     
P 48 (2020/2021) 34
In memoriam
Dr. Marjan Jerman
K C V
Kako lepo bi bilo
romati vse življenje
skozi zeleni gozd
in se ne ustaviti.
Biti kot gozdna ptica,
ki ne pozna poljan.
Biti človek z dobrim,
dobrim srcem.
(Srečko Kosovel)
Težko je pisati v slovo prijatelju. Nekako sem pri-
čakovala, da se bomo hkrati postarali, se še na stara
leta tu in tam srečali, morda kaj podebatirali in se
nasmejali spominom. A v življenju je žal težko kar
koli napovedovati.
Marjan je bil sprva moj učitelj, ko je pri komaj
dvaindvajsetih letih prevzel vodenje vaj iz Algebre 2,
kasneje pa tudi sodelavec in prijatelj. Kot študentje
smo ga, komaj kaj starejšega od nas, takoj vzljubili
in z zanimanjem obiskovali njegove ure. Naučil nas
je resnično veliko; tako o matematiki in pristopanju
k matematičnim problemom, tudi najzahtevnejšim,
kot tudi o življenju; z zgledom nas je učil prijaznosti
do sočloveka.
Redko se zgodi, da se v isti osebi združijo tako
raznoliki darovi, kot so izjemna matematična nadar-
jenost in natančnost, pedagoški eros, rahločutnost,
vredna najodličnejšega pesnika, človeška toplina,
igrivost, družabnost in smisel za humor. V tem po-
gledu je bila usoda Marjanu izrazito naklonjena, saj
ga je bogato obdarila z vsem naštetim.
Raziskovalno se je ukvarjal z linearno algebro in
urejenimi algebrskimi strukturami; njegovi članki s
teh področij so objavljeni v uglednih mednarodnih
matematičnih revijah. Velik del Marjanovega poklic-
nega udejstvovanja je bil vezan na poučevanje mate-
matike. Je avtor številnih člankov o poučevanju ma-
tematike, njeni zgodovini in popularizaciji, vrsto let
je vodil ekipe slovenskih študentov na mednarodnih
matematičnih tekmovanjih ter bil urednik revij Pre-
sek in Matematika v šoli.
Zaradi svojega širokega in poglobljenega znanja
kakor tudi človeške topline je bil izjemno priljubljen
med študenti, o čemer pričajo številni zapisi na spo-
minskem zidu, ki so mu ga v spomin postavili štu-
dentje. Na njem se vrstijo zapisi hvaležnosti o tem,
da je verjel vanje in jih spodbujal, ko so že skoraj
obupali nad študijem. Neka študentka je zapisala:
Hvala za vso ljubezen do geometrije, teorije števil ter
matematike nasploh. Kot bodoča profesorica mate-
matike si želim, da bi lahko učila s takim žarom, pri-
jaznostjo in razumevanjem, kot je profesor Jerman
učil nas. Velik človek s še večjim srcem. Hvala.
Vsi bomo nekoč odšli in najpomembnejša dedi-
ščina, ki jo lahko zapustimo, je prav pečat, ki ga pu-
stimo v tistih, s katerimi so se križale naše poti. Če
kdo, je bil prav Marjan Jerman kot gozdna ptica, ki
ne pozna poljan, človek z dobrim, dobrim srcem. Na
svidenje nekoč, dragi prijatelj!
ˆ ˆ ˆ