Petnajstdnevnik - Quindicinale
Abbon. postale - Gruppo II
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Let XXIV. - Štev. 13. (795) T R S I - 15. septembra 1972
50 lir
Naloge komunistov
Kdor si je še pred nekaj meseci delal utvare, se je danes že prepričal. Propad levosredinske politike kot srečanja med demokristjani in socialisti ni bilo naključje, kakor tudi ne poskus KD in PSDI, da bi s centrizmom izsiljevali levico: šlo je za točno opredeljeno politično izbiro Krščanske demokracije, njenih desničarskih voditeljev. Tako smo se v nekaj mesecih znašli v politični atmosferi, ki se skoraj v ničemer ne razlikuje od centrizma Scelbovih let. Andreotti in njegovi sekundanti hladnokrvno rinejo Italijo v gospodarsko krizo, pospešujejo policijsko in gospodarsko represijo delavstva, brez posebnih pomislekov teptajo osnovna načela demokracije.
Naj omenimo samo z nekaj besedami osnove značilnosti teh mesecev: naraščanje draginje, stalne fašistične provokacije, statična zunanja politika in nesmotrno podrejanje NATO, pospeševanje gospodarske krize, ki naj privede do devalvacije lire med sindikalno jesenjo ali takoj po sindikalnih bojih.
Fašistične provokacije nujno spremljajo priprave na jesenske sindikalne spopade. Sploh je naloga fašistov, da služijo gospodarjem in političnim oblastem v boju proti delavstvu. S provokacijami (tudi če jih občasno obarvajo v hi-per-rdečo barvo] skušajo zavreti širjenje delavskega gibanja in njegovih zavezništev, njihov cilj pa je ponolno osamljenje delavskega razreda in kristalizacija, v kateri bi srednii sloji (uradniki, tehniki, obrtniki in mali trgovci) nenaravno prešli v objem velike buržoa-zije.
Ni torej naključje, če Almirante, potem ko je Andreottiju odslužil ob predstavitvi centristično-desni-čarske vlade, sedaj grmi na zborovanjih v Milanu, kakor pred mese-
cih v Firencah, da je treba s komunisti obračunati fizično.
Njegovi pajdaši so to takoj sprejeli kot credo: v Parmi je škvadra šestih zlikovcev zaklala z noži mladega delavca Lupa... Žalostno je, da dogodek ni vzbudil med demokratičnimi silami tistega ogorčenja, ki ga je trenutek terjal. Občutek smo imeli, kot da je danes vse
STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje na 2. strani)
Preteklo nedeljo so v Hrebenegu odkrili spomenik padlim za svobodo. Svečanosti se je udeležilo veliko ljudi. Med udeleženci je bilo mnogo bivših borcev in aktivistov ter svojcev padlih. Skupina partizanskih učteljev se je ob tej priložnosti sestala na domu Mire Sandijeve, najmlajše partizanske učiteljice v južnoprimorskem okrožju, ki so jo nacisti ustrelili na Opčinah. (Zapis o Frebenegu objavljamo na notra-nijh straneh).


fi::!:::::::::'::::::::::::::?::!
Demokratične sile zahtevajo prepoved provokacij v Gorici
Goriški fašisti so se zopet opogumili. Pred nekaj dnevi so izzivali tudi v občinskem svetu, kjer pa so bili popolnoma osamljeni.
Fašiste skrbi neka manifestacija (točneje: provokacija!), ki naj bi jo priredili ob obletnici druge osvoboditve mesta. Ponovno bi radi sprostili svoje strasti, sprožili sovražno kampanjo proti Slovencem in proti Jugoslaviji.
Medtem, ko govorijo fašisti o osvoboditvi Gorice pozabljajo, da so jo prav oni izročili nacistom, da so pozdravljali ustanovitev tako imenovanega «Adriatiscbes Kustenland» ter hlapčevsko sodelovali z najhujšimi tirani, kar jih pozna novejša zgodovina.
Gorica je mesto ob meji z Jugoslavijo; ob meji, ki spada med najbolj odprte meje v Evropi. Samo ob odprti meji lahko živi.
Nič čudnega torej, da obstaja tako tesno sodelovanje mesta s podeželjem,
ki pripada Jugoslaviji; nič čudnega, da so stiki z Novo Gorico tako plodni.
Ravno te dni je bilo več mednarodnih srečanj v Gorici. Pravkar se je zaključilo pomembno srečanje folklore, v kratkem pa bo na sporedu mednarodno tekmovanje pevskih zborov, katerega se bodo udeležili tudi slovenski in Jugoslovanski zbori. To bo še ena kulturna manifestacija; manifestacija prijateljstva in sodelovanja med narodi. Seveda se taka manifestacija lahko neovirano vrši samo v mirnem ozračju.
Zato demokratične sile ne morejo biti brezbrižne. In te sile so reagirale. Fašisti so osamljeni. Demokratične stranke, politične in sindikalne organizacije odločno nasprotujejo provokacijam. Nekatere — med njimi je tudi partizanska zveza — so zahtevale od pristojnih oblasti, naj prepovedo izzivalni fašistični shod.
Naloge komunistov
(Nadaljevanje s 1. strani)
«sprejemljivo». Antifašizem in demokratičnost socialdemokratov in demokristjanov sta se morala umakniti pred računi za oblast.
Pripravlja se torej sindikalna jesen. ko bodo največje delavske kategorije obnavljale svoje delovne pogodbe. Seveda se je položaj, v primerjavi z letom 1969, močno spremenil. Spopad je radikaliziran: na eni strani vlada in gospodarji, na drugi pa delavstvo z zavezniki, ki si jih bo znalo pridobiti. Od tod nujno spoznanje, da je naloga komunistov, da te boje podprejo, odločno pomagajo pri utrjevanju zavezništev delavskega razredazdrugšm: naprednimi in demokratičnimi silami, da popularizirajo cilje, za katere danes nastopajo italijanski delavci.
Posebno važna je naloga komuni-'ov, ko gre za politične pobude proti draginji. Višanje cen, posplošena draginja, za katero je prva da-lc> nobudo prav vlada (telefoni,
-ne storitve), so orožje buržoazne, ki skuša ločiti srednje produktivne sloje od delavstva. Razredni spopad ni med malim vaškim trgovcem in delavcem, saj sta oba izkoriščana: prvega izkorišča grosist, mešetar. industrijski kombinat prehrambenih izdelkov, kemijski mo--^noli itd., drugega pa morda isti tova ^arji.
Kom misti moramo ljudem, predvsem goTDodiniam, razlagati svoja stališča. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi soviažna propaganda vsekala vrzeli med ljudstvom. Naša stališča glede vprašanj draginje so znana. KPI meni, da preživlja Italija gospodarsko krizo iz več razlogov: tu so zunanji vplivi mednarodne konjunkture, ko ZDA prenašajo lastno inflacijo na zaveznike (pri tem gre predvsem za ogromne stroške vietnamske in drugih vojn), predvsem pa vplivi notranjega značaja. Neurejena razdelitvena mre-ša, kaos in namerno zapostavljanje kmetijstva, zgrešene smernice v proizvodnji zadnjih desetletij, pomanjkanje osnovnih struktur javnega značaja...
Proti draginji se bomo lahko uspešno borili le, če bodo potrošniki, vsi potrošniki, vedeli, da ni dovolj prisiliti malega trgovca, naj se odpove svojemu zaslužku: potrebne so korenite reforme v kmetijstvu, v razdelitveni mreži, v usmerjanju javne potrošnje. Potrebna je pravična davčna reforma, saj
danes plačujemo 2/3 davkov prav v trgovini, ob nakupu posameznih izdelkov. Potrebne so druge reforme, kot zdravstvena in stanovanjska, reforma prevozov, kajti prav visoki stroški za socialne storitve (za stanovanje plačujejo delavci tudi 40 odstotkov svojih dohodkov) vplivajo na splošno naraščanje življenjskih stroškov.
Pri nas, v Trstu, se moramo komunisti zavedati, da je treba vsem že navedenim vzrokom dodati še zadnjega, ki je zelo pomemben: posebno gospodarsko krizo, ki pretresa tržaške proizvodne strukture.
Komunisti smo na bližajočo se krizo opozarjali dalj časa. Demokristjani in zavezniki pa so nam tedaj odgovarjali, da smo alarmisti in pesimisti, ker ne verjamemo blagodejnemu vplivu ukrepom CIPE za ladjedelnice, za pristaniške in pomorske dejavnosti.
Danes prihajajo na rovaš težave. Vse hkrati! Ladjedelnice so brez naročil, gradnja zidanega doka je ustavljena, v pristanišču kontejnerski promet ni stekel, tržaško po-
Vsedržavno vodstvo KPI je objavilo posebno sporočilo, v katerem je rečeno, da pozitivno ocenjuje nedavno srečanje komunističnih partij iz Evrope, ki je bilo v Parizu, in na katerem je bila potrjena solidarnost z vietnamskim ljudstvom v boju proti ameriškemu agresorju.
Vodstvo KPI pozdravlja nove pobude začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in poziva vse komuniste in vse demokratične sile, naj razširijo akcije solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, okrepijo zahteve po prenehanju bombardiranja ozemlja Vietnamske demokratične republike ter zahteve po prenehanju politične in vojaške intervencije ZDA v Vietnama.
KPI zahteva naj italijanska vlada, po zgledu številnih evropskih držav, naveže diplomatske odnose z vlado Vietnamske demokratične republike ter ustrezne stike z začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama.
morstvo hira, medtem ko se uki-| njajo ladijske in letalske proge. Pozabljene so obveze CIPE in vlade o «vodilni» kovinarski industriji, razplinjevalni postaji itd.
Komunisti se zavedamo svoje vloge politične sile, ki z interesi delavskega razreda zastopamo tudi interese vse družbe. Od tod odgovorna poteza tajništva naše federacije, ki je predlagalo skupen nastop vsem političnim silam ustavnega loka, sindikatom in krajevnim ustanovam.
Ne gre nam za propagando, čeprav se bližajo občinske volitve. Zato smo predlagali, tudi za ceno odstopanja od prejudicialnih stališč, naj bi Trst nastopil pred rimsko vlado z vso silo, ki mu jo daje enotnost.
Zaenkrat nismo na ta predlog prejeli odgovora. Pač pa so se predstavniki KPI srečali s člani izvršnega odbora delavskega sveta ladjedelnice in arzenala «Sv. Marka», ki so našo pobudo podprli.
V tem boju slovenski komunisti, vsi slovenski delovni ljudje, ne bomo stali ob strani. Preusmeriti krizo, ki jo preživlja naše mesto, pomeni tudi pospešiti splošni demokratični in družbeni napredek.
V sporočilu, ki je bilo objavljeno dne 13. t.m. je dalje rečeno, da je vodstvo KPI razpravljalo tudi o položaju na Srednjem vzhodu, kjer je v zadnjem času prišlo do hudih zapljetlja-jev. Položaj na Srednjem vzhodu ustvarja resno nevarnost za mir v svetu. Izraelska vlada izkorišča tragične dogodbe v Mirnchnu ter se maščuje. Izraelska vojska izvaja napade na področja Sirije in Libanona. Med bombardiranjem je bilo ubitih mnogo Arabcev, Vodstvo KPI odločno obsoja teroristično gesto v Miinchnu. Odklanja terorizem kot sredstvo politične akcije. Toda istočasno odločno obsoja tudi represalije, ki jih izvaja Izrael. Izraelska vlada krši mednarodno pravo, širi sovraštvo in nasilje, kar škoduje prizadevanjem za miroljubno rešitev vprašanj na Srednjem vzhodu. Vodstvo KPI dalje poudarja, da politiko iziaelske vlade podpira vlada ZDA,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Sporočilo vodstva Komunistične partije Italije
Za pravičen'mir v Vietnamu in na Srednjem vzhodu
Ob vstopu bivših članov PSIUP v KPI
Preteklega julija je bil IV. kongres PSIUP. Kongres je imel izreden značaj, ker je na dnevnem redu bilo postavljeno le eno bistveno vprašanje: ali naj PSIUP obstaja še naprej kot stranka, ki v okviru italijanske levice neodvisno zastopa svoje pozicije, ali naj stranka kot taka preneha svoje delovanje in naj se njeni člani priključijo drugim obstoječim delavskim strankam, KPI in PSI. Čeprav je izid zadnjih volitev, po katerih nima PSIUP v poslanski zbornici nobenega poslanca, očitno pripomogel, da postane to vprašanje tako aktualno, ne gre podcenjevati napredovanja procesa enotnosti, ki smo ga komunisti vedno tako vneto zagovarjali.
Velika večina članov PSIUP, približno 70 odstotkov, se je preko svojih delegatov izrekla za pristop h komunistični partiji, ker sprejemajo in spoznavajo za svoje zaključke našega XIII. kongresa; ker priznavajo komunistom, da so se tako močno uveljavili med delavskim razredom radi svoje doslednosti in odgovornosti in ker so spoznali, da v današnjih pogojih se na tak način najboljše uresničuje v delavskem razredu tista enotnost, ki je tudi njim pri srcu.
Le malo tovarišev PSIUP se je zavzemalo za nadaljnji obstoj stranke, še manj pa za vstop v PSI. Tako v vsedržavnem kakor tudi v krajevnem merilu.
Sporočilo vodstva KPI
' K’''daljevanje z 2. strani)
KPI poziva vse komuniste in demokrate, vse sile, ki verujejo v svobodo in v neodvisnost narodov ter hočejo delati za mir na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju in na svetu sploh, naj zahtevajo od izraelske vlade, da preneha eskalacijo nasilja in represalije; vse italijanske demokrate poziva naj odločno zavrnejo rasistično kampanjo reakcionarjev in skrajnih desničarjev, zavrnejo laži, ki jih širi nazadnjaški in reakcionarni tisk. Mir na Srednjem vzhodu je v veliki nevarnosti, zato KPI zahteva, naj italijanska vlada izvaja politiko, ki bo v skladu z glasom OZN, ki zahteva takojšnje prenehanje vseh vojnih dejanj in pobud. Italijanska vlada naj podpre vse pobude, ki težijo k rešitvi perečih vprašanj na Srednjem vzhodu. Izrael mota spoštovati resolucije OZN, zato naj umakne svojo vojsko z zasedenega ozemlja.
Priključitev teh novih tovarišev mi sprejemamo z optimističnim realizmom in cenimo v vsej njeni važnosti. Stranka PSIUP je bila ustanovljena v času, ko sta si italijanski kapitalizem in re-formizem podajala roki, misleč da bo njuno zavezništvo premagalo in uklonilo bojevitost ter vztrajnost delavskega razreda. Večina italijanske socialistične stranke je temu načrtu podlegla. Od takrat se je začel boj PSIUP proti le-vo-sredinskim vladam, mnogokrat skladno, nekolikokrat pa tudi v nasprotju s komunistično partijo.
Od leta 1964 dalje so morali tovariši PSIUP premostiti mnogo težav organizacijskega in finančnega značaja; ni bilo lahko tako majhni stranki nadaljevati svoje delovanje in ostati zvesta sebi in delavskemu razredu. Ni ji bilo lahko, predvsem, ko so se socialisti in socialdemokrati zedinili in se je velikemu delu italijanske politične buržoazne javnosti zdelo, da na ta način bo neokapitalističnemu sistemu uspelo pritegniti na svojo stran socialistični del delavskega gibanja.
Ta boj je bil uspešen in mi komunisti, skupno s tovariši socialisti proletarske enotnosti smo to socialdemokratsko zedinjenje preprečili. In po tem boju smo se se neprestano skupno borili. Danes stoji pred delavskim razredom še težja naloga: treba je premagati desničarsko koalicijo, ki je sedaj na vladi, preden bi povzročila nepopravljivo škodo.
Sedaj se je večini tovarišev PSIUP zdelo da današnje politične razmere zahtevajo razpust njihove stranke ter pristop k naši partiji. To so sklenili popolnoma svobodno, brez nikakršnega pritiska z naše strani.
Zato jih mi danes sprejmemo v naš krog, brez nikakršnih predsodkov ali očitkov; namreč vemo da gre za dobre, poštene in požrtvovalne tovariše. Prav zaradi njihove pretekosti jih cenimo in smatramo za naše polnopravne tovariše. Kot takim, priznamo popolno pravico do vseh vodilnih mest, kakor vsem ostalim članom komunistične partije. In mi smatramo njihov pristop kot ne le številčno, ampak tudi politično obogatitev naše partije.
Čeprav je bil za člane PSIUP razpust lastne stranke, za katero so toliko žrtvovali, žalosten, naj jim ne bo žal: njihov boj se nadaljuje. Končno, rekli bi lahko, da so le prešli iz čete v divizijo.
BORIS ISKRA
Tržaška federacija KPI predlaga enoten nastop pri vladi v Rimu
Tržaška federacija KPI je predlagala vsem političnim skupinam v Trstu, naj bi organizirali skupen nastop pred rimsko vlado in zahtevali izpolnitev obvez do tržaškega gospodarstva.
Komunisti so proučili položaj, ki je nastal v Trstu po ustavitvi del v ladjedelnici in po sklepu, da se Tržaškemu Lloydu onemogoči izvajanje načrta turističnih križarjenj po Sredozemlju in po ukinitvi štirih pomorskih prog.
V	okviru akcije, ki naj privede do skupnega nastopa v Rimu, se je tajništvo tržaške federacije KPI sestalo z izvršnim odborom delavskega sveta ladjedelnice Sv. Marka. Predstavniki delavskega sveta so podprli predlog federacije KPI.
V nedeljo bodo odprli šolo-spomenik NOB v Cerknem
V	nedeljo, 17. t.m. bodo v Cerknem odprli šolo-spomenik NOB. Ob tej priliki bo v tem kraju velika manifestacija, katere so bo udeležilo tudi mnogo ljudi iz naše dežele. Nekatera naša prosvetna društva in nekatere sekcije partizanskega združenja ANPI organizirajo skupinske izlete v Cerkno. Na slavnostni akademiji bo sodeloval tudi moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. Nastopil bo skupno z moškim zborom Srečko Kosovel iz Ajdovščine, moškin in mladinskim zborom iz Cer-kna ter z godbo iz Idrije. Slovesnost bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija.
Povsem naravno je, da bo mnogo naših ljudi v nedeljo odšlo v Cerkno. Številni tukajšnji domačini so se kot partizanski borci bojevali na tamkajšnjem področju. Več borcev je tam žrtvovalo svoje življenje. Tudi Slovenci v zamejstvu so prispevali za gradnjo šole-spomenika NOB.
Podpirajte, širite, berite DELO
Demagoško frazerstvo SS
Spominska svečanost v Bazovici
V nedeljo 3. septembra je bila na strelišču pri Bazovici slovesna počastitev spomina štirih junakov, Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jih fašisti ustrelili leta 1930. Spominski govor je imel Miroslav Košuta, ki je med drugim poudaril: «Nad nas bi radi nekateri izvržene! spet priklicali prekletstvo. Gre za objoko-valce časov nasilja, za zaslepljene neod-govorneže in duševne izprijence. V zadnjem času smo znova priče porasta izzivanja, ščuvanja, rušenja s krvjo plačanega sožitja tu živečih narodnosti. Spet premazani napisi, kljukasti križi, grožnje. Toda oko postave ne vidi, uho postave ne sliši. Roka pravice je hroma! Vprašujemo se: Kako dolgo še?». Spominske svečanosti se je udeležilo mnogo slovenskih in italijanskih protifašistov. Na njej je sodeloval tudi pevski zbor Lipa iz Bazovice.
DESET LET ŠK ((KRAS»]
Športni krožek KRAS v Zgoniku je v nedeljo 3. septembra slavil desetlenico svojega delovanja. Ob tej priliki je organizirali moški odbojkarski turnir in ženski namiznoteniški turnir. (Na sliki: župan Jože Guštin izroča «Trofejo Kras» predstavnici namiznoteniške ekipe Olimpia iz Ljubljane).
«Slovenska skupnost» se pripravlja na svoj občni zbor, ki bo v novem sedežu v Ul. Ghega 8. oktobra, se pravi nekaj dni pred začetkom volilne kampanje za občinski svet.
Prav zato, ker je tiskovno sporočilo o občnem zboru te organizacije razbilo zatišje, ki je že dalj časa vladalo na tem področju, menimo, da velja oceniti trenutne politične izbire «Slovenske skupnosti».
Res je, da je težko ugotoviti, ali se je kaj spremenilo. Politične stranke običajno ravnajo z vnaprej določeno strategijo in se v njih krešejo ntnenja raznih struj. «Slovenska skupnost» pa tradicionalno sloni na demagoškem frazerstvu, ki je namenjeno volivcem in neorganizirani bazi somišljenikov, medtem ko se važne politične odločitve sprejemajo predvsem v ožjem krogu, iz katerega le redkokdaj izvemo o stvarni vsebini razprav. Naj nas nihče ne razume narobe: s tem smo hoteli le zabeležiti, kako je težko izluščiti med ljudmi, ki sestavljajo vodstvo SS, recimo «leve» in «desne» struje, ločiti naprednejša stališča od konzervativnih. Marsikdaj jih shematično pripisujemo zdaj enemu, zdaj drugemu izvoljetiemu predstavniku, a ni vedno tako.
Zato je tudi ta polemični zapis namenjen predvsem vtisom, ki nam jih daje publicistika SS in njenih struj, ki se izražajo v več ali manj nepodpisanih člankih v «Katoliškem glasu», «Novem listu» in drugod.
V dneh volilne kampanje za obnovitev parlamenta smo veliko razpravljali, če je izbira SS, da podpre Krščansko demokracijo in, posredno, poslanca Belcija, le izraz oportunizma ali pa prelomnica, ki naj dokazuje o določenem političnem razvoju koncepta političnega nastopanja slovenskih katoliških skupin. Vse kaže, da sta bila v izbirah SS pred parlamentarnimi volitvami prisotna oba dejavnika, da je pa — nekaj mesecev po volitvah — prevladalo stališče, da gre podporo KD jemati prej kot dokaz političnega oportunizma stranke, ki namerava to podporo barantati v trenutku, ko se bo obnavljala koalicija s KD, s katerim nima strateška smernica SS nobene zveze.
Dokaz za to so predvsem članki, ki jih objavlja Katoliški glas. Njihov namen je z demagogijo fraz o «samostojnem slovenskem nastopu» in nasprotovanju «utapljanja v italijanskih strankah» zabrisati spomin na skoraj plebiscitarno podporo KD in poslancu Belciju.
SS bo torej nastopila spet samostojno in spet zaigrala na stare strune psev-donacionalistične čistosti. Slovenec voli Slovenca in podobno. K temu pa je treba dodati zaskrbljujoče dejstvo, da so v vodstvu SS, ki nikoli ni bila bog-vekaj dovzetna za globje soočanje s perečimi socialnimi in gospodarskimi vprašanji slovenskega (in italijanskega) delavca in družbe, v kateri živimo, nasploh, začeli dvomiti v politiko reform, na katero so se sklicevali še v resolucijah, ki so spremljale volilno kampanjo za obnovitev parlamenta. Tedaj smo brali o podpori SS antifašističnim in iskreno reformatorskim silam, danes pa s spretno potezo postajajo «reforme» sinonim «razlaščanja» in raznarodovanja.
To je potrdila tudi izjava, ki jo je objavila SDZ v Gorici in Trstu.
Komunisti smo se vedno postavili v bran zemljiške lastnine malih posestnikov in kmetov, menimo pa, da tega ne gre istovetiti s špekidacijami na zazidalna zemljišča. Kolikor nam je znano pa med Slovenci takih špekulantov ni, vsaj ne med ljudstvom.
Zato ne moremo razumeti teh stališč, ki merijo samo v reforme, če bi v Rimu ne bilo centristične vlade, ki je reforme zavrgla. Je protireforma-torska kampanja SS (in SDZ) pokazatelj centrističnih teženj, ki naj ustvarijo pogoje za sodelovanje s «kakršnokoli» KD, tudi centristično? Smo priča še večjemu premiku na desno v samem vodstvu SS (in SDZ)? Odgovor na ta vprašanja nam bo verjetno dal občni zbor organizacije SS, čeprav dvomino, da bi bil ta občni zbor zares izraz te Ženj volilne baze Slovenske skupnosti. Kdo so delegati? Kdo člani? Je SS izdelala kake smernice za predkongresno razpravo, se morda sestajajo člani po vaseh? O tem ni ne duha ne sluha. Verjetno bomo spet, kot marsikdaj prej, priča le spopadu med vplivnimi skupinami, ki se bodo trgale za mesta v občinski upravi in... še pred zapadlostjo mandata... za dediščino deželnega svetovalca «Slovenske skupnosti».
Medtem ko se v vodstvu SS ni premaknila niti bilka pa smo bili, tudi to poletje, priča zanimivemu razvoju med katoliško mislečo mladino. Občutek imamo, da je med voditelji SS in mladino, ki je katoliška, a tudi iskreno antifašistična in odprta za dialog z naprednimi silami v družbi, sredi katere deluje in ki bi jo rada spremenila, globoka vrzel. Bo ta diaspora prišla do izraza na občnem zboru SS?
n. č.
Prebeneg je potrdil zvestobo idealom osvobodilnega boja
V nedeljo 10. t.m. so v Prebenegu odkrili spomenik padlim za svobodo. Slovesnosti se je udeležila velika množica. Prisotni so bili tudi številni predstavniki političnih, kulturnih in borčevskih organizacij. Kulturni spored so izvajali: godba na pihala iz Brega, moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline in domači recitatorji. Ob zaključku sporeda so otroci vsadili spominsko drevesce ob spomeniku. Zemljo so prinesli z Opčin, kjer so nacifašisti ustrelili pet deklet in enega moža iz Prebenega.
Na spominski svečanosti je najprej govoril domačin Alojz Krmec. Poudaril je, da je Prebeneg mnogo žrtvoval v boju za svobodo. V vasi so delovali pogumni aktivisti in aktivistke, ki so postali žrtve fašističnega terorja.
Govornik je zatem pojasnil kako so potekale priprave na postavitev spomenika. Rekel je, da so vaščani navdušeno sprejeli to pobudo, kar med drugim potrjuje tudi 1.432 ur prostovoljnega dela. V imenu odbora se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je ta pobuda uresničila, svoj govor pa je zaključil z besedami: «Spomenik naj bo opozorilo, da bomo zvesto čuvali pridobitve narodnoosvobodilnega boja in da bomo še naprej delovali, da dosežemo vse tisto, kar nam po vseh naravnih in pisanih zakonih gre».
Spomenik, ob katerem so bili na častni straži mladi taborniki, sta odkrila partizana Danilo Kocjančič in Mirko Že-
rjul, blagoslovil pa ga je dolinski župnik Albin Grmek.
Glavna govora na tej svečanosti sta imela dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha in predsednik pokrajinskega združenja ANPI Arturo Calabria.
Tovariš Lovriha je med drugim poudaril zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja ter dejal, da še nismo dosegli vseh ciljev, za katere so mnogi žrtvovali svoje življenje. Kljub temu pa žrtve niso bile zaman saj se je v Italiji marsikaj spremenilo na bolje in to prav po zaslugi oboroženega upora proti fašizmu ter kasnejšega splošnega boja italijanskega delovnega ljudstva.
V nadaljevanju svojega govora se je tov. Lovriha dotaknil sedanje stvarnosti v državi in deželi. Med drugim je rekel: «Temne sile skušajo spet za treti demokracijo in svobodo, naprtiti delavskemu razredu in sindikatom odgovornost za težak gospodarski položaj».
Dolgoletna želja prebivalcev iz Prebenega se je torej uresničila. Na ta doslej doslej najpomembnejši praznik v tem kraju so se vaščani dobro pripravili. In res je bil to resnični, občuteni praznik; bil je zavestna manifestacija zvestobe idealom osvobodilnega boja, bratstva in miru med narodi.
Odbor za postavitev spomenika v Prebenegu je častno izpolnil svojo nalogo in zasluži vse priznanje.
Vsi vaščani so sodelovali v OF
Odbor za postavitev spomenika v Prebenegu je izdal lično brošuro z naslovom: Prebeneg svojim padlim. Brošuro je uredil Milan Bolčič. Iz njenega uvodnega sestavka smo povzeli naslednji odlomek:
Prebeneg se sedaj pridružuje drugim vasem s spomenikom, ki naj bi nas in poznejše rodove spominjal žrtev domačinov, ki so dali življenje, zato da danes lahko na svoji zemlji govorimo jezik, ki so ga tu govorili naši predniki, da lahko učimo naše otroke v našem jeziku, da je bil zadan smrtni udarec mračnim silam, ki so hotele naš pogin in pogin vsega, kar je proti zatiranju in mračnjaštvu.
Prebeneg mala vas na vzpetini nad Dolino in Mačkovljami, ki ima 41 družin in šteje 167 prebivalcev, je v času narodnoosvodilnega boja mnogo pretrpel in žrtvoval. Prebivalci so preizkusili vse grozote okupatorja: preganjanje, mučenje, internacije, streljanje, požige, ropanje...
Razmeroma veliko število Prebene-žanov je bilo v partizanskih vrstah in tudi mnogi so svojo požrtvovalnost, zvestobo svobodi ter svojemu narodu placali z življenjem. Vsa vas je v času najhujšega terorja in ko je bila nemška posadka v vasi, sodelovala v OF in po svojih močeh prispevala k čim uspešnejšem boju in h končni zmagi pravice nad krivico, dobrega nad zlem, k dokončnemu porazu človeških zveri, ki so hotele zasužnjiti človešto in iztrebi-naš mali a pogumni slovenski narod.
V začetku novembra 1943 se je v vasi ustanovil prvi odbor OF. Odbor je skrbel tudi za širjenje partizanske literature in letakov ter je organiziral vso protiokupatorsko in antifašistično dejavnost v vasi. Odbor je skliceval vaške sestanke, na katere so prihajali aktivitsi od zunaj predavat in pojasnjevat naloge in smotre osvobodilnega boja ter so bodrili ljudi in jih vzpodbujali. Po 8. septembru 1943 se je dejavnost močno povečala. Pod Prebene-gom je bil sedež komande mesta Koper.
Domače gospodinje so kuhale, prale in šivale tudi za stalne kurirje in skupine partizanov, ki so prihajali skozi vas. V bližini vasi je bila tudi zasilna bolnišnica za prvo pomoč.
Vas je dvakrat gorela in poleg tega jo je okupator še izropal.
Prebenežani so kljub ustrahovanju, terorju in požigom vztrajali in po svojih močeh sodelovali v NOB. Vas je dala 22 partizanov, od katerih jih je (Nadaljevanje na 6. strani)
Polaganje vencev k spomeniku
Praznik tiska v Trebčah
Tovariši iz Trebč so organizirali tridnevni praznik komunističnega tiska. Na sporedu so bile razne športne in kulturne prireditve, politično zborovanje in tudi prosta zabava.
V	nedeljo so bile tekme ženskih od-bojarskih skupin. V turnirju so se pomerile ekipe športnih društev Breg, Bor, Sloga in Kontovel. Pokal DELA si je priborila ekipa Brega, ekipa Bora si je zagotovila pokal trebenske sekcije KPI Zoran Kralj, ekipa Sloge je prejela pokal športnega društva Primorec in prav tako tudi ekipa Konto vela.
Na političnem zborovanju, ki je bilo v nedeljo popoldne sta govorila tovariša Lucijan Padovan in senator Silvano Bacicchi.
V	nedeljo popoldne je bila osrednja kulturna prireditev. Nastopila sta pevska zbora Primorec iz Trebč in Svoboda iz Pridvoda pri Kopru ter godbi na pihala Svoboda iz Pridvora in Parma iz Trebč.
V	okviru nedeljskih prireditev je bilo tudi pobratenje med prosvetnim društvom Primorec iz Trebč in delavsko prosvetnim društvom Svoboda iz Pridvora. Prav za prav je bil to zaključni del pobratenja, saj se je prvi
Prebeneg
(Nadaljevanje s 5. strani)
6 padlo v boju. V koncentracijskem taborišču sta umrla ena ženska in en moški, pet mladih kurirk in enega starejšega vaščana pa so Nemci ustrelili na Opčinah, enega pa pod vasjo.
V Prebenegu je bila med vojno ustanovljena partizanska šola. Tu je najprej poučevala Bruna Rapotec, kasneje pa Mira Bandi. Avgusta 1944 so Nemci aretirali pet mladih kurirk, med katerimi je bila tudi partizanska uči-teljca Mira Bandi. Vseh pet deklet so Nemci ustreli na Opčinah. To se je zgodilo dne 29. avgusta 1944.
Memorial Mire Bandi
Mira Bandi je bila najmlajša partizanska učiteljica na južnem Primorskem. Ob 25-letnici obnovitve slovenske šole sta prosvetni društvi Tabor z Opčin in Valentin Vodnik iz Doline ustanovili «Memorial Mire Bandi», ki naj vsako leto obujo tradicije osvobodilnega boja. Memorial naj služi mlademu rodu, ki naj prevzema dosežke in dediščino, ki smo jih izbojevali z osvobodilnim bojem.
Ob priliki odkritja spomenika v Prebenegu so se na domu Mire Bandijeve sestali nekateri bivši partizanski učitelji. Počastili so njen spomin. Položili so tudi venec na vaški spomenik.
del vršil preteklo spomlad v Pridvoru,
Predsednik krajevne skupnosti iz Pridvora Viljem Turk, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti nedeljskega srečanja v Trebčah, je poslal pozdravno pismo, v katerem je med drugim poudaril naslednje: «Vi tovariši, napredni antifašisti iz Trebč, ste bili pobudniki pobratenja, zato vam gre naše priznanje. Skupno bomo še bolj utrjevali naše bratstvo, katero bomo vsadili v srca naši mladini. Še naprej bomo gojili napredna načela, za katera smo se skupno borili in katera bomo varovali v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Gojili bomo srečanja, razne oblike kulturne dejavnosti in tudi domače običaje, kar nam je bilo v letih fašizma tako kruto prepovedano».
O	pomenu pobratenja in srečanja v Trebčah je govoril tov. Lucijan Padovan. Potem, ko je v imenu vaščanov pozdravil goste iz Pridvora, je poudaril, da je srečanje in pobratenje dokaz utrjevanja bratstva med rojaki, ki sodelujejo pri gradnji mirnega sožitja med sosednjima državama. Govornik je tudi podčrtal, da tovariši iz Trebč želijo večje in širše recipročno spoznavanje, vedno več stikov tako kulturnih kot političnih.
O pomenu pobratenja je spregovoril tudi tajnik SPZ Mirko Kapelj. Med drugim je poudaril, da je pravilno, da prosvetni društvi obeh krajev tesno sodelujeta, saj ju druži več vezi in sta oba kraja veliko prispevala v boju proti fašizmu in v osvobodilni vojni ter utrpela velike žrtve.
V spomin na srečanje in pobratenje v Trebčah so gostom iz Pridvora podarili železno skulpturo pritrjeno na kraš-ki kamen, «na katerega — kot je pravilno poudaril tovariš Lucijan Padovan — se naš človek trdoživo opira v nenehnem boju za svoj obstoj>:■.
Tovarišem iz Trebč, ki so se trudili, da bi krajevni pravnik tiska in slovesnost pobratenja s Pridvorom lepo uspela, gre iskreno priznanje.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane
Francis Veber
POGODBA
Komedija v dveh dejanjih
V petek, 15. t.m. ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu, v soboto, 16. t.m. ob 21. uri v kinodvorani v Bazovici, v nedeljo, 17. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Nova sezona Stalnega slovenskega gledališča v Trstu
Stalno slovensko gledališče v Trstu stopa v novo sezono. Na tiskovni konferenci, ki je bila dne 8. t.m. sta dr. Josip Tavčar, predsednik upravnega odbora gledališča in Filibert Benedetič, ravnatelj gledališča, objasnila nov repertoar in tudi razmere, v katerih se nahaja gledališka hiša.
Kot je znano je postopek za publiciza-cijo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu zaključen, vendar pa zaradi nekaterih ovir gledališče še ne prejema redne državne podpore. Krajevne ustanove izpolnjujejo svoje obveznosti, za kar jim je dr. Tavčar tudi na tiskovni konferenci izrekel priznanje, hkrati pa jeDr . Tavčar poudaril, da je gledališče v krizi in da bo kriza trajala dokler ne bo prišlo do končne rešitve.
Na tiskovni konferenci so tudi sporočili, da se je dramaturg SSG Miroslav Košuta odpovedal svojem mestu
Repentabor v sezoni 1972-73 bo naslednji:
1.	- Luigi Pirandello: «Le premisli, Giacomino! » ( «Pensaci, Giacomino! » ).
Z uprizoritvijo te komedije želi Stalno slovensko gledališče v Trstu še naprej prispevati k odkrivanju Pirandel-lovega gledališkega opusa.
S komedijo «Le premisli, Giacomino», ki jo režira Mario Uršič, bo SSG začelo novo sezono. Premiera bo dne 6. oktobra.
2.	- Filibert Benedetič:	«Pravila
igre». V tej noviteti avtor razvija misel o navezanosti našega človeka na svojo zemljo. Tragične posledice nasilnega razlaščanja in urbanizacije so dobile v «Pravilih igre» nov okvir, v katerem se prepletajo elementi generacijskih spopadov z elementi civilizacijske neizprosnosti.
3.	- Ferdinand Raimund: «Kralj gora in ljudomrznik». To delo je tipična čarobna komedija s petjem. Ustvarja na odru poseben domišlijski svet, dostopen navadnemu človeku, hkrati pa poln specifične teatralike.
4.	- Dieter Forte: «Martin Luther in Thomas Mùnzer ali uvod v knjigovodstvo». To delo je kronika zgodovinskih dogodkov od leta 1514 do leta 1 525. Drama se začne s študentovskimi demonstracijami, se razvije preko osuplega razočaranja, ki ga doživlja Martin Luther ob spoznanju, da se njegove verske teze politično strumentalizirajo, in doseže višek v krvavem spopadu med kmeti in gosposko.
To delo bo režiral Jože Babič.
5.	- Pregelj - Mejak: «Tolminci».
Polifonski natečaj «Guido d’Arezzo»
Manifestacija kulture
in prijateljstva med narodi
Z uprizoritvijo tega dela želi Slovensko gledališče proslavljati štiristoletnico kmečkih uporov. Delo bo režiral Igor Pretnar.
Vsa ta dela bodo v rednem abonmaju. Poleg njih bosta v tržaškem abonmaju še gostovanji Drame SNG iz Ljubljane in Drame SNG iz Maribora.
V abonmaju v Gorici bodo vse predstave tržaškega abonmaja, le da namesto Drame SNG iz Ljubljane bo gostovalo v Gorici Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
Izven abonmaja bodo predstave Ljudskega odra, ki bo uprizoril Raba-danovo francosko farso «Kadar se ženski jezik ne suče», predstave Malega odra, ki bo uprizoril Whiteheadovo dramo «Alpha Beta» in otroške predstave igre «Janko in Metka».
Vrste abonmajev so naslednje:
Red A - premierski, red B - prva sobota po premieri, red C - prva nedelja po premieri, red D - mladinski v sredo, red E - mladinski v četrtek in red F - okoliški (popoldanska predstava na dan praznika).
Cene abonmajeva za sedem predstav:
Parter L: premiera 13.000 lir, ponovitve 7.000 lir; parter II.: premiera 9.500 lir, ponovitve 6.000 lir; balkon: premiera 3.000 lir, ponovitve tudi 3.000 lir.
Za vse predstave, razen premier, je tudi letos razpisan družinski abonma. Vsak nadaljnji član doplača po 2.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane 2.000 lir. Po isti ceni dobe abonma tudi invalidi. Abonma red okoliški stane 7.000 lir.
Vpisovanje abonentov se začne 18. septembra. Abonma se lahko vpiše tudi v Tržaški knjigarni.
Arezzo — slikovito mesto v deželi Toscana — se ponaša s svojimi kulturnimi tradicijami, številnimi srednjeveškimi jindbami, palačami, in spomeniki. Toda do nedavnega je bilo to mesto le navadno središče izrazito kmečke pokrajine. Industrijski razvoj v tem mestu ni prišel do takega izraza kot v nekaterih drugih italijanskih mestih. Po zadnji vojni se je več tipičnih obrtniških podjetij spremenilo v tovarne, a te niso koncentrirane v mestu ampak so raztresene takorekoč po vsej pokrajini.
Do nedavnega je bilo torej to mesto kaj malo znano v svetu. Zanj so se zanimali le omejeni krogi, ki proučujejo Petrarca. Šele po letu 1952 je prišlo v Arezzu do bistvenega preokreta, katerega je omogočila pesem. Čudno, a vendar resnično. Po omenjenem letu ie mesto zaslovelo v svetu, zaslovelo je po zasluvi mednarodnega polifon-skena natečaja, ki se imenuje «Guido d’Arezzo».
Natečai «Guido d’Arezzo» so priredili prvič leta 1952. Uspeh tega, prvega natečaja, ie nrireditelie tako spodbudil, da so sklenili že naslednic leto prirediti mednarodni natečaj. Tega natečaia so se udeležili kvalitetni zbori iz štirih evropskih držav. Med njim je bila tudi Jugoslavija. Deset let kasneje je bilo
na natečaju zastopanih dvanajst držav, letos, ko je natečaj slavil dvajsetletni jubilej, pa je bilo zastopanih šestnajst držav: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Grčija, Italija, Jugoslavija, Kolumbija, Madžarska, Nemška zvezna republika, Poljska, Romunija. Španija, Švedska in Sovjetska zveza. Tekmovalo je 10 moških in 10 ženskih zborov, 21 mešanih in 5 mladinskih zborov. Vseh pevcev in pevk je bilo 1294.
Letos, žal, mi šel v Arezzo noben slovenski zbor. Jugoslavijo sta zastopala dva hrvaška zbora: Artur Turkulin iz Petrinja in Joža Vlahovič iz Zagreba. Slednji je osvojil prvo mesto v kategoriji ljudske pesmi. Omembe vredno je destvo, da je ta zbor znan v Arezzu že iz prejšnjih tekmovanj, saj se je že večkrat udeležil tamkajšnjega natečaja in leta 1956 se je uvrstil na tretje mesto v kategoriji mešanih zborov. Nič čudnega torej, če je ob vsakokratnem nastopu na odru gledališča Petrarca, prejel tople ovacije navdušenega občinstva. Tudi zborovodja Emil Cossetto (ki je po rodu Tržačan) uživa velik ugled v Arezzu.
Na letošnjem tekmovanju se je v kategoriji mladinskih zborov odlično uveljavil zbor Dobri Hristov iz Varne (Bolgarija) ter osvojil prvo mesto, odlično sta se izkazala tudi zbora Kiihn iz Prage, in zbor Vasteraas (Švedska) in številni drugi.
Slovenska prosvetna zveza iz Trsta in Gorice je skupno z Združenjem pevskih zborov Primorske priredila študijsko ekskurzijo v Arezzo. Te ekskurzije se je udeležilo nad trideset zborovodij. Združenje «Amici della Musica di Arezzo», ki je prireditelj mednarodnega natečaja, je omogočilo našim zborovodjem, da so lahko poslušali ne le tekmovanje temveč tudi številne koncerte, ki so bili v dneh od 23. do 27. avgusta v Arezzu. Zlasti podpredsednik združenja «Amici della Musica» dr. Mario Bucciolotti je pokazal veliko razumevanja za te izredne goste.
MIRKO KAPELJ
Nova knjiga
Izšla je «Grammatica della lingua slovena». Sestrvil jo je Dr. Anton Kacin. Knjigo sta izdali Državna založba Slovenije in Založništvo tržaškega tiska. O tern pomembnem delu bomo še poročali.
V nedeljo 3. t.m. je mladina iz Domja priredila tradicionalno šagro. Prireditev je bila na Krmenki. Nastopili so: pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, pevski zbor Fran Venturini iz Domja in godba na pihala iz Brega. Po koncertu je bila prosta zabava. Igral je ansambel Kras. Mladini, ki je obnovila staro tradicijo in vsem, ki so se potrudili, da je šagra uspela, iskreno čestitamo.
«Študijski dnevi» v Dragi
RAZPIS ZA PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V GORICI
1	- Starši, ki nameravajo vpisati svoje
otroke v šolskem letu 1972/73 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda.
2	- Prošnje za sprejem v Slovenski dija-
ški dom se sprejemajo nepreklicno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest.
3	- Vsa ostala pojasnila n navodila prej-
mejo prosilci pri Upravi doma v ulici Montesanto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. tel. 83495.
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je tudi letos priredilo študijske dneve. V Drago so prišli številni izobraženci iz raznih krajev naše dežele, iz Avstrije, iz Socialistične republike Slovenije ter nekateri iz Svice, Nemčije in celo iz Amerike.
Poudarjeno je bilo že in letos ponovno podčrtano, naj bi na študijskem srečanju svobodno izmenjali razna stališča in temeljito analizirali razna vpra-
šanja. Nekatera predavanja so stremela po tem cilju, druga pa so se od njega zelo oddaljila.
Tarča kritik je bil seveda socialistični svet. Le kapitalistični svet zagotavlja demokracijo. Fašizem se lahko obdela v nekaj stavkih. V Jugoslaviji vlada popustljivejši režim, toda svobodno izražanje ima svoje meje. In če ne soglašaš z režimom, se moraš umakniti...
Iz Socialistične republike Slovenije
prišli tudi nekateri «strotzovnjam» za manjšinska vprašanja. Ti so skušali dajati navke zamejskim Slovencem. Ogrevali so se za «čistokrvno slovensko stranko», svarili so pred «utapljanjem Slovencev» v vsedržavnih strankah in sindikatih. «Na žalost, je dejal nekdo, zamejski Slovenci ne posnemajo Južnih Tirolcev».
Razdalja med besedami prirediteljev in stvarnostjo je bila velika. To je pokazalo tudi dejstvo, da so poročilo o stanju slovenske manjšine v tržaški in goriški pokrajini poverili predstavniku manjšine v manjšini. Isto velja tudi za Koroško.
Abstraktne besede o slovenstvu so nesmiselne. Slovenec je najprej človek, in kot tak ne živi od zraka. Beneški Slovenec je prisiljen iskati zaposlitev v tujini Dežela propada in slovenski živelj hira. Razlastitve na Tržaškem in Goriškem so prizadejale nepopravljivo škodo (čeprav so se nekateri z njimi okoristili!). O tem, kaj storiti, da se obvaruje, kar je ostalo, srečanje v Dragi ni spregovorilo. Slovenska šola v zamejstvu ne vzgaja mladine v zdravem narodnem duhu. Kaj storiti? Na to vprašanje, kot na mnoga druga vprašanja, Draga ni odgovorila.
V počastitev spomina
V počastitev spomina Alberta Kodriča iz Križa darujeta žena Viktorija in hči Leda 5.000 iir za skiad Dela.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst — Ul. Capitolina 3 Dopisništvo v Gorici:
UÌ. Locchi 2
Letna naročnina 1.000 lir Poštni tekoči račun:
Trst 11/7000 Tisk: Tip. Riva - Trst Ulica Torrebianca, 12
Uprava
Letošnje prireditve v okviru Kraškega tedna so zelo lepo uspele. Posebno slovesna je bila Kraška ohcet po starem običaju. Poročila sta se Nataša Čevnja iz Tomaja in Rado Andolšek s Konkonela. V poročnem sprevodu je bilo nad 160 svatov v narodnih nošah. Novoporočencema iskreno čestitamo.
Vsakemu svoje
V domu Slovenskega karitativnega (siclj društva so tudi letos priredili katoliški izobraženci svoje letne študijske dneve. Med prisotnimi smo opazili več predstavnikov tako imenovanega zdomstva, ob splošni zaprepaščenosti pa nismo opazili napovedanih predavateljev iz matične Slovenije: predsednika SAZU Vidmarja, prof. Južniča in Grafenauerja...
O odsotnosti osrednjih zamejskih kulturnikov je bilo danih več razlag: od kolektivne epidemije do političnih zarntljajev.
Še ena iz Drage. Boris Pahor, slovenski pisatelj, je zbrani množici predlagal, naj bi — po njegovi podobi — ustanovili društvo prijateljev koroških Slovencev. Predsedujoči prof. Peterlin je, z njemu značilnim nasmeškom, dal prisotnim na razpolago polo papirja, kamor naj bi se vpisali.
Zdi se, da se je v novo Pahorjevo društvo vpisalo kaj malo ljudi. Večina se je zbala, da jih bo pisatelj tomajskega Olimpa izgnal iz «republike izbranih duhov».
Bližajo se občinske volitve. Vse stranke, predvsem pa večinske, se vam bodo predstavile z bogato bero dosežkov. Prepričevali vas bodo, da bi brez njih ne imeli nove razvetljave, kanalizacije in pol dvojezičnega napisa (to velja samo za Bazovce, Trebence in Križane].
Mi ne delamo volilne kampanje preko tega okvira. Pač pa bi radi pomagali bralcem do boljših informacij. Na koga naj se obrnejo? Predlagamo jim oba slovenska odbornika v tržaški občinski upravi. Dr. Rafko Dolhar (Slovenska skupnost) stanuje v Trsteniški ulici 68, Dušan Hreščak pa na Cankarjevi 4, Trst.
Pišite jim, radi bodo odgovarjali na vaša vprašanja. A če vam slučajno čez nekaj dni poštar pismo vrne, z globo povrh, ne razburjajte se. Imeli bi še dokaz več, da pred tremi leti obljubljenih slovenskih ulic v mestu in vaseh, niso poimenovali.
Črt