Slovensko-nemški abecednik. Slovenisch-deutsche Fibel. Sestavila Zusammengestellt von A. Žumer, A. Razinger, ljudska učitelja. Volksschullehrer. XX. neizpremenjeni natis. Cena vezanej knjigi 25 kr. V Ljubljani. r Natisnila in založila «Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg«. 1882 . Predgovor. Niiinen izdaje tega abecednika je, da bi se kolikor mogoče zadostilo terjatvam novega učnega reda za slovenske ljudske šole glede obsega, tva¬ rine in oblike. Priredjen je, kakor prejsni slovensko- nemški abecednik, le za prvo Šolsko leto. Oblike pisanim črkam so po Fr. Kurandovih predpisih, ki jih je izdala c. kr. zaloga šolskih knjig. Spisatelja. Na vsak pri založniku kupljeni deseti iztis priloži se vodstvu šole ena knjiga za uboge učence. Založnik. Slovenski oddelek. 2 /M 7 . /// .' ym? ZZZL ZWpmry7t7ZŽ^& s 1, U 1, n, n, i, i, n. m, nu, mi, m, im, u-ni ni, i, n, u. m mi, mu, im, nm, mi in n-ni, u-mi, ni. O on, no, o-ni, mi, l* ~^7 7mr7W7m///7m/// 77/77 '7)777/7/7 -Mm/. ~^1 77777/77/777777777/77^ /7/777/77/ 7 / 77 i //// 7 ž%zg : 7/777/7/77/77/7/77/^ ^^Z^tZMZZT^Z (»»no, u-no, mi m ci¬ ni, on ni, on in o-ni. a an, na, ma-ma i- ma,ni-ma u-ma,i-ma um, on in o-na, na¬ ma. y vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, vi, ni-ma-mo vi-na, on l-ma. 6 yyyyy/y/yy/Y//yyy/j/yzvž ^y//U// JZTZZP yžy/r/yz //Yy//////7zyy :j 2 l yw//sy// //r/n^jZZŽ. yyzm %y 7 r ra-ma, ra-na n-ra, na- ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. e en, e-na, e-no, ne, n-ne, me, i-me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. a, e, 1, o, m c ce, ce-na, re-ci, ra-ca, v ro-ci i-ma mu-eo, re-ci- va mu, o v-ca. 8 zzz. ZZZZMŽzZZZZZZZZZZ '//z/z/z zzzzzm. n v z^. ZJ^Zfr/SMs Z///7/0%2Z. zzzzzzzz/zz/zzzzzzz: 7ZZ7Z/7Z/ZZZZ 9 v C če, o-če, či, o-či, ča, mo-ča. — o-na no-če, on me-če, u-či me, o-če me u-če, ni-ma mo-či. Z zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. — na vo-zu vo-zi-mo re-či, mo-ča za-mo-či, za-vo-ra, na-ma-za-na mi-za. v Z že, že-na, za, ro-ža, ži, ži-ma. — že-na že-ne ži-vi-no, ži-vi-ne ne mu-či-mo, na mi-zi re-že-mo, za zi-mo ni-ma ži-ve-ža. 10 7 / 'y^y^ ///fS'-'Z?}v'm//' Z2L yJS/J//Js// s//^ M. A/y ■ -d/// 'JLO? \M//ymS> //U//xi&//l#_ 11 s si, su, so, sa, se. ro-si, na no-su, me-so, o-sa, ra-se. — o-ni so sa-mi, i-ma-mo me-sa in si-ra, ce-sa-ri-ea, mu¬ ca se u-mi-va, ni ro-se, ne ra¬ se, on se-ee se-no, on že-ne ži- vi-no. v S ša, še, ši, šo, šu. ma-ša, na-še, ši-va, šu-mi. — ma-ša mi-ne, ne ši-va, še ni-ma ča-sa, no-si in su-ši, mi-ši so v ve-ži, na vi-ša-vi šu-mi, v ro¬ či no-si ži-mo, ee-mu i-ma-mo no-že? 12 '^77 " s/t/S /&//yr//=szz7 zz/' ,//z/ ' ////' y/zz,////,z/iz: s//^:/z/ .s//>J/> sA/z/sia 13 t ti, to, ta, te, tu. ma-ti, ži-to, te-ta, o-ta-va. — te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re ži-to, ti-či-ce so si-te. — za zi¬ mo vo-zi-mo šo-to, ti-ea no-si ži-mo, ži-to ra-se in zo-ri, te¬ ža-va mi-ne, ne to-ži! d od, ud, ad, ed, id. vo-da, de-te, di-ša-va, do-zo- re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, ud. — vo-da de-re, na-ša do-ino-vi-na, de-te se ra-do va-di, od do-ma i-de-mo. — te-ta mi da vo-de, vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi, de-da i-ma-mo ra-di. 14 tZi 77 ~ SL r^y//^// LtSZLul ^^SS2Z WL2Z2Z. 15 1 li, la, lo, lu, le, ul, al, il. li-sa, de-že-la, de-lo, lu-na, le-sa, le-vi-ca, se-lo, a-Ii. — li-si- ca lo-vi ži-va-li, na-ša de-že-la, mi-la do-mo-vi-na, si-la ni mi¬ la, ze-le-na do-li-na, že-na soli me-so, ne la-ži! b ba, be, bi, bo,bu,ib,ub,ab, ob. so-ba, ne-be-sa, o-bu-va-lo, va-bi. — o-ba zo-ba, ža-ba bi-va v lu-ži, ni bo-ba, ze-be me, ob ro-bu so de-be-le bn-če; — v šo-li be-re-mo, ra-bi-mo be-ri- lo, re-va ne-se bu-ta-ro, be-ra- či-ca be-ra-ei. E5E 17 h ho, ha, hu, hi, he, ah, oh, eh,uh. ti-ho, ve-ha, le-nu-hi, oh! — ti-ho ho-di! ne hi-ti-mo, vo-ha-mo in di-ha-mo, re-va bo-le-ha in hi-ra. — v hi-ši so mu-he, no-si su-ho ro-bo, o-na na-bi-ra ma-hu, ob hu-di u-ri hi-ti-mo do-mov, ne bo-di-te hu-di! ku, ke, ka, ko, ki, uk, ak, ok, ek, ik. ku-ko-vi-ca, o-ko, ka-ša, ki¬ ta, uk. — ku-ko-vi-ca ku-ka, ka¬ ko ku-ka? ku-ku.—ku-ra ko-ko- da-ka. — o-re-hi so su-hi, s ko¬ so ko-si-mo o-ta-vo, ne ka-li vo-de! o-na ku-ha ka-šo. 2 10 P pa, pe, pu, po, pi, up, op, ip. re-pa, pe-ro, lopo-ta, ka-pi-ea. — sa-pa pi-še, pu-li pe-so in re¬ po, pe-ri-ca pe-re, v pe-či pe-če- mo po-ti-ce.— ku-pi pe-ro! po- to-ki so ma4i, ku-pi-mo o-re-he! po no-ei po-či-va-mo. 9 J ji> ju, jo, ja, je, aj, oj, ij, ej. ju-na-ci, vi-jo-li-ea, je-ze-ro, oj! — če-be-le ro-ji-jo, je-le-ni so bo-je-ei, je-se-ni se-je-mo, vo-ja- ki se bo-ju-je-jo, ko-va-ei ku-je- jo. — o-ra-ei or-je-jo, je-re-bi-ca po-je, ma-ti ku-ha-jo ka-vo. 2 * 21 S ga, go, gu, ge, gi, og, ag, ig, ug, eg. no-ga, no-ge, ja-go-da, go-ba, gu-ba. — go-ba go-ri, go-ve-do go-ni-mo na go-ro, če-ga-ve so go-si? go-vo-ri! — ne ža-li u-bo- ze-ga! z ro-ka-mi de-la-mo, z no-ga-mi ho-di-mo, vo-da ga-si že-jo, ku-ha-mo go-be, ko-ze ho-di-jo na go-ro. f fa, fi, fu, fo, fe, if, uf, of. fa-ra, fi-ga, fu-ži-na. — fu- ži-na je na vo-di, li-ge ra-di je-mo, fa-ra je ve-li-ka, v fa-ri so fa-ra-ni. — go-ra je go-la, be-re-mo in ka-že-mo. 22 ko-ti, kot; ra-ki, rak; me-hi, meh.— pav i-ma lep rep.— lev je hud. — dob je vi-sok. — top je na-bit. — lok je na-pet. — gad je siv. — mah je suh. — če-mu je meh? no-ži, nož. — de-ček je ru-de-čih lic. — red je le-pa reč. — kos je tič. — vo-da te-če čez jez. — na do-bu so šiš-ke.— miš i-ma nag rep. — mož i-ma nož. 23 je-len; pu-ra-ni, pu-ran. — vol nam da-je loj. — sin, i-mej o-če-ta in ma-ter rad! — jed je bož-ji dar. — sem v šo-li. — šel bom sam do-mov. pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za no-go. — na vr-tu so tr-te. — zr-no je tr-do. — sr-pi so že-lez-ni. — kr-ti so er-ni. pr-ti so be-li. 24 Us ljub, lju-be-zen ljud-je, me-tulj, molj, ze-lje, olj-ka. n j s nji, nji»ya, konj, o-genj, pi-sa-nje, nje-na. Ms bla-go, bla-zi-na, blisk, bli-zo, bled. tol® s bra-da, bra-na, bre-me, bre-za, bri¬ nje, bri-ti, bri-sa-ča, brus, brat. pl S pla-ni-na, pla-ča, ple-če, ple-me, plug, plot, plju-ča. pr S pra-prot, pri-ča, pre-di-vo, prag, prah, proč. ( 11 : dla-ka, dle-to, dlan. flrs dre-vo, dre-ma-ti, dro-biž, dru-god, drag. lis tla, tla-ka, tle-ti, tlak. Ir s tra-va, tra-ta, tru-ma, tri, trak, trop, trud, tresk! »Is ste-na, star, past, vest, me-sto, čast. »Ir s stre-ha, stru-na, stra-ža, stran, strop, strije. 25 sl: sli-va, slu-ga, mas-lo, ves-lo, sluh. SV: svi-la, svi-nja, sve-ti-nja, svi-tek, svoj. sr J sra-ka, sraj-ca, sre-da, sre-nja, ne- sre-ea. sp: spa-nje, spi-sa-ti, spo-daj, spo-min. spis sple-sti, sples-ni-ti, sploh. Sli s ska-la, ska-ka-ti, skok, skr-be-ti. sli Is skle-da, sklo-ni-ti, sklon, sklep, št s šte-ti, ste-vi-] o, šti-ri, štor, po-šten. še: šču-ka, kleš-če, šče-ti-na. šli s škar-je, škr-ba, škr-ja-nec. zls zla-to, zlo-ži-ti, zli-ja-ti, zlog, zlat. zb: zbi-ra-ti, zba-ti se, zbor. Kil: zdi-ho-va-ti, zdaj, zdih-ljaj. zdrs zdra-vi-lo, zdru-ži-ti, zdrav-je. zr: zre-za-ti, zra ven, zrak, zrel. zv: zvon, zve-li-čar, zve-ri-na, zvo-ni-ti. žls žli-ea, žleb, žlič-njak. žr: žre-ti, žre-be. 26 gl: gla -va, glo-bok, glo-da-ti, gluh, glas. gr: gri-va, gre-di-ca, grad, grah, greh, grozd. Sir: hra-na, hrast, hren, hrib, hrup, hrosc. lil : kla-di-vo, kla-ja, ldo-buk, klas, klet, klic, klop. lil j: klju-ka, ključ, kljun, lir: kri, kra-va, kro-jač, kre-da, kro¬ kar, kro-na, kruh, kralj, kres, križ, kriy, krop, kro-pi-ti. lil 7 : kva-ri-ti, kvas, kviš-ko. 27 Nazaret je mesto. Nikolaj je bil škof. Navada je železna srajca. //rz/r/S- 111 M Matildičejo: Matija! Marko,lepo se vedi! Martinček je nedolžna živa lica. u U 28 Ulrih je priden učenec. Učitelja imamo radi. Ubogajmo ga! Uršula plete. v V Veronika, Valburga, Vid, Tič. — Y mestu živi veliko ljudi. Viktor in Valentin sta naša so učen ca. y -v _ V V Zla to ust, Zalog, Žab ni ca. — Živali so naše dobrotnice. Zgodaj vstajaj! Zemlja je velika. 29 o O Olga, Ogersko, Oglej. — Olga je redna. O pravem času v šolo hodi. Oče jo ljubijo. Na Ogerskem bivajo Ogri. A dam, A11 ton, A me ri ka. — Af ri ka je del sveta. Avstrija je mogočno ce¬ sarstvo. Amalija ljubi sestro Ano. 30 Ciril, Celje, Celovec, Čehi. — Člo- v veška pomlad cvete le enkrat. Čas hitro beži. Cecilija, ne trati časa! e E Eva, Evgen, Egidij, Evropa. — Eva je bila Adamova žena. Emil in Eli¬ zabeta sta bratranca. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija so deli sveta. 31 Gu stav, Gab ri jel, Ev sta hij. — Go lob- eek je čedna živa lica. Glej njegove snažne nožiče! Gorica je mesto. Na Gorenjskem so visoke gore. Ida, Izidor, Izak, Idrija. — Imamo skrbne sta riše. Imenuj dele sveta! Y Idriji na Notranjskem se koplje živo sre bro. 32 Jožef, Jurij, Jarnej, Ivan. — Jeru¬ zalem je sveto mesto. Jeleu ima ve¬ like rogove. Jožef pomaga Janezu delati. Je njegov prijatelj. h H Henrik, Jarnej.— Hrvaško je naša sosedna dežela. Hčere, bodite po¬ nižne! Hudobnih otrok se ogibajte! 83 Kle ment, Kri sti na, Kon rad.—Kol pa meji Kranjsko od Hrvaškega. Grinto¬ vec je gora med Kranjskim in Koroš¬ kim. Kranj je staro mesto na Gorenj¬ skem. -prT^irr^- sS-ŠŠ v Sebastijan, Štefanija, Sava. — Sava teče mimo Šmarne gore. Gradec je glavno mesto Štajerskega. Spoštuj svoje predstojnike! Šiška je vas. 3 34 Leopold, Leon, Lucija. — Lazniku ni kdo ne verjame. Laž ima kratke noge. Šiška in Ježica ste vasi blizo Ljubljane. Leto ima štiri letne čase. t T Triglav, Trst, Tržič, Tobija. — Trst je veliko trgovsko mesto. Trgovci ku- pujejo in prodajajo blago. Tujega blaga se ne dotikaj! Triglav je naj- višja gora na Kranjskem, 35 Ferdinand, Friderik, Feliks. — Fi¬ lip in Florijan sta brata. Sestra je Frančiška. Cesar Ferdinand je bil jako dobrotljiv. Frane Jožef so naš cesar. p p Praga, Po stoji na, Primorje. — Pe¬ ter in Pavel sta bila a po stelja. Pri Po stoji ni na Notranjskem je sloveča jama. Praga je lepo mesto. 36 Ž51F r R Rim, Radovljica, Ribnica. — Ru¬ dolfovo (Novo me sto) je mesto. Y Rimu prebiva papež. Raj je bil lep kraj. Rana ura, zlata ura. Bogomila, Bled, Betlehem.—V Bo¬ hi nji izvira Bohinjska Sava. Bled je lep kraj na Gorenjskem. Misli vedno na Boga! Boj se greha! 37 ^ d D Doroteja, Dunav, Drava.— Drava in Sava se stekate v Dunav. Dunaj je glavno mesto našega cesarstva. Go¬ renjsko, Dolenjsko in Notranjsko so deli Kranjske dežele. 38 39 40 Moška krstna imena. Ženska krstna imena. 41 Ana, Barbara, Cecilija, Do¬ rotej a, Elizabeta, Frančiška, Gizela, Helena, Ida, Julija, Klara, Lucija, Marija, Neža, Olga, Pavlina, Rozalija, Sabina, Štefanija, Terezija, Uršula, Ve¬ ronika, Zofija. Priimki. Ahacelj, Bohorič, Cojz, Čop, Dalmatin, Erjavec, Florijančič, Globočnik, Hladnik, Ipavec, Janežič, Kopitar, Levec, Me¬ telko, Novak, Orožen, Preširen, Ravnikar, Slomšek, Toman, v Umek, V odnik, Zalokar, Zemlja. Berilo. I. Pred ukom. O Bog, ki slabim rad pomagaš, Ozri se milostno na nas! Daj nam, da pridno se učimo In tebi služimo ves čas! 2. Po uku. Pomagaj, Bog, da vse nauke Zvesto si v srcu hranimo, Da vedno se po njih ravnamo In večno srečni bodemo. 3. Bog vse vidi. „Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vra¬ tih ?“ vpraša sin očeta iz cerkve grede. „To kaže, da Bog vse vidi in vse vč,“ pravijo oče. „On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi božje oko. Tudi v postelji, kjer ležiš, ne moreš skriti se Bogu. Bog vse vidi. Bog nam 43 je dal dušo in telo, torej nam v srce vidi. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.“ Tako lepo so oče sina učili. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse vč. Bog te vidi in vse ve, Hrani čisto mu srce! 4. Golobček. Golobček, čedna stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prav pridni, čedni vsi! Golobček, krotka stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prijazni z vsemi in krotki. 5. Skrb za zdravje. Skrbi, da boš zdrav in vesel! Vsak dan si umivaj obraz, usta in roke! Pazi, da se ne pre¬ hladiš! Po zimi ne hodi precej iz mraza k vročej peči! Na solncu in v mraku ne beri, da ti oči ne opešajo! Ne grizi orehov, lešnikov in druzih trdih reči, da si zob ne pokvariš! Ne igraj z 44 nožem, z vilicami in z družim nevarnim orodjem, da se kaj ne oškoduješ! Po drevji ne plezaj, tudi k vodi ne hodi sam! Zjutraj rad zgodaj vstajaj, rad moli in pridno delaj! Rana ura, zlata ima. 6. Mladi konj. Mladi konj, kateremu se ni ljubilo delati, odtrga se od voza in beži v gozd. Tu živi prosto in veselo, in vse poletje in vso jesen pase lenobo. Pa zima pride in drevje zgubi listje. Polje stoji prazno in debel sneg pade in pokrije zemljo. Konj ne dobi nikjer živeža in strehe. Zdaj spozna, da je bil prenagel, kesži se in pravi: «Kako sem bil neumen! ko bi ne bil dela ogibal se, imel bi bil dovolj ovsa in sena in stal bi bil na gorkem in suhem; zdaj pa moram tukaj stradati in zmrzovati., Lenuhn se hud6 godi . Kruha pridni le dobi. 7. Pridni otrok. Kadar zarja mi prisveti, Vstanem in na svitlo grem, Stvarniku v molitvi vneti Srčno hvalo, čast dajem. Mlad sem, še zelo nezmožen, Vendar nekaj že storim: Dober lahko sem pobožen, Lahko pridno se učim. 45 8. Bodi postrežen! Nekega dne so otroci dohajali v šolo, pa so bili vsi nekako tihi in žalostni. Učitelj vprašajo: „Iiaj vam je, da danes niste nič kaj veseli in se tako žalostno pogledujete?“ Otroci molče. Potem reče neki deček: v „Zafostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel. u „Ali imate Jakca radi?“ vprašajo učitelj. „Radi, radi ya imamo 1“ odgovore enoglasno vsi otroci. „ Zakaj ga imate tako radi? u vprašajo dalje učitelj. „Zato, ker je tako dober in ljubeznjiv, u odgovore otroci. Neki deček pripoveduje: „Jaz sem enkrat knjigo zgubil; Jakec mi jo je poiskal in prinesel v Neka deklica pravi: „S/a sem po poti in velik pes je tam stal, bala sem se ga ; Jakec me vidi, pride k meni ter gre z menoj mimo psa. u Drug učenec pravi: „Meni je Jakec večkrat poma¬ gal, ako nisem mogel kaj spisati.“ Še drug pripoveduje: „Jaz sem nesel težak j er bas s polja in nisem mogel dalje ; Jakec me sreča in mi pomaga jerbas nesti. u Tako pripovedujejo otroci drug za družim in učitelj pravijo: „ Jakec je tedaj res prav postrežljiv in priljuden deček. On rad pomaga vsacemu, komur le more. Molili bomo zanj, da bi kmalu ozdravel.“ Vsi otroci so živo ganjeni in nekteri se celo jokajo. Učitelj molijo, otroci pa za njimi tako le: „Ljubi Bog! 46 prisrčno te prosimo, da bi dal našemu dobremu tovari¬ šu kmalu ozdraveti Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci hite k njemu, prijazno ga pozdravljajo in so zelo veseli. Dobro delaj vsakikrat, Vsak imel te bode rad! 9. Odkritosrčni Ivan. Mati z Ivanom o mraku sede v hiši. Oče pridejo z vrta v hišo. Oče: „Kaj sem videl na vrtu! Mlada dre¬ vesca mi je nekdo oškodoval!“ Mati: „Kdo je li to storil?“ Oče: „lvan ali si ti koga videl na vrtu?“ Ivan: „Oh, ljubi oče! jaz sem bil na vrtu in sem to Škodo naredil. Odpustite mi, saj nikoli več ne bom kaj tacega storil!“ Oče: „Bodi za zdaj, ker si odkritosrčno po¬ vedal, da si ti to storil. “ Odkritosrčno dolg spoznaj, Nikoli nič se ne zlagaj. Uganjka. Pomladi dišim, po letu hladim, jeseni redim, po zimi gorim. Kaj je to? 47 10. Petelinov klic. Kikiriki! Brž otroci ustanite, Se umite in molite; Ta, ki dolgo spi, Pač nič vreden ni, Kikiriki! Kikiriki! Knjige brž v roke vzemite, Marno, pridno se učite; Kdor se mlad uči, Kruha dost’ dobi, Kikiriki ! Kikiriki! V šolo le hodite radi, Dokler ste še čvrsti, mladi; Kdor rad poleži, Solo zamudi, Kikiriki! II. Lahko noc! Lahko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali. Trud in delo je zdaj proč, lahko noč! 48 12. Ljubi svoje stariše. Jožek, Nežica in Franček sedeli so skupaj pred hišo. Pogovarjali so se o očetu in materi. Jožek, starejši brat, pravi: „Včeraj so mi oče dali novo knjižico.“ Sestra pravi: „Meni so mati kupili lep robec za god.“ Franček pravi: „Zvečer nam bodo mati dali mleka in kruha. “ Potem Še dalje govorč, kako dobri so jim oče in mati. Jožek tudi pripoveduje o sosedovi deklici, ki so jej mati umrli. Vsi se tiho pogledajo in imajo solzne oči. Franček reče: „Naša mati ne smejo umreti!“ Vsi gredo v hišo in nikjer niso tako radi, kakor pri ljubih stariših. Ti otroci so ljubili očeta in mater. 13. Bučelica in golobček. Bučelica je padla v vodico. Golobček to vidi. Hitro s kljunom peresce od vejice odtrga in ga v vodico spusti. Bučelica peresce srečno doseže in ž njim is vodice prigo- masi. Golobček sopet sede na drevo. Mimo pride lovec in ugleda golobčeka na drevesu. Hitro vzame puško s rame, pomeri in hoče vstreliti. Bučelica pa pribrenči in lovca v roko piči. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in golob¬ ček vesel z drevesa zleti. Otroci! ta drobna sivalica naj vas uči hvaležnosti do svojih dobrotnikov! 49 14. Zelje. Neka marljiva mati so imeli na vrtu vsakovrstno povrtnino. Nekega dne reko svojej malej hčerki: «Li¬ zika, poglej tukaj na spodnjej strani zeljnega lista ta-le majhna, rumena zrnca. To so jajčka, iz katerih se izvale škodljive gosenice, ki zelje objedajo. Precej danes po- poludne preišči vsak listek in pokončaj jajčka, da bo naše zelje nepoškodovano ostalo!» Lizika si misli, da je za to delo še časa dovolj, ter naposled čisto pozabi, kar so jej mati rekli. Mati so ne¬ koliko tednov bolehali in niso mogli na vrt. Ko pa ozdravijo, primejo Liziko za roko in jo peljejo k zelju; pa glej! — gosenice so vse zelje obrale tako, da ni bilo druzega videti, nego steblica in golo rebrovje obje¬ denih listov. Prestrašena in osramočena deklica razjoka se zavoljo svoje nemarnosti. Mati jo posvare, rekoč: „Kar danes lahko storiš, nikoli ne odlašaj na jutri!“ Uganjka. Katera glava nima lic? 15. Ptica. l. 2 . Oj deček hudobni! Zakaj me loviš, Ter v kletko me tesno Zapreti želiš? Če perje in petje Ti moje je všeč, Na prostem me pusti, Ne lovi me več! 50 3 . 4 . Na prostem mi perje Lepo je svitlo, In petje mileje Ko v kletki bi b'lo. Ti tudi na prostem Najbolj si vesel, Zaprt pa bi v ječi Gotovo ne pel. o. Če sebi le dobro In srečo želiš , G lej drugim da tudi Le dobro storiš! 16. Cvetice. Mihec se pred rožnim grmom ustavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetica 1 “ Marica zavrne: „Saj je lilija ravno tako lepa kakor roža. Meni se obe najbolj dopadate.“ Anica pa reče: „Kaj Še? vijolice so najlepše! Ali jih nismo pomladi najrajši trgali ?“ Mati, ki so ta razgovor poslušali, reko: „Vse tri cvetice, o katerih se pogovaijate, so lepe podobe treh prav lepih čednosti. Modra vijolica je podoba ponižnosti; bela lilija je podoba nedolžnosti in rudeča roža vas spominja dobrote srca, ter 51 vam pravi: Srce vase naj gori v ljubezni do pre¬ dobrega nebeškega Očeta.“ Ponižnost, nedolžnost, dobrota srca Med vsemi bogastvi še največ velja. 17. Hvaležna Ancika. Ančika je neki poletni dan sedela pred hišnimi durmi in mislila na svoje ljube stariše. Premišljuje, kaj so jej z e vse dali in jej še dajejo: živež, obleko in dokaj družili reci. Tudi se spominja, kako so ji prijazni in jo imajo radi, če je pridna in jih rada uboga. Misli si: „Stariši mi dajo vsak dan toliko dobrega; kaj bi jim li jaz dati mogla ?“ Spomni se, da je pod bližnjim hribcem pred dvema dnevoma videla na pol zrele jagode , K materi gre v hišo in pravi: „Ljuba mati, prosim, pustite me tje-le pod hrib; grem nekaj iskat, kmalu se vrnem. u Mati jej dovolijo. Ancika gre pod hrib in natrga dva lepa šopka jagod, ter gre veselo domov. Oče in mali sta ravno pred hišo, ko Ančika pride izpod hriba. K njima slopi in pravi: „Oče, mati! nekaj sem vama prinesla l u in dd jima vsakemu šopek rude- čih jagod. Ančika je bila svojim starišem hvaležnel. Hva¬ ležno srce je ljubo Bogu in ljudem. Uganjka. Belo ko sneg, zeleno ko detelja, rudeče ko kri, otrokom diši; kako se veli? 4 * 52 18. Mlado jagnje. 53 19. Bodi usmiljen! Matijček in Milica sta prišla ravno iz šole domov. V veži vidita starega moža. Bil je slabo oblečen in ves se je tresel od mraza. Siromak ja nagovori: «Usmilite se me, lačen sem, prosim, dajte mi malo kruha!» Milica: «Pojdite z nama v hišo, da se malo pogre- jete! Danes imamo gorko v hiši.» Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo. Milica prosi mater: «Ljuba mati! dajte ubožčeku kaj jesti. Prosil je kruha, dajte mu tudi kaj gorkega.» Matijček pa stopi k očetu in pravi: «Oče! podarite siromaku kako ponošeno obuvalo.» Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, zahvali se, rekoč: «Malokje našel sem tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero vama Bog povrni, kar sta za me pri dobrih stariših izprosila!» Stariše je otročja milosrčnost jako ganila. Revežem pomagaj rad, Revež tudi tvoj je brat! 20. Oreh. Pod velikim orehovim drevesom našla sta dva dečka oreh. „Moj je!“ zavpije Matej, „kajti jaz sem ga prvi zagledali „Ne bo tako, ne, u odgovori Lovro, „kajti jaz sem ga pobrali Začneta se hudo prepirati. 54 „Počakajta, bom pa jaz to stvar razsodil “ reče neki mladenič, ki je ravnokar med-nja stopil. Vzame oreh, razbije ya in reče: „Tukaj-le ena lupina je tvoja, ker si oreh prvi zagledal, in td druga bodi tvoja, ker si ga pobral', jedro bo pa moje, ker sem vama prepir razsodil „Tak je navaden konec vsacega prepira,“ pristavi mladenič in sne jedro. Kjer se prepirata dva, Tretji dobiček ima. Uganjka. Velik sem kot hiša in majhen kot miš, grenek kot žolč in vsi ljudje me radi jedo; kdo sem? 21. Letni časi. Prvi letni čas je pomlad. Solnce gorko sije z vedrega neba. Polje zeleni, drevje cvete, gozdi in trav¬ niki dobivajo zeleno obleko. Po tratah cveto pisane cvetice, po logih pojo drobne ptice, po vodi švigajo gibčne ribe. Vsaka stvar se veseli krasne pomladi. Tudi otroci skačejo po vrtu in trgajo lepe cvetice. Drugi letni čas je poletje. Po letu zori žito na polji, sadje po vrtih; poletje daje starim in mladim rudeče črešnje, rumene slive, sladke hruške in drugo sadje. Tretji letni čas je jesen. Jeseni se veseli kmet in gospod. Kmetje so veseli rumenega žita; otrokom je 55 všeč sladko grozdje in drugo sadje. Jesen napolni kmetom skednje in shrambe. Četrti letni čas je zima. Po zimi počiva priroda. Zemlja dobi belo odejo, sneg pokrije hribe in doline. Mrzel veter piše in po oknih rastejo ledene cvetice. Kmet počiva v toplej izbi in vesel pričakuje ljube pomladi. Uganjka. Hrast ima dvanajst vej; na vsakej veji so po štiri gnezda; v vsakem gnezdu je po sedem mladih ptičev in vsakemu ptiču je drugače ime. Kaj je to? 22. Snežee. Snežec beli vse pobeli Čez dolino in goro, Čista njega je belina, Še čistejša kot srebro. Kakor snežec čisto beli Vsi bodimo zmiraj mi, V djanji in na dnši celi Polni lepih čednosti. 23. Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam, obdana s poljem je rumenim, za dom gosposki, je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenem prezlahtno sadje mi zori, na bližnjem polji pa rumenem se zlato klasje mi blišči. Zeleni travniki dajejo mi klajo za živinico, vino¬ gradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. 56 O zgodnjej z dri ji grem na delo, pozdravljajo me vse stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. Ce v gozdu sem, če sem na polji, če or jem, sejem, če kosim, mi delo vsako je po volji, hvaležno stvarnika častim. 24. Zaupaj v Boga! Revna vdova je imela petero otrok, ki jih je z ve¬ liko težavo redila. Nekega jutra jim reče: «Ljubi otro¬ čiči! danes vam nimam ničesa dati za zajutrek. N im am ne kruha, ne moke, niti enega jajca nimam več pri hiši. Prosite ljubega Boga, da se vas usmili!» Jožek, ki je bil komaj sedem let star, odide ža¬ losten in tešč v šolo. Mimo cerkve grede vidi, da so vrata odprta. Hitro stopi notri in poklekne pred oltar. Misleč, da ni nikogar v cerkvi, začne glasno moliti: «Ljubi nebeški Oče, mi otroci nimamo ničesa jesti! Naša dobra mamica nima ne kruha, ne moke, niti enega jajca ni več pri hiši. Lepo prosim, pomagaj nam v tej potrebi in daj nam jesti, da ne bodemo z ma¬ terjo vred lakote trpeli!» Tako priprosto je molil Jožek; potem odide v šolo. — Ko iz šole domov pride, ugleda na mizi velik hleb belega kruha, veliko skledo moke in poln pehar jajec. «Bogu bodi hvala!» zavpije veselo, «Bog je mojo mo¬ litev uslišal. Jelite, mamica, to vse vam je angelj skozi okno v hišo prinesel ?» «To ravno ne,» odvrnejo mati, «ali Bog je vendar uslišal tvojo molitev. Ko si pred oltarjem molil in mislil, 57 da te nihče ne vidi, klečala je neka gospa v stranskej klopi. Ti je nisi mogel videti, ali ona je videla tebe in slišala tvojo glasno molitvico; zato nam je vse to po¬ slala. Ona je bila tedaj tisti angelj, po katerem nam je Bog pomagal v našej velikej sili. Otroci, zahvalite se ljubemu Bogu, bodite veseli in ne pozabite nikoli le¬ pega izreka: K Bogu kliči v vsakej sili, On nam vsem je Oče milih Uganjka. Če kviško vržeš, je belo, če na tla pade, je rumeno. Kaj je to? 25. Šolske postave. 1. ) Hodi v šolo redno, mirno in o pravem času! 2. ) Bodi čedno in spodobno oblečen! 3. ) Nosi seboj samo potrebne reči in priprave! 4. ) Vse svoje prednike in učitelje uljudno pozdrav¬ ljaj, spoštuj jih in bodi jim pokoren! 5. ) V šoli hodi tiho in mirno na odkazani prostor in ne poškoduj ničesar! 6. ) Pri uku glej na učitelja in na delo; bodi pazen; govori samo, kadar si vprašan in vselej lepoglasno in pravilno! 7. ) Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in po¬ strežen! 8. ) Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj! 9. ) Svoje naloge izdeluj pridno in o pravem času! 10.) Čislaj božja dela v prirodi in ne trpinči nikoli nobene živali! 58 26. Vošila. a. ^lemi/t diaiidi/ ciie r-Jocj/, ne am ^tevine vde e/c/icie, /zieie die mi e/c dee/c^ ej/a ;ei/e. ‘Sovine neu /am ie/ e /ie^dMitmem zevt^ent iem, vede^em, J.ae/cvc^t- nodipo, ^e/av^em in diečc. //^ee/epem /am ile/no, e/a %'am ne/eni/ ie^av en d/i/i ne ' /m e/e/a/, iemvec, e/a /cm čie?, e/a^e /o^di, iei /am /cm j/ic- /ee%,a/ /a/c eS/iiiedienc Zad /ce/i in d/cdieefe V ee^e sad /va/ejen din SV. M Z /Sfa/^ant, /^- meUea /