Dohodnine 20—30 milijonov goldinarjev bi se naj pnstiJo južnej železnici? Znamenje, da kde liberalci gospodarijo, so pomnožene dače in 8trogo, 7Ča8ih neusmiljeno, iztiije^anje zaostalib da7ko7, to pa ne pri vseh da^keplačilcih jednako. Skusnja namreč uči, da se pri nekateiib neusmiljeno rubi, pri drugih pa debelo prizanaša. Tudi pri nas 7 Avstriji doži^eli smo nekaj podobnega takiat, ko so ae liberalci po^sod na konjib sedeli. V zgled na^ajamo samo juda Stroussberga. Ta Abrahamo7 sin je kupil 7eliko drža^no grajš8ino na Gališkem za 3 milijone goldinarje7, a prizanesel mu ae je 7ea desetek. No, in kde je kakšen kmet ali niešcan, ki bi raogel ponašati se, da so mu desetek blagodušno pustili? Vsaj nam ni poznan nobeden. Mnogiin podjetnikom, sta^iteljem železnic, fabrik itd. odpisale so se 7se pristojbine iu koleki. Res sicer je, da se kmet skim ljudem tudi da^ek odpisuje 7sled kake 7iemenake nezgode. Ali to ni 7 nobeni razmeri do na^edenih zgledo7. Kedar kmetu to8a pridelke uni8i, kuga ži^ino pobere, itak ne more biti go^oi* o da^kib. Eajti kder nie ni, ondi se ne more nič dobiti. Toda kaj druga je pri milijouarjib, kakoršen je bil jud Stroussberg itd. Meuda navedena raz^aja iz libeialne dobeje kri^a, da opravništvo naše južne železnice proai, naj bi se njej na 10 let prizaneslo plače^auje dobodnine (Einkotnmensteuer), ki bi zuašala na leto 2—3 miiijone goldinarje^, to se reče: naj bi se njej pustilo 20—30 milijono7 goldinarje^. No, mislimo, da je prejšnja libeialna darežljivost pri nas toliko ponebala, da se to ne zgodi. Južna železuica spada med največja pndjetja 7 Avsti-iji. S^oje^proge razteza od Dunaja do Reke iu Trsta, od Soprona, Komorua, Budimpeate, Barča na Ogerskem, od Siska in Earlovca na Hr7at8kcm do Roseulieima na Bavcrskem, do Iunsbrucka in Ale na Tirolakein. Dalje so skoro 78e italijan^ke železiiice jena last, sedež pa itna 7 Paiizi na Francoskem. Zakaj V Zato, ker je od barona Brueka, iz Nrmškega k nam zasejanega 61o7eka in bi^aega ministra, bila na 90 let prodana francosko-judo7skini denarnim mogotcera 1. 1858. Pogoji našemu cesarstvu niso bili preugodni. Dobili smo za njo samo 64,450.000 fl. Plačali se ti milijoni niao naenki-at, ampak v 3 letib. Poznej je se železnici zoper piTotne pogoje do^olilo tarife poz^iaati, plačila 7 siebiu zabte^ati, dokler je srebro imelo nadavek, a sedaj plačnjemo 7 zlatu, ker se 7 tein računi in inia zlato 17 % nada^ka na 7rednost srebia. Leta 1867 je njej še bilo priznano, da do 1. januarja 1880. ui treba plačati nobene dobodnine t. j. pustilo njej se je 26—36 milijono7 goldinarjev. A še ui dosta. Sedaj tirja opia^nistvo, naj bi se brezdobodiiinstvo podaljaalo še na 10 let, t. j. zopet podarilo 20—30 milijono7. To je vendar pre7e8. Opravuiki južne železniee 80 zlati ptiči, ki so jako dobio plačani. Generalni ravnatelj potegne na leto 80.000 fl. zraven mnogib drugih dobodko^. Z deuarjem ve8jidcl pri naa zaalužeuim laztegnila je avoje proge v Italiji za 456 milj. Železnici se toraj nikakor tako slabo ne godi, da bi uioiala iti beračit, da bi jo morali itak pieobložeui davkeplačilci avstrijski z 7elikanskirn daiom 20 — 30 milijono7 zopet podpirati. Južna železnica uži^a pii uas dobrote 7e!ikega 7sakoletuega dobička, naj torej tudi od avojih dobodko7 plaSuje redno dobodnino, kakor jo molamo drugi davkeplačilci.