GLAGOLI S PREDLOGOM »V«
Gaberskega zapisek o zlorabi predpone > v« (JiS IV, 255—256) je sprožil v meni vprašanje, ki se ga nisem zavedal. Da bi bilo ustvarjanje glagolov z »v« neprimerno?
¦ Ce na slepo po spominu, Pravopisu in Pleteršniku razvrstim nekaj glagolov, pri katerili srečujem »v«, se mi pokaže tole:
Nič se nam ne upirajo sestavljeni glagoli, če povedo »spraviti kaj v kaj«, na primer: vbrizgniti, vcepiti, vgnezditi se, vdelati, vješti, vknjižiti, vpisati, vpasti, vkleniti, vkapati, vbosti itd. Osnova je že obstoječ glagol, ki mu s pritaltnjenim predlogom določimo še nadrobnejšo vsebino Druga skupina so glagoli, ki nam v sestavi z »v« povedo »spremeniti kaj v kaj«, na primer: vtelesiti, vpliniti, vtekočiniti ipd. Ti glagoli so vsekakor mlajši od prvih. Tretja skupina pa bi bili sestavljeni glagoli, ki nastajajo dandanes in naj bi se jih rajši izogibali. Meni se zdi, da je odpor nepotrelsen in neumesten.
Besedo vladjati se ima v svojem slovarčku že Alasia (1607). S to besedo sloveni italijanski izraz inbarcarsi. Dvomim, kolikor vemo o Alasii, da bi bil mogel posneti slovenski izraz po svojem italijanskem. Dalje imamo izraze vladjati, noterladjanje, naladjati, v ladjo basati, vladjanje (za nemški einschiffen) pri Korošcu Gutsmanu (1789). Gutsmanu bi mogli prisoditi, da je ustvaril svoj izraz po nemškem, toda njegov slovenski jezikovni čut se temu ni upiral. V Gutsmanu je tudi izraz vročiti (v pomenu zustellen dostaviti in einhändigen = v roke dati). Ali naj bi po toliko stoletjih vladjati in vročiti izločili?
V novejšem ali najnovejšem času so res nastale besede: včlaniti, vokviriti, vskladiščiti, vzemljiti, celo vistosmeriti. Pred časom mi je tiskarna poslala »vstra-njeno korekturo«, korekturo v straneh, lomljeno korekturo.
Ta tretja, najmlajša skupina sestavljenih glagolov, kakor se mi zdi, nima osnove v glagolu, temveč v samostalniku: dati v okvir, spraviti v skladišče, žico speljati v zemljo, zapisati med člane ipd.
Oglasil sem se, ker čutim v zapisku Gaberskega prenapeto skrb in vnemo za odkrivanje »tujih vzorcev«. Navedene izraze bom mirne duše pisal in govoril, moj jezikovni čut se jim ne upira in tudi zgodovina govori zanje. Viktor Smolej