Solo obsojajo. V 13. številki ,,Učit. Tovariša" je bil ponatisnjen Članek iz -Slov. Lista": Šolstvo na Kranjskem. Prav temu podoben Član.ič je izšel v ,,Slovencu" št. 220 1. 1. Glasi se mej drugim: ,,Gospodje liberalni učitelji, le pridno pou.ujte našo deco, da sc bode v 6 letih vsaj brati naučila. Časih smo hodili par mesecev v šolo, pa smo znali eitati; sedaj najboljši za silo čitajo konci leta, mnogi pa več let bodijo v šolo, pa še ne znajo. Ex omnibns aliquid, ex toto nihil, je načelo nove šole. Nebroj formalnosti in pisarij — to je njeno jedro. Za vsakega otroka bi kmalu popis&li celo skladovnico papirja. Faktičnih uspehov je pa v priraeri s tem grozno malo. Toje priznal naravnost neki okrajni šolski nadzornik, rekoč: Glavna stvar je, daso le knjige v redu." Tedaj klerikalci hočejo s takimi nasveti pomagati novi šoli! Kje pa zajemljejo ti šolski prijatelji vse te lamentacije, o tem molce častiti gospodje, ker ved6, da med tiste šole, kjer se morda poučuje res prepovršno; spada n/io šol, iz dežele ,,Slomškarjev". Gospodje tam okrog ,,Slovenca" in rSlov. Lista", ki se igrajo tako radi ,,katoliške u.itelje" in nkatoliško ljudstvo", ti gospodje naj svoje ostre in ,,grozne" sodbc o šoli blagohotno opuste, ker je nevarno, da izgnbe kaj pristašev iz Slomškarije, ker ravno njib zadencjo te izstreljene pušice. Veliki večini učiteljstva, naj se potem iste imenuje ,,dimniške" ali nprismojene •fl.ovostrujarje" , to ne škoduje pt*av ničesar, recimo tako, kakor veter dobro zidani hiši. Mi vemo namreč, da dajejo ti ljudje dobre svete prav iz tistega nagiba, kakor volk kozi, ko je obetal ji boljšo pašo, seveda sebi pa pečenke. Sicer je pa prav dobro, da ti naši prijatelji večkrat pokašljajo proti šoli in učiteljstvu, jih vsaj labko izpoznamo in ne pozabimo, od kod ne smemo priČakovati dobrih časov. Toliko vedo govoriti o neuspehih šole, a vzroka pa ne povedo druzega, kakor — nobenega. Mi pa vemo, kje tiči ta velik vzrok, če že ne največji. Vsak nčitelj pozna tiste ovire, ki branijo, da se vselej ne doseže tega, kar se želi. Po sedanjih določilib hodi otrok 6 let v šolo vsaki dan in 2 leti v ponavljalno šolo. Učitelj ima otroka na ta način 8 let pod svojim nadzorstvom in mu skuša dati dobro in koristno podlago za življenje. Toda, koliko je tistih otrok, ki se ravnajo po dokončanih šolskih letih po naukih in nasvetih učiteljev? Kdo pa je vzrok, da otroci ne obdrže, oziroma lahkomiselno pozabijo v šoli naučeno snov? Lahko rečenio, da nčitelji ne, pae pa ncki drug faktoi*. Odkar so začeli prihajati iz ljudskih šol taki elementi, ki samostojno raislijo in ne slušajo vselej gotovih ljudi, in to je ravno tudi sad nove šole, od takrat se je začelo zabavljati šoli in učiteljstvu. Ob vsaki priliki se podrgnejo neki privilegiranci ob šolo. In ker je ravno ta privilegirana kasta na raišljenje preprostega ljudstva odločujoč faktor, navzelo se jc ljudstvo mržnje in sovraštva do šole. Tako je postalo čisto običajno, da se šoli zabavlja na prižnici, v gostilni in pri domači mizi. Otroci, ki vse to slišijo, gotovo ne dobe veselja do šole in učenja, nasprotno jim je to zoprno in nče se le, kei* se morajo, in v šolo hodijo le, ker morajo. Potem, ko iz šole izostane tak šolo mrzeč otrok, skiiša, da bi se otresel vsega, kar mn je bila in dala šola. Seveda, v prvi vrsti s cigareto v ustih ali kletvico v zobeh nastopi ob prvi mogoči priliki proti učitelju. Slnčaji so bili tudi, da z nožem in kamenjem. Stariši in drugi odraščeni ne posvare tacega mladeniča, pogosto dobi še pobvalo. Tak mladenič potem sploh ne prime nobene knjige več v roko, kako neki še pero, le tuintam prebere kaj iz ,,Domoljuba"? ki hujska proti vsem poštenim ljudem. Sploh pa nima časa čitati, ker med tednom dela, v nedeljo pa s starejšimi fanti ali igra, ali žganje pije, ali se tepe, ali pa kako drugače čas pobija. Tako mu pritecejo leta, da gre k vojakom, ali pa na delo kam drugam. V vsera tem času nima učitelj niti za en miligram vpliva več nanj iz zgoraj povedanega vzroka, pač pa v tem času bodi k spraševanju in se vpiše v ,,Marijino dnižbo". Tako odgovarja pri izpraševanju iz katekizma, v ,,Marijini družbi" moli, med tednom dela, v drugem prostem času pa uganja razne nekoristne stvari, scveda fantovanje ni izvzeto. Brati in pisati pa pozabi, ker mu ni še malo za to mar, da bi bilo to potrebno. Doma pravijo: Delaj in moli, pisanjc in branje te ne bo redilo. Fant si misli: Oče že vedo, to že mora res biti. Zakaj pa oče pravi: Moli in delaj! Vemo namreč, kdo mu je sugeriral tako mišljenje. Mnogo pa imamo izgledov, ki kažejo, da sedanja šola da dobro podlago, le zidati se mora še naprej. V takib hišah, ki ¦ ne poslušajo hujskarij proti šoli, temuč smatrajo šolsko izobrazbo za važen življenski moment, je vse drugače. Tam otroci skušajo dobiti koristnib knjig in pogosto bero ter tudi pišejo kaj. Mi učitelji poznamo naše ljudstvo prav tako dobro, kakor naša dubovščina, zato pa ravno povdarjamo, da bi slednja lahko mnogo in v dobrem smislu vplivala na ljudstvo, da bi bilo za šolo in izobrazbo bolj vneto. Za posledico bi ljudstvo rajše pošiljalo otroke v šolo, tudi bi rednejši bil šolski obisk in boljše napredovanje v šoli. Vsega tega pa ona ne stori, temveč polaga važnost za občni blagor in napredek na ustanavljauje konsumnib društev, raznih bratovščin in družeb, na v sirovem tonu pisane klerikalne liste itd. 0 potrebi šole in izobrazbe ne spregovori nikdar noben izmed teh. Brigajo se sicer za šolo, a ne zato, da bi jim bil na srcu pouk in omika, pač pa zato, dapridešola pod njih neomejeno oblast. Dokaz je to, ker ne vedo povedati, kako hočejo imeti šolo. To so fraze, če se vedno povdarja: šola ,bodi katoliška. Nckatoliških šol nimamo. Skrbno pa se izogibljcjo formulirati: metodo, smoter učenja, učne knjige, izobrazbo učiteljstva in njega materijalni položaj, pravice, dolžnosti, dalje nadzorstvo šol in vpliv cerkvenih dostojanstvenikov. Sicer so nekaj omenjali od daleč in skozi varno priprto okno na II. kat. shodu. Toda javnosti ni, in če bi bila ta, potcm gre ves up po vodi, da bi se vjelo kaj učiteljstva v nastavljeno past. Še marsikatere drugc okolnosti kakor: preganjanje učiteljstva, smešenje šole po klcrikalnih listih, tudi že slišani izreki: Zum Kartoffelsammeln . . . ,,Čim manj je kmet učen, prej pride v nebesa", pričajo nam o namenu pridobiti šolo zopet v svoje roke. Zato je sumljivo ponujanje od klerikalne strani, ,,pomagati ljudskemu šolstvu v naši domovini na noge." Ce dobimo praktične nadaljevalne šole, videli bodemo, koliko se bodo ogrevali za nje klerikalci. Slednjič se prav nič ne motimo, če rečemo: Klerikalci nimajo do šole prav nobene ljubezni in nobenih dobrih namer do učiteljstva. To, da sc semintja razkoračijo in pišejo o šoli in učitcljstvu, je le nekaka slaba, navada in neutešljiva potreba, katero nahajamo pri starib ženicah, da se v gotovem času nekoliko sčen.ajo in poklepetajo, a svet ima gluha ušesa zanje. ' K. N.