponati v 3 pro- PRIZNANJA OB ŠTIRIDESETLETNICI MUZEJSKEGA DELA v ŠKOFJI LOKI 301