CENA VEZANI KNJIGI K 2.

V LJUBLJANI

ZALOŽIL L. SCHWENTNER



Latinska vadnica

za

tretji razred gimnazij in realnih

gimnazij.

Po gimnazijskem učnem načrtu z dne 20. marca 1909, št. 11.662

sestavil

dr. Josip Pipenbacher.

Cena v platno vezani knjigi K 2.

Odobrena z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk
z dne 13. septembra 1912, št. 36.933.

V Ljubljani, 1912.
Založil L. Schwentner.

03OQ26Rs>1

Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.

A. Posamezni latinski in slovenski vzgledi
h gramatičnim pravilom.

I. Subjekt in predikat.

1. §§*) 178, 180 s.**)

1. Veni, vidi, vici. 2. Aestate saepe grandinat. 3. Hostibus
parcetur. 4. Athenienses cursorem Lacedaemonem mlserunt.
5. Probus invidet neminT. 6. Errare humanimi est. 7. Qul men-
tltur, fallit. 8. Ego reges eiecT, vos tyrannos introducitis.‘)
9. Apud Thermopylas res ad manus venit. — 10. Populi Romani
bonores quondam fuerunt rarl et tenues. 11. Nemo Tgnavia
immortalis factus est (evasit, exstitit). 12. Sum fellx fellxque
manebo. 13. De EpamTnonda priusquam scrlbimus, haec praeci-
pienda videntur. 14. Animosus 1 2 ) atque fortis esto! — 15. Ari-
stldes cognomine lustus appellatus est. 16. ThemistoclT paucl
pares putantur. 17. Post Ancum Marcium L. Tarquinius rex est
creatuš. 18. Quot capita, tot sententiae. 19. Deum esse constat.
20. Adherbal dlcit: UbivTs 3 ) tutius quam in meo regno sum.

') introdacO  3 uvažam, vpeljavam. — 2 ) pogumen. — 3 ) ubivls  kjer
hočeš = povsod.

1. Tovariša varati je sramotno. 2. Oče piše, jaz berem.
3. Jeseni cesto dežuje. 4. Na obeh straneh so se vojaki ljuto boje¬
vali. 5. Kar hočemo, to radi verjamemo. 6. Telo je smrtno, duša
je nesmrtna. 7. Tebanski grad se je imenoval Kadmeja. 8. No¬
beden smrtnik ni ostal do smrti srečen. 9. Že cesto so postali
v nesreči iz prijateljev neprijatelji. 10. Alcibijad je bil v pelo¬
poneški vojni izvoljen za vojskovodjo. 11. Prijetno mi je, da

1. *) §§ se nanašajo na Latinsko slovnico istega pisatelja. — ** s = in

sledeči; tukaj = § 181.

1 *

4

(quod) si prišel. 12. Kedaj pride oni jutri, na katerega vse od¬
lašaš? 13. Mnogo (pl.) se je zdelo Grkom častno, kar se je
zdelo Rimljanom sramotno. 14. Sokrata je smatralo Apolonovo
proročišče za najmodrejšega izmed 0 ') vseh ljudi 0  (pas.). 15. Ho¬
mer je živel pred ustanovitvijo mesta. 16. Demosten in Ciceron
sta bila glasovita govornika. 17. Prestani napori so 0  prijetni.

18. Mnogi so postali po marljivosti in trudu učeni možje.

19. Bodimo v nesreči pogumni, v sreči skromni! 20. Nobena
vojna se ne smatra za pravično, če ni (= če ne) napovedana.
21. Ko je Cezar premagal Pompejeva sinova (in) 1 2 ) se je vrnil
v mesto Rim, so ga izvolili dosmrtnim diktatorjem in imenovali
imperatorja (pas.). 22. Publija Scipijona so Rimljani smatrali
za najboljšega moža (pas.). 23. Brž ko je prišlo do boja, je Ad-
herbal zbežal.

2. § 182.

1. Cicero consul coniurationem Catillnariam patefecit.

2. Defendl rem puhlicam adulescens, non deseram senex.

3. Hannibal prTnceps in proelium Ibat, ultimus excedebat.

4. Sciens te laedere noluT. 5. Alcibiades absens accOsatus est.

6. Soli hoc sapientl contingit, ut nihil faciat invTtus. 7. Una
urbe nostra totam Graeciam llberavl. 8. Aut vTvo mihi aut
mortuo gratias ages. 9. Pavonem cibT gratia Romae primus oc-
eTdit orator Hortensius. 10. Urbs haec, quia postrema aedificata
est, Neapolis nominatur.

1. Temistoklej se je popolnoma posvetil državi. 2. Katon
se je še 0  v sivi 0  starosti učil. 3. Najprej so se baje Tirci učili črk.
4. Le modrijan more živeti brez strahu. 5. V življenju so Dijona
imenovali tirana, po smrti so ga pa 0  slavili kot osvoboditelja
domovine. 6. Tiberij Grakh je kot ljudski tribun predložil zakon, da
naj se razdeli (čas !) denar Atala, pergamskega kralja, med ljudstvo.

7. Sovražniki so se začeli kazati na različnih mestih. 8. Ujet¬
niki so v strahu in molče gledali v tla. 9. Pravični mož vedoma
ne dela krivice. 10, Lacedemonski poslanci so Temistokleja za¬
tožili v Atenah v njega odsotnosti. 11. Rimljani so Hispanijo
nazadnje ukrotili. 12., Marij je za svojega sedmega konzulo-
vanja (sedmič k.) umrl.

1. ') Besede z 0  se ne latinijo. — 2 ) V ( ) stoječa konjunkcija ali pro-

nomen naznanja participijalni sklad.

II. Skladnost subjekta in predikata.

3. § 183.

1. Tempus fugit. 2. Neocles fuit Themistoclis pater. 3. Usus
est optimus magister. 4. Vrta rustica parsimoniae magistra est.
5. Stellae sunt certae duces nautarum. 6. Athenae omnium
artium inventrTces') fuerunt. 7. Pulvis et umbra sumus. 8. The¬
mistoclis pater fuit generosus, mater peregrlna fuit. 9. LTtte-
rarum sententia haec erat. 10. Sardes a Graecls incendio deletae
sunt. — 11. Hannibal venenum hausit; is fuit flnis clarissiinT
imperatoris totTus antlquitatis. 12. Haec est pugna Cannensis.
13. Caesar Alesiam, quod est oppidum Mandubiorum 1 2 ), oppu-
gnavit. 14. Quam dlcimus virtutem? 15. Quid est iustitia? —
t6. Pars per agros dllapsl 3 ) sunt, pars urbes petunt fmitimas.

17. Decem mllia peditum Macedonum more armatl fuerunt.

18. Dux cum tribus mllibus peditum captT sunt. 19. Alius
alium cohortatT in hostem se ruerunt. 20. Urbs Athenae a
Persls expugnata et incendio deleta est.

') inventrix, zcis  iznajditeljica, izumiteljica. — 2 ) Mandubiji, keltski
narod v Galiji. — 3 ) dllnbl  raziti (razkropiti) se.

1. Vse (pl.) se izpreminja, nic ne izgine. 2. Aleksander Veliki
je bil macedonski kralj. 3. Scipijon je razdejal Kartagino (tudi
pas.). 4. Narava je najboljša voditeljica. 5. Te so bile konzulove
besede. 6. Nekaj (= del) jih potegne meče, nekaj jih zgrabi
za kopje. 7. Glavne zarotnike  (= glave zarote) so usmrtili
(pas.). 8. V bitki pri Kanah je bilo 70.000 Rimljanov ali ubitih
ali ujetih. 9. Kar imenujejo eni hrabrost, to se zdi drugim
smelost. 10. Kaj je bilo vzrok trojanske vojne? 11. Isto hoteti
in isto ne hoteti, šele to je pravo prijateljstvo. 12 n  Pridobite si
modrost; kajti to je največje bogastvo. 13. Tebe, ki so glavno
mesto Beotije, je baje Kadem ustanovil (pas.). 14. ,Često ste

slišali, da je mesto Sirakuze zelo veliko. 15. Cezar je poslal
vse konjištvo naprej, ki naj bi opazovalo (= videlo), kam (= na
katere strani) potujejo (čas!) sovražniki. 16. Kar je pri petju soglasje,
to je v državi sloga. 17, Hijeron je vprašal Simonida, kaj je (čas!)
Bog. 18. Vsa Belgija (Belgae, arum), ki je tretjina vse Galije,

se je zarotila proti Rimljanom. 19. Temistoklej je zatrjeval, da
zaznamuje (slgnificare) Apolon ladje kot leseni zid (pas.). 20. Orel je

6

kralj ptic. 21..Grške države so vsako leto spravile po 460 ta¬
lentov na otok Del; kajti hotele so, da (acc. c. inf.) bi bil ta
skupna skladnica (aerarium, T). 22. Pozneje bodete uvideli, da je
izkušnja najboljša učiteljica. 23. Mesto Korijoli so Rimljani iz-
vojevali (pas.).

4. §§ 184—188.

1. Carthago et Numantia RomanTs maximam gloriam attu-
lerunt. 2. ST tu et Tullia, lux') nostra, valetis, bene est; ego
et Cicero meus valemus. 3. Ego et ornnes bonT te bdimus,
CatilTna. — 4. Pater et avus mortul sunt. 5. Ducis coniunx et fllia
ab hostibus captae sunt. 6. Uxor ac fTlius Coriolanum amplexl
sunt. 7. Mllites et sTgna mTlitaria 2 ) natura locT obscuratT 3 ) sunt.
— 8. Corinthus et Carthago a RomanTs eodem anno dTrutae sunt.
9. Nox atque praeda hostes remoratae (-a) sunt. 10. RomanTs
bella et labores iucunda erant. — 11. Salva 4 ) est uxor, domus,
JTberT trn. 12. Aut tu erravistT aut amTcus noster. 13. Senatus
populusque Romanus intellegit bellum esse necessarium. — 14. Im-
pedTmenta et omnis equitatus secutus est. 15. Themistocles, Idem,
inquit, multo pl ura bona fecT, postquam in tuto ipse, ille in
perTculo esse coepit.

*) luč; tukaj: solnce. — 2 ) mTlitaris, e  vojaški, vojen. — 3 ) obse liro  1
zatemnim, skrijem. — 4 ) salvus  3 rešen, nepoškodovan.

l.i,Mati in oče naj bosta otrokom draga! 2. Ank Marcij in
Tarkvinij sta bila kralja (latini na 3 načine!). 3. Moja čuječnost
je vas, starejšine, in vse državljane rešila (pas.). 4. Jaz in ti
in vsi dobri državljani 0  ljubimo to svojo domovino. 5. Jaz in
moja Tulija te željno pričakujeva. 6. Ciceron je rešil državo in
mesto Rim (pas.). 7. Žene in otroke naših prednikov sp sovraž¬
niki često odvedli v sužnost (pas.). 8. Da (quod) sta zdrava ti
in tvoj oče, me veseli (= se veselim). 9. Orgetorigovo hčer in
enega sina so Rimljani ujeli (pas.). 10. Antonij in Kleopatra, ki sta
bila leta 31. pr. Kr. od Oktavijana premagana, sta umrla istega
leta. 11. Apolon in Dijana sta se rodila na otoku Delu.
12. Arištid in Temistoklej sta se zelo (optime) uslužila atenski
državi. 13. Niti denar (pl.), niti krasne hiše, niti naslade se ne
smejo  (gl. § 121) šteti med dobrine. 14. Z jedjo in pijačo se
odganja glad in žeja. 15. Kdo ne ve, da so modrijani bogastvo
in časti vedno zaničevali (pas.)? 16. Micipsa je bil v skrbeh,
da (ne) bi izbruhnil kak upor ali vojna.

7

III. Atribut in apozicija.

5. §§ 189—194.

1. Pugna Marathonia nihil adhuc, exstitit nobilius; nulla
enim unquam tam exigua manus tantas opes prostravit. 2. Per
mediam vallem amnis fluit. 3. lugurtha fratrem meum interfecit.
4. Vos in mea initlria despectl estis. 5. Volusenus erat vir con-
siliT magnl et virtutis. 6. Omnes vTcT atque omnia aedificia in-
censa sunt. 7. Tiberium et Gaium Sempronios audTvI. 8. Urbs
Syracusae a CorinthiTs condita est. 9. Imperator Augustus
anno p. Chr. n. quarto decimo mortuus est. 10. Caesar in flu-
mine Rheno (Rheno flumine) pontem fecit. 11. In librls Hero¬
doti, patris historiae, multas fabulas legetis. 12. Athenae, om-
nium artium inventrlces, inultos et egregios poetas tulerunt.
13. Thasiorum clvitas praeeipua erga Athenienses fide erat.

1. Cesarja Tita so vsi ljubili. 2. Kamil je razrušil etrursko
mesto Veje. 3. Smrt modrijana Sokrata je mnoge Atence raz¬
žalostila. 4. Atenski vojskovodja Cimon je zapodil ob reki Stri-
monu velike traške čete v beg. 5. (Ko) se je Lizander polastil
sovražnega brodovja, ni nič drugega nameraval kakor to 0 , da
bi imel (= držal) vse države v svoji oblasti. 6. Sovražniki so
opustošili vsa polja in vse livade. 7. Kralja Romul in Tul Ho-
stilij sta bila zelo bojevita. 8. Mesto Korijole je osvojil mladi Gaj
Marcij. 9. Slavni Gaj Julij Cezar je spravil vso Galijo pod rimsko
oblast. 10. Sirakuze, ono krasno mesto sicilsko, je hrabri Marcel
po dolgem obleganju (obsidere, ko je...)  osvojil. ll.Hamilkar je
vzel (= peljal) svojega 9letnega sina s seboj v Hispanijo. 12. (Ko)
je bil Temistoklej iz mesta Aten izgnan, je zbežal k perzijskemu
kralju Artakserksu. 13, Komu nista znani imeni Tiberija in
Gaja Grakha? 14. Na vojno z morskimi roparji se je Pompej
koncem (§ 182, 2 p 2) zime pripravil, v začetku pomladi jo 0  je
začel, končal jo 0  je sredi poletja. 15. Luna, neprestana sprem¬
ljevalka zemlje, ne sveti s svojo, ampak s tujo lučjo. 16. Vaše
dobrote, zbrani očetje, so se mi iztrgale. 17. Brali bodete, da
je Adherbal, sin numidskega kralja Micipse, v rimskem senatu
rekel: Nikoli torej ne bo naša rodbina uživala miru  (=
mirna)?

8

#■

IV. Casus obliqui kot stavkova določila.

Akuzativ.

6. § 197.

1. Elephantus equorum velocitatem aequare non potest.
2. Eum locum, ubi natT sumus, nunquam vTtabimus. 3. Athe-
nienses MiltiadT classem dederunt, ut Tnsulas, quae barbaros
adiuverant, bello persequeretur. 4. Miltiades non minus pru-
dentia quam felTcitate adiutus est. 5. Themistocles non effugit
clvium suorum invidiam. 6. Hostes tela deficere coeperunt.
7. Classem Xerxis duo mTlia onerariarum 1 ) sequebantur. 8. Al-
cibiades Persarum consuetudinem imitatus est. 9. Impares na-
turae imparia studia sectantur. 10. NolTte aemularT eos, qul
malls artibus ad summos honores pervenerunt! — ll.Pausanias
simulavit captTvos, quos XerxT remTserat, ex vinculls publicTs
effugisse. 12. AristTdis iustitia factum est, ut omnes fere clvi-
tates Graeciae a LacedaemoniTs ad Athenienses deficerent.
13. In rebus adversls animo ne defeceris! 2 ) 14. Aehilles Patro-
clum (PatroclT nečem) ultus est. /

9 onerarius  3 tovoren; onerSria, ae  tovorna ladja. — 2 ) ne kloni!

1 1. Atenci so obdali Pirejsko pristanišče s takim zidom
(pl.), da se je enačilo z mestom samim glede krasote (dTgnitas,
abl.). 2. Publij Decij se je pri Sentinu ravnal po vzgledu svo¬
jega deda in je rešil s svojo smrtjo domovino. 3. Ogibljite se
napak,/ sledite kreposti in 0  prava slava vam ne poide! 4. Lace-
demonci Atencem na Maratonskem polju niso pomagali proti
Peržanom (tudi pas.). 5. V 24. poglavju 21. knjige Livijeve
zgodovine (pl.) boste brali, da-je Hanibal s četami, ki so mu
sledile, prekoračil Pireneje (—  Pirenejske gore). 6. Prijatelji
pomagajo prijateljem v težkih (comp.) okoliščinah (pas.). j7. V
drugi punski vojni se je Mazinisa Kartažanoin izneveril in 0  pre¬
stopil 0  k Rimljanom. 8. Rokam sovražnikov je Cezar često ušel;
rokam svojih sodržavljanov ni mogel uiti, 9-_Ahil se je maščeval
nad Hektorjem za (pro) usmrtitev Patrokla. 10. .Mnogim zlom
se uide s smrtjo. 11. Sokrat ni hotel uiti iz ječe, dasi bi bil
mogel (ind. pf.). 12. Cezar se ni nikoli maščeval svojim nasprot¬
nikom. 13. Rimski mladeniči so se družili (= šli za) s kakim
odličnim možem in so ga posnemali (= z njim tekmovali). 14. La-
cedemonci so napisali imena onih držav, ki so jim bile poma-

gale v bitki pri Platejah (pas.), na (in z abl.) zlati trinožnik,
ki so ga postavili (plpf.) v Delfih. 15. Kurcij pripoveduje, da
je Aleksander Veliki hlepel  po  (= hodil za) razkošnih poje¬
dinah. 16. Rimskim vojakom je cesto nedostajalo streliva.
17. Atenci so se pokorili Temistoklejevemu nasvetu in so znesli
vse svoje imetje 0  na ladje. 18. Rimljani so se tako hudo mašče¬
vali nad Kartažani, da so njihovo mesto do tal porušili.

7. § 198 s.

1. Cave canem! 2. Magna dil curant, parva neglegunt.
3. HoratiT soror hostium mortem lugebat. 4. Mllites aut suum
fatum querebantur aut cum familiaribus’) suls commune pe-
rlculum miserabantur. 5. Desperans victoriam coepT suadere
pacem. — 6. Non me fugit gloriam me tihi debere. 7. Regem
iustum esse decet. 8. Oratorem simulare non dedecet.

') familiSris, is  (prisrčni) prijatelj.

1. Demosten je zelo žaloval nad smrtjo svoje hčere. 2. Ne¬
vešči vojaki so sedeli v svojih šotorih in tožili o svoji usodi.
3. Ne smejimo se nikoli siromakom in nesrečnikom! 4. Edučani
so se pritoževali o krivicah Helvečanov. 5. Vsi so obupali nad
zmago (in) 0  zbežali. 6. Čudimo se nespameti onih, ki puste duha
vsled 0  brezbrižnosti (abl.) otrpniti, 7. Bojim se Danajcev, (če)
tudi ( et) prinašajo darila. 8. Ko se je vojskovodja vrnil, so mu
rojaki veseli čestitali na slavni zmagi,, 9. Neki modrijan trdi:
Če so bogovi,, se ne brigajo za človeške ^zadeve. 10. Vsi se na¬
dejamo miru. j 11. Vsi pričujoči  (= ki so bili pričujoči) so
tolažili v žalosti očeta ,~  ki je jokal za svojim umrlim sinom.
12. Neznano ti ni, kako je težko vsem ugajati. 13. Modrijanu
se spodobi tako živeti, kakor govori. 14. Kar se spodobi možu,
to se često dečku ne spodobi (tudi pl.). ,

8. § 200 s.

1. Hannibal Flaminium consulein ad lacum Trasumenum
cireumvenit. 2. Nllus perfluit mediani Aegyptum. 3. Rhenus
multas urbes praeterfluit. 4. Exercitus Romanus Rhenum ponte
transiit. 5. Rhodanus nonnullls locis facile transltur. 6. Agesi-
laus Hellespontutn copias maxima celeritate traiecit. 7. Belgae
olim Rhenum traductl sunt. — 8. Caesar multas nationes adiit.

9. Saepe arrogantia antecedit calamitatem. 10. Legati Caesarem

10

in itinere convenerunt. 11. Sulla prTmus urbem Romam armatus
ingressus est. 12. Miltiades in vinculls publicTs diem supremum
oblsse traditur. 13. Verus amTeus pro amlco perlculum aut in-
vidiam non invTtus subit.

1. Brez bojazni so pluli mornarji mimo nevarnih skalin.
2. Znano je, da je Ciceron prepotoval vso Azijo. 3. Rem je baje
skočil črez zid (pl.), ki ga je bil zgradil njegov brat. 4. Cezar je
izvedel, da so Helvečani prepeljali tri četrtine svojih čet črez Arar.
5. Timotej je plul okoli Peloponeza (in) pognal lacedemonsko
brodovje v beg. 6. Najprej je Hanibal prekoračil z vojsko Alpe.
7. Gotovo je, da morajo vsi ljudje umreti. 8. Rimski narod je
sklenil zavezo z numidskim kraljem Maziniso. 9. Pripoveduje
se, da Pitagora ni prepotoval samo Egipta, ampak da je obiskal
tudi Perzijo. 10. Jugurta navali iznenada na rimski tabor. 11. Ko
je Timoleont sklenil življenje, so ga Sirakuzanci pokopali na
državne stroške (pas.). 12. V petem letu druge punske vojne
je nastopil Fabij Maksim četrti konzulat. 13. Aleksander Veliki
je obiskal zelo mnogo mest in narodov. 14. Vojskovodji se spo¬
dobi hoditi pred vojsko. 15. Aristid se je pred vsemi 0  drugimi
Atenci tako zelo odlikoval po nesebičnosti, da je dobil pri¬
imek  (=  se je imenoval s priimkom) Pravični. 16. Učitelj
nam je rekel, da se je Cezar podal cesto v največjo nevarnost.

9. § 202.

1. Cicero verissimum ius iurandum iuravit. 2. Hostes proe-
lium male pugnaverunt. 3. Non audlmus ea, quae a natura
monemur. 4. Quid ad me venltis? 5. Avarus nihil aliud studet
nisi pecuniae augendae.

1. Pri Farznlu so bili Rimljani ljut boj, iz katerega je
Cezar končno odšel kot zmagalec. 2. Po časteh me ne žeja, a°
tudi  po slavi ne (nec) hrepenim. 3. .Neki zgodopisec pripove¬
duje, da je Scipijon sanjal čuden sen. 4. Hanibal je prisegel
najsvetejšo prisego, da ne bode nikoli Rimljanom prijatelj.

> 5. Ljudje se najbolj vesele tega, kar dosežejo z največjim na¬
porom. 6. Vsi ljudje teže po tem edinem, da bi bili srečni.
7. Včasi diši vino po žveplu.

10. § 203.

1. Ceres homines frumentT usum docuisse dTcitur. 2. Deus
homines res futuras celavit. 3. las clvile a nobls didicistT.

11

4. Mllites de clade celantur. — 5. Pacem te poscimus omnes.
6. Caesar cotTdie Haeduos frumentum, quod publice erant polli-
eitT, flagitabat. 7. Hoc te vehementer oro (rogo), ut bos, quT
tibi beneficio meo fratres sunt, caros liabeas. 8. Nollte pati
me frustra a vobls auxilium petere. 9. Cicero aegre tulit, quod
consul eum non prlmum rogaverat sententiam. 10. AmTcus me
de re puhlica interrogavit.

1, Očetu nismo mogli prikriti nenadne smrti sinove (tudi
pas.). 2. Prosi Boga le za to [= ne prosi Boga za nič razen
(nisi)], za kar moreš (konj.) javno prositi! 3. Kdor nam nič ne
prikriva, je odkritosrčen prijatelj. 4. Sokrat je učil mladino
skromnosti, zmernosti, stanovitnosti in drugih čednosti (tudi
pas.). 5.,. Najstarejšega izmed senatorjev je konzul vprašal naj¬
prej za njegovo mnenje (tudi pas.). 6. Katon, vprašan za svoje
mnenje o Kartažanih, je baje vselej odgovoril: Sicer pa menim,
da se mora Kartagina razdejati. 7. Kdor prosi Boga le za bo¬
gastvo, ga prosi za nekaj minljivega (pl.) 8. Odposlanci vse
Galije so prosili Cezarja pomoči proti Arijovistu. 9. Daši je
prikrival Tisafern Pavzaniji * 1 ) svoje načrte, je ta vendar zapazil,
da zbira čete. 10. Izkušnja, najboljša učiteljica, nas uči mnogo
umetelnosti. 11. Ko bi bili Katilinovi načrti Ciceronu ostali
(= bili) prikriti, bi se bila  rimska država mogla  (ind. pf.)
uničiti. 12. Odgovori na 0  to,, kar sem te vprašal. 13. Oče je
vprašal Hanibala, bi li hotel oditi z njim [§ 261 (264)] v tabor.
14. To (= ono), moj dragi 0  Tiron, te prosim, da se zelo mar¬
ljivo brigaš za svoje zdravje. 15. Dijonizij je učil glasbe Epa-
minondo, Damon Perikleja. 16. V dvomljivih slučajih vprašaj
modre može za njihovo mnenje  [= kaj menijo (sentio)].

i) Latini: Pavzanija, dasi mu je T . . . prikrival, je vendar ... ■

11. § 204.

1. Roma Ciceronem patrem patriae lTbera dlxit. 2. Omnes
fere clvitates Graeciae Athenienses duces šibi delegerunt. 3. So-
cratem Apollo sapientissimum iudicavit. 4. Omnes et dicuntur
et habentur tyrannT, qul potestate sunt perpetua in ea cTvitate,
quae llbertate usa est. 5. Philippus Alexandro fllio Aristotelem
praeceptorem sumpsit. 6. CognovT te hominem optimum gratis-
simumque. 7. Augustus in adversarios suos se clementissimum
praestitisse dlcitur. 8. Catonem audlvT de senectute disserentem.

12

9. Homerus Laertem facit agrum coleniem. 10. Romani in Asia
magnas pecunias collocatas (-us 3 naložen) habebant. 11. Ly-
curgus agros locupletium plebl colendos dedit.

1. Epaminonda je smatral vsako zmago nad sodržav¬
ljani  (= državljansko) za pogubno. 2. Temistoklej je napravil
Atence zelo vešče pomorski vojni. 3. Rimski narod je izvolil
Cicerona konzulom. 4. Atenci so si vzeli Miltijada za vojsko¬
vodjo. 5. Temistoklej je napravil morje varno. 6. Epaminonda
je imel za učitelja modroznanstva Lizida Tarentinskega. 7. Ju¬
piter je dal Prijamu Merkurija za spremljevalca. 8. Alcibijada
so Atenci proglasili za sovražnika domovine. 9. Poveljnik je
zmerjal vojake, ker so se izkazali strahopetne in iskali rešitve
na begu. 10. Kdor se izkaže nasproti (= in) drugim radodarnega,
temu tudi drugi pomagajo (pas.). 11. Solon Kreza ni hotel ime¬
novati srečnega, češ, da se ne sme pred smrtjo nihče imeno¬
vati srečen. 12. Punci so napravili Hamilkarja za poveljnika.

_J,3. Cesar Tit se je izkazal tako blagohotnega, da so ga ime¬
novali ljubezen in radost človeškega rodu. 14,, Pomisli, da ti
mnogi, ki jih smatraš v sreči za prijatelje, ne bodo pomagali
v nesreči! 15. 4 Cezar je dal črez reko Ren napraviti most. 18. Isti
je bil zbral  (= imel zbrano) iz vse provincije konjištvo. 17, t Ko
je Aristid videl (= zapazil) nekoga pisati, da se naj izžene (impf.)
iz domovine, ga je baje vprašal, zakaj to dela (čas!). 18. Apel
je naslikal Aleksandra s strelo v roki  (== strelo držečega).

12. § 205; 178 p 1.

1. Eheu * 1 ) me miserum! 2. Hancine 2 ) impudentiam ?! 3. O
miseras hominum mentes, o pectora caeca! 4. Pro delim ho-
minunque fidem! 5. Ecce (en) tuae lltterae! 6. Pro sanete
Iuppiter! 7. O magna vTs veritatis, quae facile se per se ipsa
defendat! 8. Caesar, Teneo te, inquit, Africa! 9. O miser (ali:
o miserum te), sl haec non vlderis!

>) eheu = heu  joj! — 2 ) hicine  itd. ta-li? gl. § 86 prip.

1. Prijatelji, dan sem izgubil! 2. Doklej vendar, Katilina,
boš še zlorabil našo potrpežljivost? 3. Evo one hvaljene" svo¬

bode ! 4. Oj srečne zemlje, ki vzprejme (fut. II.) najboljšega
državljana Milona! 5. O moj dobri Bog, kako kratko je člo¬
veško življenje! 6. Kvintilij Var, vrni mi moje legije! 7. Oj
tebe nesrečnika, če to (pl.) uvidiš, še° večjega nesrečnika
(kompar.), če ne uvidiš!

13

13. § 206.

1. Mili tes aggerem pedes trlginta altum, pedes ducentos
longum, pedes sexaginta latum exstruxerunt. 2. Caesar tridul
iter processit. 3. Campus Marathonius abest ab urbe circiter
milia passuum decem. 4. Rex mTlle passus [mllle passibus,
mTlle passuum spatio (intervallo)] a castrls consedit. 5. Troia
decem annos obsessa est. 6. Romulus septem et trlginta annos
regnavit. 7. Hannibal novem annos natus (decimum annum agens,
puer novem annorum) cum Hamilcare patre in castra pro-
fectus est.

1. Sagunt, najbogatejše mesto Hispanije, je bil od morja
1000 korakov oddaljen. 2.\Dasi Nestor ni imel  (deficere) te¬
lesne moči, ker je bil 90 let star, je vendar mnogo koristil
Grkom z dobrim 0  svetom. 3. .Smrt Tarkvinija Priska je Rim¬
ljanom Servij Tulij nekaj dni prikrival (pas.). 4. .Onkraj reke,
ki je bila od Cezarjevega tabora okoli 10.000 korakov odda¬
ljena, so pričakovali sovražniki prihod Rimljanov. 5, Hanibal
je postal v 27. letu (= 26 let star) nadpoveljnik. 6. isti je iz-
vojeval Sagunt po 8 mesečnem obleganju [= (ko) gaje  bil 8 m.
oblegal]. 7. Branilne strehe so bile baje po 8 črevljev visoke,
8 črevljev široke, 16 črevljev dolge. 8. Katon je umrl (e vita
decedere) 85 let star. 9. Numa Pompilij je bil baje 38 let kralj.

Mešani vzgledi o akuzativu.

1. Cezar je prepeljal mnogo (magnus) čet črez Ren (tudi
pas.). 2. Atenci so prosili le Lacedemonce pomoči.. 3. Cezar se
je utaboril 3000 korakov od helvečanskega tabora. 4.\Atik se
je z največjo skrbnostjo ogibal vsega, kar se mu ni spodobilo.
5. Izbranci so bili poslani v Delfe vprašat za svet, koga naj
si vzamejo za vojskovodjo proti Peržanom. 6. Agezilaj ni ni¬
koli nehal pomagati domovini in prijateljem, s čimurkoli (pl. z
res) je mogel. 7.,O da bi se po njegovem vzgledu hoteli rav¬
nati vsi naši poveljniki! 8. Epaminonda je vse priznal, kar so
bili povedali njegovi 0  tovariši, ter se ni branil podvreči se po¬
stavni kazni. 9. ,Temistoklej je sporočil Kserksu, da hočejo Grki
črez Helespont zgrajeni most podreti, in ga je o tem prepričal.
10. Kornelij Nepot pravi, da se ne more dvomiti, da je Hanibal
prekosil vse 0  druge vojskovodje. 11. Temistoklej je moral živeti
žalostno življenje pregnanca. 12. Atili je prosil Sulo le to,

14

da naj ga [§ 261(264), 2] ne sili bojevati se zoper svoje so¬
državljane. 13. Hanibal je delal z vso silo  (= silno) na to,
da bi napravil macedonskega kralja Filipa Rimljanom za sovraž¬
nika. 14. Agezilaj je vzkliknil po zmagi: Oj tužne Greeije, katere
sinovi se rajše med seboj pobijajo, kakor združeni bojujejo
zoper skupne sovražnike Peržane! 15. Suli so naznanili konje¬
niki, da je Jugurtov tabor oddaljen od Rimljanov 3000 korakov.
16. Ko je prišel Temistoklej v Sparto, je sprva eforom prikrival,
kaj se v Atenah godi (čas!).

Genitiv.

14. §§ 209—212.

1. Latona iTberos suos, ut Niobes iniurias ulclscerentur,
oravit. 2. Catonis orationes non minus multae fuerunt quam
Lysiae. 3. Verbum ipsum voluptatis non habet dlgnitatem.
4. Recentium Helvetiorum iniuriarum populi Romani obllvTscT
non possum. 5. Saepe amicorum causa aliquid facimus, quod
nostra ipsorum causa non fecissemus. 6. Curium censores a
senatu probrl gratia ainoverunt. 7. Magnum urbis, mebrum
tulque desiderium me cepit.

1-vDarej je pustil za čuvaje mostu, (ki) ga je zgradil črez
Hister, kneze, ki jih je s seboj pripeljal (plpf.) iz Azije. 2. Beseda
domovina je domoljubom sveta. (3. Korijolan je odvedel materi
naljubo svojo vojsko od mesta) 4. Edino moj trud te je rešil
(pas.). 5. Periklej, ki je vodil 32 let državo, je zapustil pri Atencih
veliko hrepenenje po sebi. 6. Ne dvomimo, da pravo domoljubje
ne zahteva plačila. 7. Poželjenje po prepovedanih rečeh je pri
(— in) ljudeh zelo veliko. 8. Ker je Epaminonda delal vse zaradi
domovine, ne zaradi sebe samega, je lahko prenašal narodove
krivice. 9. Spomin na te bo v srcih nas vseh vedno živel
(= ne bo nikoli ugasnil); nikdar ne bodemo pozabili, kaj si
nam naljubo storil. 10. Znano je, da je mnogo Ciceronovih govo¬
rov zelo lepih. 11.,Naša lastna blaginja nam veleva izpolnjevati
zakone. 12. Hlepenje po slavi in časti ne pokvari nrati stano¬
vitnega moža. 13. Mnogi mislijo, da so rojeni le zaradi zabave.
14. Platon se je pečal  (= je obdržal pečanje) z vedami do
sive starosti. 15. Kdo ne ve, da je največje vabilo v greh (= gre-
šenje) nada na nekaznjenost? 16. Zvesti ohranitelj (= čuvaj)
vseh dogodkov je spomin.

15

15. § 218.

1. Dareus classem quTngentarum navium comparavit eTque
Datim praefecit et Artaphernem. 2. Hostes saxa magnT pon-
deris in inuro collocabant. 3. Philippus, LysimachT frater, iu-
venis fuit indolis rarae. 4. SuebT homines immanl corpormn
magnitudine fuerunt. 5. Caesar C. Valerium Procillum, surama
virtute et humanitate adulescentem, ad Ariovistura inlsit. 6. Op-
pidum muro sex pedum crassitudine cingebatur.

1. Daši je bil Cineja mož zelo bistrega (= najvišjega)
duha (ingenium), vendar ni mogel pregovoriti rimskega senata,
da bi sklenil s kraljem Pirom mir. 2. Vemo, da je bil Seneka
zelo duhovit (= odličnega duha) in učen (= velike učenosti)
mož. 8. Aristida so Atenci kaznovali s pregnanstvom 10 let (pas.).

4. Helvečani vzamejo od doma seboj živila za tri mesece (gen.).

5, Cezar je mislil, da se divji in zelo hrabri  (== velike hrab¬

rosti) ljudje ne bodo mogli vzdržati boja. 6. Atenci so dali
Miltijadu brodovje 70 ladij, da bi zavojščil otoke, ki so bili
podpirali barbarce. 7. Peržanski vojaki so imeli zelo dragoceno
obleko (= obleko neizmerne cene). 8. Latinci so prinesli Ju¬
pitru zlat venec velike vrednosti na (in) Kapitol. 9. Voluzen,
pameten in hraber mož (= mož velike p . . .), je bil izvoljen
vojaškim tribunom. 10. Sredi ravnine se je razprostirala (= bila)
kakor mesto velika vas (= vas velikosti mesta). 11. Romul je
izbral za mesto (dat.) neverjetno ugoden kraj (= kraj never¬
jetne ugodnosti). lg  g 2U

1. Athenienses decemplicem numerum hostium profllga-
verunt. 2. VTdit vir omnium callidissimus in magno se fore
perlculo. 3. Quis mortalium sine vitils natus est? 4. Barbarus
nihil doli subesse credidit. 5. Mihi mlrum videtur, quid in
mea Gallia CaesarT negotil sit. 6. Philocles sentiebat, sl quid
secundl evenisset, nullam in ea re suam partem fore. 7. Rex non
habet aurl atque argentl satis. 8. Frater meus ubi terrarum sit,
nescio. 9. Incertum est, quam longa nostrum cuiusque vita fu-
tura sit. 10. Unus ex centurionibus quartae legionis incolumis in
castra rediit. 11. Inter omnes clvitates Graeciae fortissimT fuerunt
Athenienses et LacedaemoniT. 12. Ex ore Timoleontis nihil unquam
neque Tnsolens') neque gloriosum 1 2 ) exiit. 13. Senectus auctoritatis
habet plus (= maiorem auctoritatem), laboris minus (= minorem 1.).

') nenavaden; ohol. — 2 ) bahav.

1. Ciceron je poslal veliko množino žita iz Sicilije v Rim.
2. Izmed vseh Galcev so Belgi najhrabrejši. 3. Pravijo, da je
Hanibala eden izmed bogov peljal v Italijo. 4. Mi sami izmed
životinj smo spoznali tek (pl.) ozvezdij. 5. Helvečani so
si izbrali za 0  bivališče (dat.) tisti kraj, ki so ga smatrali za
najrodovitnejšega vse Galije. 6. Ker je že toliko  na  uri  (= tisto
časa), odidimo! 7. V Atenah sta bili za [časa pl.] 1 ) Focijona dve
stranki, izmed katerih je zastopala ena koristi (causa, sing.)
ljudstva, druga koristi 0  boljarov. Izmed teh sta uživali obe
macedonsko varstvo (pl.). 8. Cezar je v kratkem podjarmil velik
del Galije. 9. Kdo izmed nas je popolnem srečen? 10. Sestra
Horacijev je bila z enim izmed Kurijacijev zaročena. 11. Prva
zapoved zgodopisea je, da nič (= da ne kaj) napačnega ne trdi.
12. V nekaterih državah ima zakon premalo moči. 13. Svoboden
in značajen mož ne prenaša nič sramotnega. 14. Tebansko
ljudstvo je imelo več telesne kakor duševne moči. 15. Nobe¬
nemu izmed Grkov se ni posrečilo, Demostena prekositi v zgo¬
vornosti. 16, V bitki pri Kanah je eden izmed konzulov ušel,
drugi je padel. 17. Kar je komu (= vsakemu) časa danega, to
naj dobro porabi. 18. Prevelika strogost pripravi otrokom več
strahu kakor zaupanja. 19. Solnce daje (largTrT) nam vsem
enako (= isto) luč in gorkoto. 20. Čim manj je bojazni, tem
manj je navadno nevarnosti. 21. Neron je zakrivil toliko grozo¬
vitosti (sg.), da ga je senat proglasil sovražnikom (pas.).

17. § 215 s.

1. Bello Peloponnesiaco tota Attica aliquamdiu Lacedae-
moniorum erat. 2. Pergamum Romanorum factuin esse non
Ignoramus. 3. Virorum fortium est dolorem aequo animo pati.
4. Vir bonus suum esse putat parere legibus. 5. Exspectare, dum
hostium copiae augerentur, summae dementiae esse Caesar iudi-
cabat. 6. Idem totam Galliam dicionis Romanae fecit. — 7. Apud
Artemisium classis communis Graeciae trecentarum navium fuit.
8. Apud Graecas cTvitates Athenae diu magnae auctoritatis
(magna auctoritate) erant. 9. BoT 1 ) egregia virtute erant cognitl.
10. VTcus oppidl magnitudine erat. 11. Agesilaus et statura fuit
humill et corpore exiguo.

‘) Boji, keltski narod v Galiji in Gornji Italiji.

16. ■) V [ ] stoječe besede so le za latinitev potrebne.

17

1. Nepot pripoveduje, da je Miltijad užival (esse) med na-
selniki kraljevo čast. 2. Cezar je uravnal leto po solnčnem teku,
da je imelo (= štelo) 365 dni. 3. Kako je bil Aristid nesebičen
(= katere nesebičnosti je bil A.), je znano. 4. Samo to moremo
podariti, kar je naša last  (= nas samih). 5. Bogastvo prezirati
je znak velikega duha. 6. Vsa Hispanija je bila nekoč rimska last.
7. Srečen, komur je dano (= katerega lastnost je) nesrečo ravno¬
dušno prenašati. 8. Vaša dolžnost je, bogataši, siromakom in re¬
vežem pomagati. 9. Cesar Tit je bil zelo milega srca (= zelo
velike miline). 10. Pristoji vam, dečki, za dobljene dobrote
hvaležnim biti. 11. Postanimo prijatelji tistih, ki jih bomo
spoznali v nesreči kot 0  može 0  neomajne (sincerus 3) zvestobe!
12. Prijateljeva dolžnost je, odsotnega prijatelja braniti. 13.,Sci-
pijon je spravil vso hispansko obalo do Ebra v rimsko oblast.
14. Arijovist, kralj Svebov, je rekel: „Ne tvoja, Cezar, ampak
moja je Galija." 15. Peržanska vojska je štela pri Platejah
100.000 pešcev in 10.000 konjenikov. 16. V (in) skupnem
grškem brodovju pri Artemiziju je bilo 200 ladij atenskih.
17. Cesar Tiberij je imel navado govoriti: Naloga dobi’ega pa¬
stirja je ovce striči, pa 0  ne dreti.

18. § 217.

1. Hephaestionem Alexander pluriml fecit. 2. Dlvitiae a
sapiente minimT putantur. 3. Intellegl potest unum hominem
(= EpamTnondam) pluris quam to tam eius cTvitatem fuisse.

4. QuantT quisque se ipse facit, tantl fIt ab amlcls. 5. Quod
tua, non alterlus causa facis, pro nihilo (nihilT) duco. 6. Praedia
non tantl, quantl empta erant, sed parvo venierunt. 7. Victoria
magno detrlmento') constitit. 8. Miltiadis lis quTnquaginta ta-
lentTs aestimata est.

') detrTmentum,  r Skoda, izguba.

1. Nekateri cenijo Demostena bolj kakor Cicerona, neka¬
teri pa tega toliko kakor onega. 2. Mnogi ljudje so vajeni,
kakor trdi Salustij, svoje (pl.) nizko ceniti, tuje poželeti. 3. Ci-
ceronov Tuskulanum se je cenil na 50.000 sestercijev. 4. Rimski
pesnik Katul je kupil učenega sužnja za zelo visoko ceno.

5. Trgovci morajo blago dražje prodajati kakor ga kupijo (pf.).

6. Znano je, da je bila Kononova delavnost v peloponeški vojni
veliko vredna. 7. Ko bi bil Epaminonda denar toliko cenil kakor

2

18

ljubezen do domovine, bi se bilo Dijomedontu posrečilo pod¬
kupiti ga. 8. Kar je koristno, se mora manj ceniti kakor to 0 ,
kar je častno. 9. Alcibijadov ugled je pri Atencih toliko veljal,
da so na 0  njegov nasvet (abl.) 1. 415. pr. Kr. pripravili brodovje
100 ladij proti Sirakuzancem. 10. Ker Tarkvinij narodovih in
senatovih pravic ni nič cenil (pas.), so ga Rimljani po pravici
imenovali Ošabnega (pas.). 11. Ciceron pravi, da je več vredno
premišljeno delati (agere), kakor pametno misliti. 12. Palameda
so kamenali (pas.), ker se je baje dal [111(112)'3] za mnogo
denarja od Trojancev podkupiti (conducere). 13. Ladjevje, ki so
ga dali Atenci Miltijadu, da bi zavojščil otoke, je veljalo 50 ta¬
lentov. 14. Ko so vojaki zahtevali znamenja za bitko, je Cezar
rekel: Bojim se, da bo zmaga stala (prež.) veliko izgubo in
življenje (= smrt) mnogo hrabrih mož. 15. Tvoja dolžnost je,
za 0  to 0  skrbeti, da se hiša za kar najvišjo ceno da v najem.
16. Kdo je že kupil za denar dušni (= duše) mir?

19. § 218 s.

1. Gens Gallorum avidissima aurT fuii. 2. Epamfnondas
erat perltus belil. 3. Vis consilir expers mole ruit sua. 4. Han-
nibal memor prTstinarum virtutum venenum sumpsit. 5. Nulllus
iniuriae mihi conscius sum. 6. Mardonius et manu fortis et con-
siliT plenus erat. 7. Alexander Trae suae non potens erat. — 8. Ro¬
mam semper appetentes gloriae et avidl laudis fuerunt. 9. Epa-
mlnondas adeo veritatis dlligens erat, ut ne ioco quidem mentl-
retur.

1. Sokrat je imel navado (solere) reči, da je v vseh rečeh
neveden. 2. Evmenu so Macedonci zavidali, ker je vedel (con-
scium esse) za vse Filipove načrte. 3. Scipijon se je izkazal
vojaštvu zelo veščega vojskovodjo ter je prisilil Kartažane, da
so sklenili mir. 4. Patriciji so sovražili Tiberija Grakha, ker
se jim je zdelo, da je vladoželjen. 5. O Mariju, pod čigar vod¬
stvom so Rimljani Cimbre in Tevtone popolnoma premagali, se
trdi, da je bil v vedah tujec  (nepoznavalec ved). 6. Ni
dvomno, da je bil Cezar zelo častiželjen. 7. Komu je neznano,
da je naše življenje polno skrbi (pl.)? 8. Govori le o zadevah,
ki jih poznaš (= katerih si poznavalec)! 9. Izkaži se vedno
domoljuba in resnicoljuba! 10. Nepot pripoveduje, da je Temi-
stoklej napravil Atence zelo vešč4 pomorski vojni (pas.). 11. Samo
človek je izmed toliko vrst životinj deležen pameti in govora.

19

20 . § 220 .

1. Memento mel! 2. ReminTscere et veteris incommodT 1 )
populi Romani et prlstinae virtutis Helvetiorum! 3. Peto, ne
avl beneficl obllvlscaris. — 4. Alcibiades reminlscebatur prlstini
temporis acerbitatem 2 ). 5. Tu, C. Caesar, obllvTscT nihil soles
nisi iniurias. 6. Nihil aliud meminT. — 7. Cur consilia mea recor-
datus non es? 8. De parentibus fratribusque semper recordabor.
9. Res adversae admonent nos fragilitatis 3 ) humanae. 10. De
clade nostra vos invltus admonul. 11. Admones me de fratre.
12. Hlud vos admoneo, mllites, ut prlstinae fortitudinis memi-
neritis neve magnae maiorum virtutis oblivTscaminl.

■) incommodum X  nezgoda. — 2 ) acerbitSs, Stis  bridkost — 3 ) fra-
gilitas, Btis  minljivost.

1. Vojaki Aleksandra Velikega so, pozabivši žene in otroke,
smatrali peržansko zlato za svoj plen in niso mislili (== se spo- 2  ^ 1

minjali) na vojne nevarnosti, ampak na bogastvo. 2. Cezar je
opominjal Educane, da naj pozabijo prepire in razprtije. 3. Na
to vojno sem vas malo prej le 0  nerad spomnil. 4. Ko je Mazi-
nisa nekoč govoril o Scipijonu Afričanu, se ni spominjal le
njegovih činov, ampak tudi njegovih rekov. 5. Znano je, da
je Aristid pozabil krivice, ki so mu jih bili storili Atenci. 6. Cezar
je spomnil Arijovista na dobrote, (ki jih) je prejel od njega in od
rimskega naroda. 7. Darejev prihod je Grke tako prestrašil, da so
pozabili na svoje prepire. 8. Usoda grškega naroda (natio) nas
spominja na človeško minljivost. 9. V Atenah so spominjali
sodniki tiste, ki so nevedoma grešili (plpf.), skrivši (prlvatim)
na njih dolžnost (pas.). 10. V (per) spanju se duh cesto spomni
preteklih reči 0 . 11. Graje so vredni (konj. perifr. pas.) tisti, ki
zaradi zabave pozabijo na dolžnost. 12. Vedno mi prihaja na
misel tisti prijatelj, ki sem z njim preživel najlepša in najsreč¬
nejša leta mladosti. 13. Vredno (= vrednost) je truda, spominjati
se činov naših očetov.

21 . § 221 .

1. Thrasybulus legem tulit, ne quis ante actarum rerum
accusaretur (reus fieret). 2. Dux proditionis convictus est. 3. La-
cedaemonil Pausaniae scrlpserunt, nisi domum reverteretur, se
capitis eum damnaturos. 4. [dem capitis absolvitur, multatur

20

tamen pecunia. 5. GraecT multos viros clarissimos capitis (ca-
pite) damnaverunt. 6. Postquam domum reditum est, collegae
Epammondae hoc crlmine accusabantur.

'

1. Galci so Vercingetoriga obdolžili izdajstva. 2. Miltijad
je bil tožen (pf.) izdajstva, češ, da se je dal od peržanskega
kralja podkupiti. 3. Po preiskavi 1 ) so ga oprostili smrtne
kazni (ter) ga obsodili na globo (pas.). 4. Temistoklej je bil

obsojen zaradi veleizdaje. 5. Na,rod je Alcibijada obsodil zaradi
svetoskrunstva. 6. Ko je bil Epaminonda tožen na življenje in
smrt, je spomnil sodnike na bitko pri Levktrah; in ti so njegove
čine cenili toliko, da so ga oprostili smrtne kazni. 7. Isti
je edino to prosil svoje nasprotnike, da napišejo na njegov
grob: Epaminondo so Tebanci obsodili na smrt in mu vzeli
življenje  (— ga kaznovali s smrtjo) (pas.), ker jih je
prisilil pri Levktrah premagati Lacedemonce. 8. Daši je bil
Miltijad tožen zaradi krivde glede Para  (= parske), je bil
vzrok njegove obsodbe vendar drug. 9. Za vlade Tiberija, dru¬
gega rimskega cesarja, je bilo mnogo ljudi toženih in obsojenih
zaradi nasilja in veleizdaje. 10. Učitelj nam je pripovedoval, da
so Sicilci tožili propretorja Vera zaradi izsiljevanja (pas.). 11. Ko
je nekdo Sokratu (= k S.) rekel: „Atenci so te obsodili na
smrt 14 , je dejal: „In njihova narava 14 .

! ) = (ko) so zadevo (causa) spoznali.

22. § 222 s.

1. Me cTvitatis moram piget. 2. Multos homines Tnfamiae')
suae neque pudet neque taedet. 3. GallT saepe consilia ineunt,
quorum eos in vestTgio 2 ) paenitere necesse est. 4. Misereat te
pauperum! 5. Patres plebis Romanae miseritl non sunt. 6. PrTn-
cipes Gallorum miserantur communem Galliae fortunam. 7. DT-
ligenter dTscite, puerT! hoc vos nunquain paenitebit. 8. Pudeat
te peccasse! 9. Srlbit frater se paenitere, quod te violaverit. —
10. Omnium bonorum interest patriam florere. 11. Populorum
interest, utrum comT 3 ) domino an aspero serviant. 12. MagnT
mea refert, quid boni homines de me iudicent. 13. Quod nostra
non refert (tiče se), id ne curemus!

') Trtfamia, ae  slabi glas. — 2 ) uestigium, T  stopinja; in v.  takoj, na
mestu. — 3 ) cčmis, e  prijazen, ljudomil.

21

1. Po Sokratovi smrti so se Atenci kesali svoje krutosti.

2. Macedonci so trdili, da je bil Klit po pravici ubit, da bi se
Aleksander umora tem (quo) manj sramoval in kesal. B. Mnogi .
so s svojim življenjem zelo nezadovoljni. 4. Prijatelj mi je pisal,
da ga je sram njegovega Čina. 5. Oče je s tvojim napredkom
(proficere) zadovoljen. 6. Ravno (quisque) najboljšim izmed Rim¬
ljanov so se pokvarjeni nravi najbolj studili. 7. Modrijan se
ne sramuje priznati, da mnogo stvari 0  ne ve. 8. Bodi skromen,
mladenič, tega se ne boš nikoli kesal. 9. J3milijo se nam zlasti
tisti, ki so postali po drugih nesrečni. 10. Vsem državljanom
mora biti največ na tem, da je domovina čvrsta. 11. Več mi
je do tega, kakšen je moj prijatelj, kakor, kje je. 12. I tebi,
dragi 0  moj Tiron, i meni je zelo veliko na tvojem zdravju
(= tem, da si zdrav). 13. Cezarju je bilo jako veliko na zmagi
nad Arijovistom. 14. Življenje je kakor igrokaz; gre za to, kako
dobro, in 0  ne, kako dolgo se je igralo (agere). 15. Staršem in
učiteljem je mnogo na tem, da dečki in mladeniči v vedah na¬
predujejo. 16. Agamemnon se je zelo kesal, da je Ahila raz¬
žalil, in bilo mu je veliko na tem, da bi se spravil z njim.

17. Katon je bil vajen reči, da je za Rimljane silno važno, da
razdenejo Kartagino. 18. Ni toliko do tega, kaj se dela ali daje,
ampak s kakim namenom (— srcem).

Mešani vzgledi o genitivu.

1. Dobri starši se trudijo bolj zaradi otrok kakor zaradi sebe
samih. 2. Jaz imam manj moči kakor kateri si bodi izmed vas.

3. Atenska četa je žarela čudovite bojaželjnosti (abl.). 4. Peržani
so osvojili Eretrijo in poslali vse državljane tistega rodu (gens)
h kralju v Azijo. 5. Aristid je bil izvoljen, da določi (constituere),
koliko denarja naj da vsaka država za (ad) zgradbo ladij. 6. Kser-
ksovo brodovje je štelo 1200 bojnih ladij. 7. Kononov trud v
peloponeški vojni je bil mnogo vreden. 8. Pot je bila približno
desetdnevna. 9. Dvorjani so videli, da sam Datam več velja
kakor oni vsi. 10. Dolžnost otrok je pokoravati se svojim
staršem in učiteljem. 11. Kdo je, ki bi ne imel dosti moči za
škodo Inocere) ? 12. (  (Ko) je rimski narod izgnal Tarkvinija
Ošabnega, ni mogel slišati imena kralj. 13. Vsi ljudje sovražijo
tiste, ki dobrot niso pomljivi. 14. Mnogo jih je bilo, ki so ver¬
jeli, da je Kras vedel za Katilinove naklepe. 15. Metel je za¬
hteval od Jugurte 200.000 funtov srebra in velik del konj in

22

orožja. 16. Aristid je bil tako nesebičen, da je v največjem
siromaštvu umrl. 17. Ko je Epaminonda peljal tebansko vojsko
proti Lacedemoncem, je imel dva tovariša, izmed katerih je bil
eden Pelopida. 18. Ko je Marcel osvojil Sirakuze, je baje po¬
izvedoval (requlrere aliquem) po Arhimedu, zelo duhovitem in
učenem možu. 19. Domovina je skupna mati nas vseh. 20. Ti.
Grakh je zapustil pri rimskem ljudstvu hvaležen spomin nase.
21. Ko so bili Tebanci izvolili vojni neveščega vojskovodjo, so
začeli pogrešati Epaminondovo previdnost (pas.). 22. Ko tirani
padejo (pf.), se spozna, kako malo  prijateljev so imeli  (inopem
esse). 23. Ko so Cezarjevi konjeniki obkolili Dumnoriga, je
vzkliknil, da je prost in državljan 0  proste države. 24. Veru je
dokazal Ciceron mnogo hudodelstev. 25.,Atik je rekel, da more
(esse) le 0  lahkomiseln, ne radodaren mož obljubiti, česar ne
more (konj.) držati. 26. Atik se je spominjal dobrot, ki jih je
bil izkazal, le 0  toliko časa, dokler (= kakor) je bil hvaležen
tisti, ki jih je bil dobil. 27.(Vsak dan, vsaka ura nas spominja
človeške minljivosti.

Dativ.

23. § 224.

1. ValetudinT multae res noxiae sunt. 2. Cultura agrorum
hominum generl universo est salutaris 1 ). 3. Veritas etsT non
est iucunda, hominibus tamen grata esse debet. 4. Nonne lupus
cam similis est? 5. Epicurus putat deos hominum similes esse.
6. Tu quod me tuT si milem ex!stimastl, non mlror. 7. SocratT
quis sapientia par fuit? 8. Demosthenes, cuius eloquentia parem
ant!quitas tulit neminem, venenum sumpsit, ne vlvus in hostium
inanus incideret. 9. Pater fllio (fTlir) superstes fuit. 10. Ubil 8 )
proximI Rhenum (Rheno) fuerunt. 11. Secundo bello Punico
propius perlculum fuerunt, quT vTcerunt. 12. Templum Apollinis
sacrum est. 13. Senator! necessarium est nosse rem publicam.
14. Innumerabiles artes ad vTtam necessariae sunt.

') salutaris, e  koristen. — 2 ) Ubiji, galski narod.

1. Hanibal je bil rimskemu narodu (= imenu) silno so¬
vražen. 2. Najmanj je vsak sebi znan. 3. Zrak je vsem skupen.
4. Katerega človeka bomo našli, (ki) bi bil za vsako reč pri¬
praven in koristen? 5. Dobrim ljudem ni nič dražjega od do¬
movine. 6. Tiberij je imenoval Prijama blaženega, ker je pre-

23

živel vse svoje. 7. Vedi, da je v naši državi mnogo i meni i
tebi glede značaja podobnih! 8. Tri stvari 1 ' so vsem životinjam
za življenje potrebne: spanje, jed in pijača. 9. Dijoinedont, ki
se mu je zdelo bogastvo največja dobrina, je smatral Epami-
nondo sebi podobnega ter ga hotel podkupiti. 10. Otok Del je
bil Apolonu in Dijani posvečen. 11. Lacedemonci niso gledali
(intuerl) na 0  to, kar bi bilo vesoljni Graeciji koristno. 12. Pav-
zanija je napravil načrte, ki so bili i zanj i za njegovo domo¬
vino škodljivi.

24. § 225 s.

1. lugurtha fratri meo vltam eripuit. 2. Confldo vobls.
3. Libenter invltamus eos, quibus favemus. 4. luventutl ab om¬
nibus favetur. 5. Tlmoleon parere legibus quam imperare patriae
satius') duxit. — 6. Dies (čas) stultls quoque mederl solet. 7. A
medicls vulnera sauantur. 8. Propter perfidiam dl immortales
hominibus Trase! solent. 9. Sloveni praecipue agricultiirae študent.
10. PaucT ThebanT Laconum rebus studebant. 11. Epicurus Phae-
donl 2 ) Socratico turpissime maledlxit. 12. BonTs noeet, qul malls
parcit. 13. Ne templls quidein deorum a Persls temperatum est.
14. Nupsit luno lovi. 15. luno lovi (cum love) nupta erat.
16. Persuasit Themistocles populo, ut classis centurn navium
aedificaretur. 17. SiculTs persuasum est (Sicull šibi persuaserunt)
Siciliam totam esse CererT consecratam. 3 )

’) satius  (comp. k satis)  bolj prav, bolje. — 2 ) Phaedon, Onis  Fedon,
Sokratov učenec. — 3 ) cOnsecro  posvetili!.

1. Pravičnost ukazuje (praeeipere), da daš (reddere) vsa¬
kemu svoje. 2. Na domovino jeziti se je greh. 3. Cimonova
sestra je rekla, da se bode omožila s Kalijem, da bi rešila svo¬
jega brata. 4. Sovražniki niso prizanesli niti ženam niti otrokom
(tudi pas.)! 5. Hanibal je skušal  Antijoha pregovoriti
(impf., tudi pas.), da bi odšel z vojsko (pl.) v Italijo in se voj¬
skoval z Rimljani. 6. Ne občuj s tistim, ki ga poštenjaki gra-
jajo (= psujejo, pas.)! 7. Da bi laže odpomogel (= zdravil)
pomanjkanju žita, je Cezar sklenil razdeliti svoje legije v več

držav. 8. Vsi ljudje teže od narave po svobodi in sovražijo

robstvo. 9. Cezar je pregovoril nekega galskega konjenika, da
nese (deferre ad) pismo Kvintu Ciceronu. 10. Ni prav psovati
tiste, ki bi jih morali mi° ljubiti (ind. prež. konj. perif. pas.).

24

11. Stari Rimljani so se pečali s poljedelstvom, ne pa 0  z umet¬
nostmi in vedami. 12. Ko bi znaii (=  mogli) zdravniki ozdra¬
viti vse bolezni, bi bili najsrečnejši izmed vseh ljudi. 13. Te-
mistoklej je Kserksa lahko uveril (tudi pas.), da Grki delajo
na to, da bi se črez Helespont zgrajeni most porušil.

25. § 227.

1. Ancus Marcius AventTnum urbT adiunxit. Classe ad
terram appulsa mTlites egressl sunt. 2. Anteferamus honestatem
pecuniae! 3. BeatT sunt, quorum virtutl f or tuna coniuncta est.
4. Coniungite salutem vestram cum communl salute! 5. Dareus,
rex Persarum, Graecls bellum intulit. 6. In nobls omnibus inest
animus immoi-talis. 7. Patres metus invasit. 8. Pugnae in campo
Marathonio commissae Lacedaemonilnon interfuerunt. 9. Caesar,
ne graviorT bello occurreret, matdrius quam consuerat ad exer-
citum profectus est. 10. Idem munltionl Labienum legatum prae-
fecit. 11. Dux cohortatur mTlites, ne laborT succcumbant.

1. Hanibal je ukazal nekega Kampanca v železje vkovati.
2. Antijoh, kralj sirski, je zavojščil Rimljane. 3. Po Hamilkar-
jevi smrti (occldere) je načeloval vojski Hasdrubal, ki se je bil
oženil s Hamilkarjevo hčerjo. 4. Aristid se je udeležil pomorske
bitke pri Salamini. 5. Hanibal se je zahvalil Kampancem, ker
so njegovo prijateljstvo bolj cenili od rimske zaveze. 6. V tem
življenju je (inesse) mnogo zla. 7. Kakšna (quid) je razlika med
prijateljem in prilizovalcem ? 8. Darej je postavil Datida in
Artaferna na čelo vojski, ki jo je poslal nad Grke. 9. Ciceron
je stal Rosciju Amerincu na strani, ko je bil ta tožen (plpf.)
očetomora. 10. Brez vzroka se ne izpostavljajmo nevarnostim!
11. Ko je vojskovodja videl, da so ga sovražniki obšli (pas.),
si je zadal sam smrt. 12. Po previdnosti Temistokleja edinega
je Azija podlegla Evropi. 13. Aleksander je vrgel pismo, ki mu
ga je bil poslal Parmenijon, pod blazino, ki je na njej ležal.
14. Ko se je Cezar bližal, je izpreletel Pompejevo vojsko tolik
strah, da so mnogi orožje proč vrgli. 15. Cimbri in Tevtoni so
spravili Rimljane v velik strah. 16. Vsled Aristidove pravič¬
nosti se je zgodilo, da so se skoro vse grške države pridružile
atenski zavezi. 17. Pravi prijatelj se o vseh svojih zadevah raz-
govarja s prijateljem. 18. Semiramida je baje celo može pre¬
kašala po hrabrosti in pameti. 19. V Atenah je bila velika raz-

25

burjenost, ko se je Darej bližal mestu. 20. Z našo domovino
se da (== more) le 0  malo dežel primerjati glede naravnih kra¬
sot. 21. Pitagora je navadil svoje učence molčečnosti. 22. Rim¬
ljane je obšel strah, da bi jo Hanibal udaril proti (ad) Rimu
in oblegal mesto.

26. § 228 s.

1. Socrates iudicibus supplicare noluit. 2. Populus semper
šibi supplicarl vult. 3. AlcibiadT multT clves invlderunt. 4. Vi-
demus, quanta sit in invidia (quantae invidiae sit) novorum
hominum virtus. 5. Consulatus hoc tempore nullam invidiam
habere (consulatul non inviderl) potest. 6. Pompeio a multls
obtrectatum est. 7. Vir iustus probo nunquam suscensebit. —
8. Dionysius tyrannus latam fossam lecto ') suo (lata fossa lectum
suum) circumdedit 9. Alexander regem Poram a ) ampliore regno
(regi Poro amplius regnum) donavit quam tenuit. 10. Ariovistus
Caesarem commeatu (Caesarl commeatum) intercludere co-^
natus est.

*) lectus, T  spavališče, postelj. — 1 2 * * * * 7 ) Porus, T  Por (kralj v Indiji).

1. Poštenjak ne zavida nikomur sreče (tudi pas.). 2. Vsi
so prepričani, dragi Kasij, da ti niti ne zavidam tvoje sreče

niti se ne jezim na te (tudi pas.). 3. Moj neprijatelj me je
skušal ponižati (= v nič devati), toda pri tistih, ki poznajo

moj značaj, ni opravil nič. 4. Tiberij je Germanika zelo po¬

niževal. 5. Ko so sovražniki izvojevali mesto, so jih matere

ponižno prosile, da bi prizanesli njihovim otrokom. 6. Cezar je
podaril centurijonu Scevi, s čigar naporom se je bila rešila

utrdba, mnogo denarja, njegovi kohorti pa dvojno plačo in žita.

7. Rimljani so tudi na pohodih obdajali tabor z oklopom ( z
nasipom in jarkom). 8. Voda je preprečila sovražniku dovažanje
živeža. 9. Zakaj zavidate tistim slavo (tudi pas.), ki so si pri¬
dobili največje zasluge za domovino? 10. Kdo ne ve, da se ve¬
liki možje često v nič devajo? 11. Po Temistoklejevem na¬
svetu so Atenci ustanovili trojno pirejsko pristanišče in ga
obdali z zidovjem. 12. Kvinkcija Cincinata je obdaril konzul Mi-
nucij in njegova vojska, ki jih je bil osvobodil obsede, z
zlatim vencem (pas.).

26

27. §§ 230, 231, 234.

1. Non seholae, sed vltae dlscimus. 2. Vlve tibi! 3. Non nobls
solTs nat! sumus. — 4. Caesar veteranls cautum (esse, skrbljeno)
volebat. 5. Cave ab homine nefario! 6. Imperator omnibus mllitibus
consulit (providet, prospicit). 7. A dTs hominum vltae consulitur
(providetur). 8. Caesar Trebatium consulebat; Tdem rem fru-
mentariam providebat (prospiciebat). 9. Crudeliter a decemvirTs
consulebatur in humiliores. 10. Caesar inimlcorum amlcTs tem-
peravit. 11. DumnorTx HelvetiTs cuplvit. 12. DTviciacus fratri
vehementer timuit (metuit). 13. Orator prudens moderatur ora-
tionT. 14. Locutus est pro ( v imenu) prlncipibus clvitdtum
DTviciacus Aeduus. 15. Themistocles el, quT eum servaverat,
pro meritls postea gratiam rettulit. 16. Miltiades ipse pro se
dlcere non potuit. — 17. Ecce tibi nuntius venit.

1. Admet je opominjal Temistokleja, naj skrbi zase. 2. Cezar
je mislil, da se Germani ne bodo brzdali, da ne (quln) bi šli
(exlre) v provincijo in odtod pohiteli v Italijo. 3. Znano je, da
so se Atenci zelo bali za svobodo. 4. Nesmrtni bogovi skrbe in
se brigajo ne le za vesoljni svet, ampak tudi za poedince. 5. Di-
vicijak je prosil Cezarja, da naj z njegovim bratom ne ravna pre¬
hudo (comp.). 6. Pri Herodotu beremo, da so v bitki pri Termo¬
pilah Peržani Lacedemonce pobili, Tebancem pa prizanesli (pas.).
7. Človek ni za sebe samega ustvarjen (= rojen), ampak tudi
za domovino in svojce. 8. Vojaki se bore za domovino in slavo.
9. Oče pravi: Če sin greši, greši meni na 0  škodo 0 . 10. Alek¬
sander bi bil srečnejši bil, ko bi bil brzda! in obvladal jezo.
11. Minerva je bila Grkom naklonjena. 12. Kdor odsotnega pri¬
jatelja obira, ta je črn, tega se ti, Rimljan, varuj! 13. Nič ni
za človeka težje kakor spoznati samega sebe. 14. Bogastva
vsega zemljekroga nočem sprejeti namesto domovinske ljubezni.
15. V° duhu (abl.) vidim naprej prihodne nevihte. 16. Helvečani
so imeli v primeri z velikim številom  (magnitudo) ljudstva
(= ljudij) preozko (= ozko) ozemlje. 17. Tukaj mi še 0  nekdo
(quisquam) govori (nominare) o usmiljenju (ak.). 18. Ti mi tega
(iste) drznost še 0  zagovarjaš?

28. § 232 s.

1. Mercatoribus nullus erat aditus ad Nervios 1 ). 2. The-
mistocb cum Admeto, Molossorum rege, non erat hospitium.

27

3. Tecum mihi res est (gl. § 180, p. 2). 4. Miltiades erat summa
humanitate (in Miltiade erat summa humanitas). 5. Syracu-
sarum partT est noraen Aehradina. 6. ScTpionT cognomen fuit
Africano. 7. M. Valerio, qui a corvo adiutus hostem occlderat,
cognomen Corvus (-o) inditum est. 8. Caesarl erant omnia uno
tempore agenda. 9. Sl prTncipes Graeciae vultis esse, castrTs
est vobTs utendum, non palaestra.

28. >) NerviT, Orum  Nerviji, belgijski narod.

1. Kralja Latina hči, ki ji je bilo ime Lavinija, se je baje z
Enejem omožila. 2. Prvo vojno je imel Filip, kralj macedonski,
z Atenci. 3. Tarkviniju, zadnjemu kralju rimskemu, so nadeli
priimek Ošabni. 4. Favstul je imel že od začetka upanje, da
se pri njem vzgajata dečka kraljevega rodu. 5. Tebanski narod
je imel večjo telesno kakor duševno moč. 6. Pitagorovi učenci
so morali (konj. perifr.) 5 let molčati. 7. V Frigiji je mesto, ki
mu je ime Gordij; to je imelo nekdaj znamenito prestolnico
kralja Mide. 8. Zakaj je imel Gaj Marcij priimek Korijolan?
9. Laeedemonci so uvideli, da bodo imeli z Atenci boj za (de)
prvenstvo. 10. Scipijonu Mlajšemu, ki je imel priimek Afričan,
so dali Rimljani še (praeterea) priimek Numantinec, ker se mu
je posrečilo 1. 133. pr. Kr. izvojevati Numancijo. 11.,Vedite, ljudje,
da morate enkrat umreti! 12. Niso vselej tisti ljudje najsreč¬
nejši, ki imajo veliko bogastvo. 13. Pri vseh izobraženih na¬
rodih uživajo (=. imajo) veliki možje največjo čast. 14. Naš
konzul je imel mnogo dobrih duševnih in telesnih lastnosti.
15.,Po peloponeški vojni so Laeedemonci mislili, da imajo
opraviti s Tebanci.

29. §§ 235 — 237.

L Nulla cTvitas Atheniensibus auxilio fuit praeter Platae-
enses. 2. EpamTnondas nihil eorum negavit, quae adversariT (eT)
crlminl dabant (ducebant, tribuebant, vertebant). 3. Mytilenael')
multa mllia iugerum agrl Pittaco * 1 2 ) munerT dare voluerunt.

4. Lysander OrchomeniTs 3 ) subsidio missus est. 5. Pausanias
AtticTs 4 ) auxilio venit.

') Mitilenci, prebivalci lesbijskega mesta Mitilene — 2 ) Pitak, slavni
slikar. — 3) Orhomenei, prebivalci beotskega mesta Orhomen. — 4 ) Atičani,
Atenci.

28

1. Hanibal je poslal mnogo tisoč pešcev iz Hispanije v
Afriko, da bi bili Kartagini v obrambo. 2. Čednosti služijo
ljudem v diko in slavo. 3. Vojskovodja je ukazal dati znamenje
za umik. 4. Periklej je dal svoja polja državi v dar. 5. Za Sa-
lustija je služilo bogastvo v čast, uboštvo v sramoto. 6. Pelo-
pida je pregovoril Tebance, da so šli Tesalcem na pomoč. 7. Ka-
tonu je bila celo njegova [§ 261 (264) 1 b] trdovratnost v slavo.
8. Daši se Pelopida z Eparninondo ne enači glede znanja v vo¬
jaštvu (gen.), se mora vendar onemu samemu šteti v slavo,
da so se Tebe osvobodile. 9. Pri Nepotu beremo, da se je ples
pri Rimljanih štel za napako. 10. Postumiju je bilo v največjo
sramoto, da je bila pod njegovim vodstvom rimska vojska od
Jugurte poslana pod igo. 11. Atenci so pripisovali (= šteli) po¬
raze, ki so jih doživeli v Siciliji, in zmage Lacedemoncev svoji
krivdi, češ, ker so Alcibijada, ki je veljal po pravici za naj¬
boljšega poveljnika, pregnali. 12. Aleksandru Velikemu služi v
hvalo, da je prizanesel Darejevi materi, soprogi in hčerama.
13. Ajak se je baje sam usmrtil z mečem, ki ga je bil dobil
od Hektorja v dar. 14. Aleksander je dal (iubere) škrlat, (ki)
mu je bil iz Macedonije poslan v dar, Darejevi materi Sizi-
gambi izročiti. 15. Proti volji diktatorja Fabija se je Minucij
zgrabil s Hanibalom; in ta bi bil njegovo vojsko popolnoma
porazil (pas.), ko bi mu oni ne bil prišel na pomoč. 16.f.Ko je
Cezar zapustil dve kohorti v varstvo prateža (dat.), je odšel s
4 legijami v Lutecijo. 17. Isti je zahteval od Arijovista, naj iz¬
bere kak kraj sredi (== kot srednji) med obema  (= obeh)
za pogovor.

Mešani vzgledi o dativu.

1. Ciceron je približno eno leto in devet mesecev preživel
Cezarja. 2. Sčedi s časom, kajti ljudje trdijo, da je čas denar!

3. Ko so Grki osvojili Trojo, niso prizanesli mnogo Trojancem.

4. Brezznačajniki cenijo denar bolj kakor poštenost in ljubezen
do domovine. 5. Divicijak je Cezarja ponižno prosil, da bi
prizanesel njegovemu 0  bratu. 6. Pripoveduje se, da se Periklej
ni jezil na tiste, ki so njegovo slavo v nič devali. 7. Te-
mistoklej je tako zavidal Miltijadu, ki si je pridobil v bitki
pri Maratonu nesmrtno slavo, njegove trofeje (tudi pas.),
da ponoči ni mogel spati. 8. Pelopida je rekel, da Epa-
minonda slabo skrbi za domovino, ker ne zapušča (konj.)

29

>

nobenih 0  otrok. 9. (Ko) je Aleksander izvojeval Tebe, je le
gradu, hiši pesnika Pindarja in svetiščem prizanesel. 10. Zakaj
je imel spodnji del Italije pri Rimljanih ime Velike Grecije?
11. Vedi, da mora vsak svojo usodo prenašati! 12. Arijovist je
imel dve hčeri, izmed katerih je bila ena ubita, druga ujeta.
13. Razsipnost in razuzdanost je celim državam in poedincem
v pogubo. 14. Mnogim se je štelo v napako, da so žalovali
zaradi Cezarjeve smrti. 15. Filip je poklical modrijana Aristo¬
tela kot učitelja za svojega sina Aleksandra. 16. Ksenofontovi
spisi so, kakor pravi Ciceron, za mnoge reči koristni; berite
jih [rel.; § 264 (267)] torej 0  pridno! 17. Znano je, daje  Ciceron
zabranil Katilinove naklepe. 18. Micipsa je postavil Jugurto na
čelo Numidov, ki jih je v numantinski vojni poslal rimskemu
narodu na pomoč. 19. Konzul Fabricij je svaril Pira, da naj se
varuje strupa. 20. Med človekom in živaljo je zlasti ta razlika,
da je človek deležen pameti. 21. Plemenitaši, je rekel Marij,
mi zavidajo mojo častno službo; naj mi torej zavidajo tudi
(ildem) moje delo, mojo neomadeževanost in moje nevarnosti,
ker sem po (per) teh dosegel ono. 22. Temistoklej je čutil, da
bi moral umreti (perlre), ko bi ga nevihta zanesla (plpf.) na
Naks (pas.), kjer je bila takrat atenska vojska.

Ablativ.

I. Separativ.

30. § 239.

1. Histiaeus dTxit Dareo exstTncto ipsos potestate expulsoš
clvibus suTs poenas daturos. 2. InimTcT Alcibiadem e cTvitate
expulerunt. 3. Themistocles testularum suffragiTs e cTvitate
eiectus est. 4. Phoebidam LacedaemoniT ab exercitu removerunt
5. Cicero invTtus urbe cessit. 6. Cedens animadvertit AristTdes
quendam scrTbentem, ut patria pelleretur. 7. Brutus reditu
tyrannum arcebat. 8. Tu me ab iniuria arcuistT. 9. Hannibal
Alpicos 1 ) conantes se prohibere (a) transitu concTdit. 10. Faba s )
(a. f.) PythagoreT abstinebant. 11. Caesar sperabat fore, ut Ario-
vistus (de) pertinacia desisteret. 12. lugurthae, quod ab oppugna-
tione non desistat, graves minae nuntiantur. — 13. Est philo-
sophT vera a falsTs distinguere. 14. Alpes Italiam a Gallia se-
iungunt. 15. Sclmus mušicam nostrTs moribus abesse a prTn-
cipis^persona. 16. Bonorum animus a vitils abhorret. 17. Athe-

>) prebivalci Alp, Alpinci. — 2) faba, ae  fižol, bob.

30

nienses deos suos ab hoste defendere sunt conatT. 18. Themi-
stoclem non deterruit a re puhlica defendenda Miltiadis calamitas.
19. Curemus, ut patria a perlculTs semper tlita sit!

1. Maraton je od mesta oddaljen približno 10.000 korakov.
2. Beoti se niso umaknili prej iz bitke, dokler niso  (= kakor
so) Lacedemoncev premagali. 3. Sodržavljana razločujemo od
sovražnika po mišljenju (animus) in dejanjih. 4. Britanske na¬
vade se ne razločujejo mnogo od galskih navad. 0  5. Kserksa
je Temistoklej drugič pripravil (depellere) ob uspeh (gradus, us)
(pas.). 6. Atenec Solon je radovoljno zapustil domovino. 7. Vo¬
jaki sedme legije so Britance izgnali iz gozdov. 8. Brut je od¬
bijal sovražnika od Galije. 9. V Hispanijo so bili poslani po¬
slanci, da (= ki) bi naznanili Hanibalu, da naj prizanese
{= se vzdrži) Saguntincem, zaveznikom rimskega naroda. 10. Atik
je navadno vabil na obed tiste, katerih značaj se ni razločeval
od njegovega. 11. Salustij je bil od cenzorja Apija Klavdija
Lepega izključen iz senata. 12. Pravi prijatelj se ne more lahko
razločiti od hinavskega. 13. Ko je Alcibijad zapustil ladjo, so
vsi le njega  (unus ille) spremljali. 14. Ko seje  Darej vračal iz
Scitskega (— dežele Ščitov), se mu je skoro preprečila vrnitev
v njegovo kraljestvo. 15. se boš vzdržal vsake krivice, boš
imel mnogo dobrih ljudi za prijatelje. 16. V istem letu, ko (= v
katerem) je moral zapustiti Hipija Atene, je bil Tarkvinij
Ošabni izgnan iz mesta Rima. 17. Dolžnost staršev je, svoje
otroke varovati pred revščino in nevarnostmi. 18. Labijen je
pričakoval Cezarjeve vojake, da bi sovražnika pri prehodu črez
reko oviral. 19. Aristida, ki ga je Temistoklej izpodrinil (pas.),
so Atenci kaznovali z 10 letnim pregnanstvom in ga izgnali iz
domovine (pas.). 20. Smrt je potovanje v kraje (fines), v ka¬
terih prebivajo tisti, ki so se ločili s tega sveta  (= iz živ¬
ljenja). 21. Ko je Ciceron zapustil provincijo Sicilijo, so mu
izkazali otočani (= prebivalci otoka) velike časti. 22. Cimon je
izgnal (eicere) stare posestnike iz mesta in z otoka.

>MT< )

31. § 240.

1. Marius Romam metu Cimbrorum solvit (levavit).
2. Cum locupletes possessionibus diuturnls moventur, patria
propugnatoribus') spoliatur. 3. EpamTnondas perfecit, ut Lace-

31

daemonir auxilio sociorum prlvarentur. 4. Caesar oranes hostes
armls exuit. 5. Sclpio et Figulus consules, cum augures iudi-
cassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt.

6. Tradita est Caesar! urbs ntida praesidio, referta copils.

7. CiceronT aqua et Ignl interdictum est. — 8. Robustus animus
(ab) omnT est liber cura et angore 2 ). 9. Epamlnondas exercitum
obsidione llberatum domum reduxit incolumem. 10. Thrasybulus
patriam a trlginta tyrannls llberšvit.

') propugnator, Oris  branilec, bojevnik. — 2 ) angor, Oris  bojazen.

1. Ko so Samniti stiskali rimsko vojsko, jo je Decij Mus
osvobodil obsede. 2. .ysled slavnih zmag so Grki postali prosti
peržanskega gospodstva. 3., Cezar piše, da je Arijovist od¬
rekel (interdlcere) Rimljanom vso Galijo. 4. Pelopida je osvobodil
pri povratku (ptp. prež.) iz Aten svojo domovino lacedemonskega
gospodstva. 5. Pripoveduje se, da je Serviju Tuliju njegov zet
Tarkvinij Ošabni vzel (=  odvzel) življenje in vlado. 6.‘Ker je Ver
Sicilce oplenil dragocenih posod in mnogo denarja, ga je Ciceron
tožil zaradi izsiljevanja (pas.). 7. Cir se imenuje ustanovitelj per-
žanske države, ker je oprostil Peržane tirana Astijaga. 8. Sreča
oprosti mnogo ljudi 0  kazni, a° strahu nikogar. 9. S smrtjo se
oprosti duša telesnih spon. 10. Kdor nikomur ne koristi, se
oropa velike naslade. 11. Rimljani so osvobodili mnogo narodov,
ki so prosili (plpf.) pomoči, sovražnikov, da so si jih napravili
davku podvržene. 12. Kdo more po pravici trditi, da je brez
(= prost) napak in zmot? jj). Cesto so že pregnali nehva¬
ležni državljani zelo zaslužne može (tudi pas.). 14. Prijam, od
Ahila najhrabrejših sinov oropan, je tega ponižno prosil, da bi
mu mrtvo truplo Hektorjevo vrnil. 15. Edip se je baje oropal
vida (= oči), ker se je bil oženil s svojo materjo. 16. Pre-
magavši Cimbre in Tevtone, je oprostil Marij Italijo največjega
strahu. 17. Miltijad je preprečil otoku Paru vsako dovažanje
živeža.

32. § 241.

1- Dl dolore vacant. 2. Bonorum vita vacua est metu.

8. Animus philosophl ab omnT cura vacuus est. 4. Miltiades
orat inter colonos dlgnitate regia, quamquam nomine carebat.
o. Alter alterlus auxi!io eget. 6. LacedaemoniT praecipue pecu-
nia indigebant. 7. Hannibal patria pulsus alienarum opum in-
digebat.

32

1. Trazibul ni odvzel nobenemu sovražniku, (ki) je ležal
na 0  tleh 0 , obleke, se ni dotaknil ničesar razen (nisi) orožja, ki
ga je potreboval. 2. Vojaki so bili več dni brez žita. 3. Galci
so potolkli Rimljane ob reki Aliji, potem so pa [ljudi] prazni
Rim osvojili. 4. Edučani so napadli trgovce na potu in jih ople¬
nili vsega prateža. 5. Kdo more po pravici trditi, da je brez
napak in zmot? 6. Rini se je zdelo, da je Fabricij brez mnogih
reči, ki delajo življenje prijetno. 7. Ker so Kartažani potrebo¬
vali Hanibalovo pomoč, se je ta vrnil v domovino, od katere
je bil 36 let odsoten. 8. Ni brez bogastva, kdor ga ne potre¬
buje. 9. Mrtvi so brez čuta. 10. Zelo nesrečni so tisti, ki ni¬
majo niti prijateljev niti domovine.

33. § 242 s.

1. Vir fortissimus cecidit, amplissimo genere natus. 2. Ve-
nerem ali! Jove natam, alil spuma 1 ) procreatam dTcunt. 3. Diana
(ex) Jove et (ex) Latona nata esse dlcitur. 4. Ex me natam
relinqno pugnam Leuctricam. 5. Galll se omnes ab DTte 2 ) patre
prognatos praedicant. — 6. Miltiades et antlquitate generis et
gloria maiorum et sua modestia maxime florebat. 7. PTraeus
portus ipsam urbem utilitate superavit. 8. Galll omnes lingua
et legibus inter se differunt. 9. EpamTnondae nemo Thebanus
par fuit eloquentia. 10. Improbl homines omnia quaestu meti-
untur. 11. Quis ex oinnT par te beatus? 12. Cicero nata maior
fuit quam Caesar. —13. Quaeslvit Aristrdes, cOr tanta poena dTgnus
duceretur. 14. Nihil homine tam indTgnum est quam flagitium. 3 * * * * * 9 )

*) spuma, ae  pena. — 2 ) Dts, Drtis  Dit (= Pluton). — 3 ) flagitium, 1
sramotno delo.

1. ( Nesrečni (§ 191) Edip je bil sin (našel) tebanskega kralja

Laja in njegove žene 'Jokaste. 2. Rimljani so se bahali, da iz¬

hajajo (pf.) od Marta. Ih'Atenski poslanec Kalistrat je prekašal

v govorništu vse govornike tistega časa. 4. Demostenu ni bil

nobeden govornik starodavnosti kos v govorništvu. 5. Agezilaj
je bil kralj bolj po imenu kakor po oblasti. 6. Dijonizij, mlajši

izmed dveh sirakuških nasilnikov istega imena, je bil zelo

nizkega rodu. 7. Lacedemonci so se po zakonih in uredbah

zelo razlikovali od Atencev. 8. Čigav sin (našel) je bil Orest?

9. Glede na rodovitost se ne more nobena dežela primerjati z
Egiptom. 10. Po občnem (= vseh) mnenju je bil Cezar največji

33

vojskovodja rimski. 11. Apolon je bil sin (nase!) Jupitra in La-
tone. 12. Nihče ni v vsakem oziru popoln. 13. Cimon je imel
za ženo  (= v zakonu) svojo sestro, po imenu Elpiniko.
14. Pontski kralj (§ 192, prip.) Mitridat, po sovraštvu do Rim¬
ljanov pravi 0  Hanibal, je posedel Malo Azijo in pobil zelo mnogo
rimskih državljanov. 15. Ljubezen do naroda in domovine je,
vsaj po mojem mnenju, naj večja čednost. 16. Velikih mož ne
merimo po sreči, nego po čednosti. 17. Najboljšega moža sma¬
tramo tudi najboljše usode vrednega. 18. Mnogi ljudje ne za¬
služijo  (= so nevredni) zaupanja, ki ga imamo do njih.
19. Kdor se svojih napak ne sramuje, ta ne zasluži le graje,
ampak tudi kazen. 20. Pred bitko pri Salamini izročijo Atenci
grad svečenikom in nekaterim (paucT) starejšim, ostalo mesto
pa 0  zapuste.

34. § 244.

1. Pugna Marathonia nihil adhuc exstitit nobilius. 2. Con-
stat inter omnes, quT de Alcibiade memoriae prodiderunt, nihil
illo fuisse excellentius vel in vitils vel in virtutibus. 3. Aml-
citia colenda est, qua nihil melius habemus. 4. SuebT non
longius anno remanebant uno in loco. 5. Hostes non amplius
octingentos equites habebant. 6. Praeda spe atque oplnione
maior fuit.

1. Za peržanskih vojn sta bila Miltijad in Temistoklej slav¬
nejša od drugih grških veljakov. 2. Znano je, da pri Rimljanih
ni bil nihče zgovornejši od Cicerona. 3. Domovino, najdražje,
kar more biti (= od katere ne more nič dražjega biti), ste mi
vrnili. 4. Nič se ne posuši hitreje kakor solza. 5. Hanibala je
oče vzel (ducere) ne črez 9 let starega v Hispanijo. 6. Vsak mir
s sodržavljani je koristnejši kakor državljanska vojna. 7. Pri
Maratonu se je bojevalo manj kakor 12.000 Grkov. 8. Sel se je
hitreje vrnil, kakor se je pričakovalo. 9. Ugled države je bil
starim Rimljanom dražji od življenja. 10. Grecija ni nobenega
modrejšega moža rodila (ferre) od Sokrata. ll.,Demosten, naj-
vecji (abl. comp.) grški govornik, je sklenil svoje življenje leta
322. pr. Kr., 62 let star. 12., Niti Aristid, najpravičnejši in naj-
vrlejši (abl. comp.) mož, ki ga je rodila grška zemlja, ni ušel
zavisti svojih sodržavljanov. 13. Cezar je obljubil, da se bode
potrudil, da ne bo dalje kakor tri dni (triduum, T) odsoten od
tabora. 14. V enem dnevu se je zažgalo več kakor dvajset

3

34

galskih mest. 15. Med Romulom in Avgustom je minilo (= prešlo)
manj kakor 800 let. 16. Nič ni slajšega od luči resnice. 17. Nič
ni, kakor pravi Ciceron, boljšega, nič prijetnejšega od pri¬
jateljstva; zdi se, da odpravi solnce iz sveta, kdor ono odpravi.
18. Vedi (Il.imp.), da velikega in odličnega moža ni nič vrednejše
kakor spravljivost in milina!
fi  • < V- -

35. § 245.

1. MultI homines voluptate capiuntur. 2. Mundus a deo
administratur. 3. Ab equitatu hostium pedites nostrl pulsT sunt.
4. Brevis a natura nobTs vita data est. 5. Clipel a muribus
sunt derosT. 6. Dominus navis clarissiml viri misericordia captus
(motus, impulsus) procul ab Tnsula na vem tenuit. 7. Hostes fru-
mentl inopia permotl duel Romanorum se tradiderunt. — 8. Po-
pulus Romanus deslderio RomulT regem flagitare non destitit.
9. VictT hostes Tra ardebant. 10. Servius Tullius voluntate atque
concessu cTvium regnare coepit. — 11. Recte vlvit, qul gaudet
officio. 12. Helvetilvietoria sua Tnsolenter sunt gloriatl. 13. Cinna
patriae bellum intulit fretus [(con)fTsus] numero novorum cTvium.
14. Agesilaus domo eadem fuit contentus, qua Eurysthenes')
usus fuerat.

>) Evristen, začetnik ene kraljevske rodovine v Sparti.

1. Ljudje se radujejo nad srečo, žalujejo nad nesrečo.

1 . 2. Miltijad je upal, da bode kralj v malo dneh poginil ali od
meča (= železa) ali od pomanjkanja. 3., Tucidid pravi, da je
Temistoklej umrl v Magneziji naravne smrti (= vsled bolezni).
4. Pamet brzda strasti (pas.). S.JPelo krepi telesa mladeničev
(pas.). 6. Mnogi ne greše iz strahu pred kaznijo. 7. Kralj Koder
je umrl iz ljubezni do domovine. 8. Ahil je žaloval nad smrtjo
svojega prijatelja Patrokla. 9. Aleksander Veliki se je ponašal
z Ahilom kot 0  začetnikom svojega" rodu. 0  10. Febida je zasedel
grad mesta Teb na izpodbujo le 0  malo Tebancev, ki so držali
z Lacedemonci. 11. Kdo se more zanašati na telesno trdnost.
12. .Zanašajoč se na številnost svojih čet, se je Datid želel
udariti. 13. Po Alcibijadovem nasvetu so Atenci Sirakuzancem
napovedali vojno. 14. Vsled hlepenja po slavi so predniki rim¬
skega naroda izvršili mnogo zelo slavnih činov 0 . 15. Vsled po¬
manjkanja žita so Galci prosili za pogovor. 16. .Lacedemonci so
se bali, da se jim bo Alcibijad iz ljubezni do domovine enkrat

35

izneveril in se zopet spravil s svojimi. 17. Ne na število, ampak
na hrabrost svojih čet se zanašajoč, si je upal Leonida pri
Termopilah se nasproti postaviti vsej peržanski vojski. 18. Ne
zadovoljen s svojo slavo, je začel Pavzanija hrepeneti po večji
moči in se ni pomišljal izdati svojo domovino peržanskemu
kralju.

II. Instrumental

86. § 246. V

1. Oculls cernimus. 2. Consul ducem hostium sua manu
occldit. 3. AIexander ab hoste sagitta vulneratus est. 4. Alci-
biades per Thrasybulum ab exercitu receptus est. 5. Caesar
ea legione, quam secum habebat, mrlitibusque, quT ex provin-
cia convenerant, murum fossamque perducit. — 6. BritannT
lacte et čarne vlvunt. 7. Themistocles lltterTs sermoneque Per-
sarum erudltus est. 8. Horatius poeta Graeca lingua locutus est.

9. Cantare tlbils ab 01ympiodoro didicit EpamTnondas. 10. Im¬
perator Augustus cum amlcls libenter alels lusit. 11. MTlites
nostrl ab hostium equitatu proelio lacessebantur. 12. Viatorem
tecto recipiamus! 13. Cimon eadem custodia tenebatur, qua
pater. 14. Miltiades cum delecta manu classe Chersonesum pro-
fectus est. 15. Alexander Cydno flumine calidum corpus abluens
gravT morbo implicatur. 16. Deorum muneribus TnstructT et
ornatl sumus. 17. Decius fTlius patria virtute praeditus se pro
salute populi Romani devovit. 18. MTlites fossam aggere explent.
19. Tota domus sanguine redundat. 20. MultT, qul laude dlgnl
sunt, poena afficiuntur.

1. Delfsko proročišče je bilo z darovi vseh kraljev in na¬
rodov napolnjeno (referclre). 2. Hanibal je tešil svoje sovraštvo
z rimsko krvjo. 3. Rimljani so mnogo Galcev odlikovali (do-
nare) z državljanstvom. 4. Deseta legija se je po vojaških tribunih
zahvalila Cezarju, češ, da je o njej [§261 (264), 2] bil izrekel naj¬
boljšo sodbo. 5. Scitje so živeli od mleka in medu. 6. Mnogi,
ki so vredni kazni, se nagradijo. 7. Bibul, Pompejev podpo¬
veljnik, je v Epiru težko zbolel. 8. V deški dobi se učimo
(TnstituT) lepih (— dobrih) umetnosti in ved. 9., Atenci so okra¬
sili Alcibijada ne le s človeškimi, ampak tudi z božjimi častmi.

10. ^Nekatere dežele naše države nimajo potokov in rek v iz¬
obilju. 11., Vemo, da Atenci mnogo zelo slavnih mož niso na¬
gradili, ampak jih 0  kaznili  (afficere in subst.). 12. Punce je

<

3 *

36

stala zmaga mnogo krvi in ran. 13. Pavzanija je sklenil mir
pod temi pogoji, da se nihče razen 30 nasilnikov ne izžene
v pregnanstvo  (= prežene afficere in subst.). 14. Lizander
je izvedel po ogleduhih, da je šlo (exlre) atensko moštvo
(vulgus) na kopno plenit. 15. Med poveljniki je bil hud (= velik)
prepir, ali naj se branijo za zidovjem ali naj gredo sovražnikom
nasproti in začno odločilno bitko. 16. Ahilov oče Pelej je vzel
Feniksa v svojo hišo in ga napravil za učitelja svojega sina.
17. Arijovist se je držal mnogo mesecev v taboru. 18. Ahil je
bil obveščen po Antilohu, Nestorjevem sinu, da mu je Hektor
ubil prijatelja Patrokla. 19. Zdi se, da je bil Alcibijad z več
telesnimi in duševnimi vrlinami obdarjen kakor Temistoklej.
20. Solnce polni ves svet s svojo lučjo in naredi, da vse raste
in cvete. 21. Bila je nevarna (== velike nevarnosti) stvar, z
majhnimi (exiguus) četami bojevati se na neugodnem kraju.

22. Dobrote naj pomni (= drži v spominu), kdor jih 0  je sprejel.

23. Kateri narod je bil vojne tako vajen kakor Rimljani? 24. Nepot
pripoveduje, da so pri Grkih največji možje igrali na piščalko.
25. Bitka pri Kanah so Rimljani izgubili. 26. Katero bitko
so Atenci 1. 490. pr. Kr. dobili proti Peržanom? 27. Temistoklej
je Kserksa obvestil pismeno (= s pismom), da se dela na to,
da bi se podrl most, ki ga je bil dal [§ 276 (328 — § I. izdaje)
4. p. 2, a] napraviti črez Helespont.

37. § 247 s.

1. Thrasybulus non minus prudentia quam fortitudine
usus est. 2. Legati consuluerunt Apollinem, quo potissimum duce
uterentur. 3. Hannibal frul victoria quam uti maluit. 4. Tres
legati summls honoribus tunctl Athenas missl sunt. 5. Miltiades
tota regione, quam petierat, potltus est. 6. PythagoreIs inter-
dictum erat, ne faba vescerentur. 7. Dare! regno nostra nltitur
dominatio. — 8. Athenienses cursorem Lacedaemonem mlserunt,
ut nuntiaret quam celerrimo opus esse auxilio. 9. Themistocles,
quae opus erant, celeriter reperiebat.

1. Hanibal je prebil mnoge raznovrstne napore. 2. ^Tisti,
ki hočejo uživati dolgotrajen mir, morajo biti izurjeni v vojni.
3. Osvojivši mnogo krajev, se je Agezilaj polastil velikega
plena. 4. Hanibal je imel za prijatelja in učitelja grškega slov¬
stva Sozila. 5. Kdo dvomi, da je človeškemu telesu (pl.) treba
jedi in pijače? 6. Bil je nekdaj čas, ko so ljudje jedli želod.

37

7. Perzej je, oprt (== oprši se) na pečino, ubil Meduzo. 8. Epa-
minonda je rekel: Nič ni treba denarja. 9. Atik je dajal vse
iz svojega premoženja, kar je bilo prijateljem potrebno. 10. Punci
so nekdaj žrtvovali ljudi in se hranili s pasjim mesom. 11. Or-
getorig je uveril Helvečane, da je silno lahko (perfacile) po¬
lastiti se vlade nad vso Galijo. 12.,,Numidi so uživali večinoma
mleko in divjačino. 13. Možu, na čigar življenje se je opirala
blaginja domovine, pripravljate,smrt? 14. Vemo, da ne bo nihče
užival neprestane sreče. 15.,Ugled in blaginja držav se ne opira
na orožje vojakov, ampak na vrlino državljanov. 16. L Sramujte
se, ker ste naše zaupanje zlorabili! 17. Spominjajte se tistih,

ki so z vami prestali velike nevarnosti! 18, Kaj je treba besed?
Nam je treba dobrih vzgledov.

38. § 249.

1. LacedaemoniT ab Alcibiade adiutT multo superiores bello
esse coeperunt. 2. Quo quid melius est, eo rarius solet esse.

3. Multo praestat virtus dlvitiTs. 4. Fluvius abest tribus mllibus
passuum ab hostium castrls. 5. Aristldes decessit quarto fere
anno post (post quartum fere annum), quam Themistocles Athenls
erat expulsus.

1. Kraj, kamor sta prišla Cezar in Arijovist k pogovoru,
je bil skoraj enako (= za enak prostor) oddaljen od njunih
taborov. 2. Agezilaj je premagal (pellere) mnogo večje čete na¬
sprotnikov. 3. Čim bolj se revščina skriva, tem bolj je očitna.

4. Pri Nepotu beremo, da je Hanibal.za toliko prekašal druge
(ceterT) poveljnike po bistroumnosti, za kolikor se odlikuje

' (antecedere) rimski narod pred vsemi (cunctus) drugimi 0  narodi
po hrabrosti. 5. Doma bi jaz 0  mnogo raj še ostal  [= rajši
hotel (prež.) ostati]. O.jCiceron je bil za malo let mlajši od
Pompeja in za 6 let starejši od Cezarja. 7. Solon je živel (= bil)
približno 300 let po Likurgu. 8. Hanibal se je vrnil v Afriko
3 leta potem, ko je bil zbežal z doma. 9. Korinčan Timoleont
je prenašal — kar (id quod) se smatra za mnogo težje — mo¬
dreje srečo kakor nesrečo. 10/ Zemlja je 50 krat (== za 50 delov)
večja od lune. ll^Ni dvoma (= dvomno), da se mora poštenost
mnogo više ceniti kakor vse drugo (pl.). 12. Truplo Aleksandra
Velikega so prenesli dve leti po njegovi 0  smrti iz Babilona v
Egipet (pas.). 13. Cezar je sklenil malo nad onim krajem, kjer

38

je bil prepeljal vojsko črez Ren, napraviti most. 14.,Malo pred
svojo smrtjo je Sokrat govoril (disserere) o nesmrtnosti duše.

39. § 250 s.

1. Miltiades summa aequitate res constituit. 2. Melius est
cum dTgnitate (častno) eadere quam cum Tgnominia servlre.
3. Miltiades magna cum offensione cTvium suorum Athenas
rediit. 4. lure proditor patriae supplicio affectus est. 5. Vir
sapiens aequo animo iniuriam fert. 6. Sine virtute nullo modo
beatl esse possumus. 7. PTsistratus tyrannidem AthenTs per dolum
occupavit. — 8. Caesar adversus hostes (cum) omnibus copiTs
contendit. 9. Xerxes Artabazum cum epistula ad Pausaniam
mlsit. 10. Dux cum legionibus tribus profectus est.

l. Divicijak je začel s solznimi očmi (= z mnogimi sol¬
zami) Cezarja rotiti. 2. Ta je o polnoči tiho (= molče) odrinil.
3. Alpe je Hanibal prekoračil z veliko izgubo ljudi in tovorne
živine. 4. Največ italskih narodov se je Hanibalu podvrglo
svojevoljno. 5. Alcibijad se je slavno (— s slavo) vrnil v svojo
domovino. 6., Z velikim veseljem so pričakovali rimski zavez¬
niki Pompejev prihod. 7. Z vnemo (ardor) si govoril za stvar,
ki je mi nismo omenili (== ki smo jo mi molče preskočili).
8. Po pravici občudujemo cenzorja Apija Klavdija, ki je zgradil
oho slavno  (ille) cesto. 9. Zvezde izvrše svoja pota (cursus)
z največjo hitrostjo. 10. Scipijon Starejši ni nič izvršil zvijačno
( po zvijači) ali nasilno (= po sili), ampak je živel vedno
dostojno (= z dostojnostjo). 11. dCiceron ni prenašal konca (in-
teritus, us) ljudovlade ravnodušno, toda skušal se je z vedami
tolažiti. 12., Isti je podpiral Pompeja na vse načine (sing.), ker
je mislil, da vse koristi državi, kar oni dela. 13. Sel je prišel
s pismom. 14. Četrta legija je prezimila z Labijenom na Rem-
skern. 15. Cezar se je prikazal (procedere) v škrlatu (= s škrlatno
obleko). 16. Rimljani so prihajali na skupščine često z meči.
17. Cezar je poslal podpoveljnika z dvema legijama naprej, sam
pa je sledil z ostalimi četami.

III. Lokativ.

40. § 252 s.

1. DelectT cum Leonida vim hostium non sustinuerunt
eoque loco omnes interierunt. 2. Chabriae consilium tota Graecia
celebratum est. 3. Erant itinera duo, quibus itineribus HelvetiT

39

domo exlre possent. 4. Caesar frumentum flumine ArarT sub-
vexerat. 5. Cimon barbaros eodem die terra marTque vlcit.
6. Erat omnlno in Gallia ulteriore legio una. 7. De amlcitia eo
libro scrlptum est, qul Tnscrlbitur Laelius. 8. In Herodoti librls
multae fabulae inveniuntur. — 9. Hostes omnem spem in cele-
ritate ponebant. 10. Caesar occupato oppido Vesontione praesi-
dium ibi collocat (constituit). 11. Hostium dux in porta con-
sistit. 12. In Platonis labrls') in cunls 1 2 ) dormientis apes con-
sedisse dlcuntur. 13. Lucretia 3 ) cultrum 4 ) šibi in pectore deflxit.
14. Leges populi Romani in aere incldebantur. 15. Pausanias
tripodem aureum DelphTs posuit, in quo TnscrTpsit suo duetu
barbaros apud Plataeas esse deletos. 16. Bias in septem sapi-
entibus numeratur. — 17. Tota Italia Romam eonvenit. 18. Iu-
gurtha omnes copias tinum in locum cogere statuit.

') labrum, T  ustnica. — 2 ) cunae, arum  zibel. — 3 ) Lukrecija, pleme¬
nita Rimljanka. — 4 ) culter, tri  nož.

1. Egipčani in Babilonci so polagali vso skrb na spozna¬
vanje zvezd. 2. Kdor tovariša vara, se ne sme (§ 121) več
šteti med dobre može. 3 v Miltijad se je utaboril na pripravnem
kraju. 4. Na kopnem in mokrem so Grki 1. 480. in 479. pr. Kr.
premagali Peržane (pas.). 5. Lacedemonci so edini na vsem

zemljekrogu živeli 700 let po istih šegah. 6. Gotove zvezde se
vidijo vedno na istem kraju. 7. t Na desni in levi se razprostirata
(patere) dve morji. 8. Cezar je hitel za (ad) sovražniki po isti
poti, po kateri so bili šli sami. 9. Vojaki so prišli pri Kolinskih
vratih v mesto. 10. Ko je vojskovodja videl, da je njegova
vojska premagana, si je zabodel meč v prsi, da ne bi preživel
poraza. 11. Ko je Cezar izvedel (cognoscere), da so vse bel¬
gijske čete zbrane na enem kraju blizu njega, je brzo (matu-
rare [276 (328), 4. do. p. 2] prepeljal svoje čete črez reko Aksono.

12. Poveljnik ukaže množici zbrati (= sniti) se v mestih. 13. Kamor
te domovina postavi, tam ostani! 14.JKserks se je vrnil v mnogo
krajšem času v Azijo istim potem, tjidef je bil prišel (iter facere)
v Grecijo. 15, Lacedemonci so postavili (locbare) v tebski grad
posadko. 16. Ko je Hijeron odhajal v vojno, mu je sedel orel
na ščit (= Hijeronu, ko . . .). 17. Kje se snidemo, tovariši?

18. Nepot poroča, da je Temistoklejev kip bil na trgu mesta
Magnezije. 19. Atik je v svojem letopisu napisal zgodovino
rimskega naroefa. 20.^V istem tudi poroča, da je umrl Hanibal

40

-Otyx/)-

1. 571. po ustanovitvi mesta. 21. Poslanstva vseh sicilskih mest
so se sešla v Sirakuzah. 22. Imena tistih vojakov, ki so padli
v boju, so se vdolbla v kamen.

41. § 254.

1. Cn. Pompeius bellum praedonum extrema hieme appa-
ravit, ineunte vere suscepit, media aestate confecit. 2. Bello
Punico secundo Flaminius consul rem male gessit. 3. Miltiades
sperabat Dareum regem vel hostium ferro vel inopia paucls
diebus periturum esse. 4. Caesar pontern blduo perfecit. —
5. Populus Romanus in pace magistratibus imperat, in bello
sle paret ut regi. 6. Hoc in tempore nulla cTvitas Atheniensibus
auxilio fuit praeter Plataeenses. 7. M. Cato in senectute Graecas
lltteras didicisse dTcitur. 8. Germani, quT Rhenum transierant,
annls (intra annos) quattuordecim tecta non subierunt. 9. Vix
ter in anno nuntium ex urbe audlmus.

1., Istega dne izpeljeta obadva svojo vojsko iz tabora,
Pompej skrivši in ponoči, Cezar pa 0  javno in podnevi. 2. Cimona,
ki je bil 1. 449. pr. Kr. pri (in z abl.) obleganju mesta Citija umrl,
so Atenci dolgo pogrešali ne le v vojni, ampak tudi v miru.
3. Znano je, da je Cezar 1. 44. pr. Kr. v 56. letu svoje dobe pre¬
minil. 4. Za peloponeške vojne so Atenci po Alcibijadovem pred¬
logu in nasvetu napovedali Sirakuzancem vojno. 5. L Rimsko
zemljišče je bilo v začetku zelo majhno (exiguus). 6. (Kami!
je prišel obleganim Rimljanom o pravem času na pomoč. 7.
.Mnogo (pl.) poskušamo v mladosti, česar ne moremo poskušati
v starosti. 8. Mitridat je zapovedal (imperare) vse rimske držav¬
ljane v Aziji v enem dnevu pomoriti. 9. Pesnik Vergilij se je na-
rodil 15. oktobra (§352) leta 70. in je umrl 21. septembra leta 19. pr.
Kr. 10. t Po porazu pri Zami je Hanibal prišel v dveh dneh in
nočeh v mesto Hadrumet. 11. Oba nasprotnika morata priseči,
da bodeta odpustila v naslednjih treh dneh  (= tridnevju)
vojsko. 12^Epaminonda in Pelopida sta v kratkem času ucinila,
da so Tebe veljale za prvo^paesto vse Grecije. 13.tZa Pizistrata
so se baje umetelnosti in vede v Atenah z veliko vnemo gojile
in Homerjeve pesmi zbrale. ,,

Mešani vzgledi o ablativu.

1. Cezarjevi vojaki so zgradili z neverjetno hitrostjo 19.000
korakov dolg zid. 2. Ko so imeli  Atenci prvenstvo  (praeesse)

41

pri grškem narodu, so si pridobili po mnogih slavnih zmagali,
ki so jih izvojevali na kopnem in mokrem, tako (is) slavo, ki
je bila vzvišena (maior) nad zavist. 3. Aleksander je imel Ari¬
stotela za učitelja. 4. Lacedemonci so bili v vojni zelo izurjeni.
5. Aleksander Veliki je modrijanu Dijogenu izkazal (afficere) ve¬
liko čast. 6. Nepošteni in neznačajni možje po občnem (= vseh)
mnenju niso vredni častnih mest in visokih služb. 7. Po pravici
se občudujejo tisti, ki s smrtjo dokažejo (probare, pf.) svojo zve¬
stobo. 8. Vojne se ne vojujejo po ženskah. 9. Grki so hoteli
rajše slavno (subst.) pasti kakor služiti. 10. Zakoni govore z
vsemi v istem jeziku (vox). 11. Platon trdi, da ni nobena oblika
lepša od okrogle (= Pl. zanika, da je kaka obl. . . .). 12. Glede
učenosti velja (= se smatra) Aristotel za prvega moža (prTnceps)
vsega starega veka. 13. Kdor se s svojo srečo nezmerno baha,
temu sledi prej ali slej (ocius aut serius) jeza božja, kakor onemu
samskemu tiranu Polikratu. 14. Vsled pomanjkanja ladij Qezar
ni sledil Pompeju v Grecijo. 15. Oprosti se strahu pred smrtjo!
16. Antipater je pregnal govornika Demostena (tudi pas.). 17.
Jugurta je zahteval od Avla, ki ga je bil z vojsko vred ob¬
kolil  [= držal zaprtega (includere)], da zapusti v teku 10 dni
Numidijo. 18. Z Nestorjevega jezika je tekel, kakor pravi Homer,
govor slajši od medu; za to ljubkost mu ni bilo treba posebne 0
telesne moči. 19. Scipijon Afričan je umrl, kakor poroča Ci-
ceron, 1. 185. pr. Kr., leto predKatonovo cenzuro, 9 let po nje¬
govem konzulatu. 20. Ko je bil Antonij zapustil Italijo, je po¬
magal Atik njegovim prijateljem z vsem, kar so potrebovali.
21. Le tisti uživa bogastvo, ki ga zna modro rabiti.

Sklad krajevnih določil.

42. §§ 255—257.

1. Xerxes victus in Asiam rediit. 2. Themistocles prlmum
Argos se contulit, inde Corcyram, inde Pydnam, Naxum, Ephe-
sum venit. — 3. Dareus ex Europa in Asiam revertit. 4. Caesar
ab urbe in Galliam profectus est. 5. Caesar paucTs diebus Roma
in Galliam ulteriorem pervenit. 6. Alexander Babylone Suša
profectus est. — 7. Thucydides ossa Themistoclis clam in Attica
ab amTcTs sepulta esse meinoriae prodidit. 8. Maxime EpamT-
nondae eloquentia eluxit Spartae ante pugnam Leuctricam. 9. Ci-
cero ArpInT natus est. 10. Alexander Magnus Babylone mor-

42

tims et Alexandreae conditus est. 11. Lex erat ThebTs, quae
morte multabat, sl quis imperium diutius retinuisset quam lege
praeflnTtum foret. 12. Cum farna de morte Alexandrl Magni
venisset, tota Alexandrea maximus luctus agitabatur. 13. Alba
Longa iam ante Romam conditam quattuordecim reges regnave-
runt. — 14. Curio in oppido Utica [toda: Uticae, (in) oppido Africae]
praesidium collocavit. 15. VercingetorTx expellitur ex oppido
Gergovia (toda: Gergovia, ex oppido Galliae). 16. Demaratus
Corintho in urbem Tarquinios (toda: Tarquinios, in urbem
Etruriae florentissimam) se contulit.

L, V Atenah in Sparti so se hranili otroci tistih, ki so bili
padli (= umrli) v boju za domovino  (= za domovino boju¬
joči se), na državne stroške. 2. Ver je celo (ipse) na Delu
oropal svetišče Apolonovo. 3. Grški zgodopisec Herodot je bil
rojen v Halikarnasu, toda živel je večjidel na Samu; isti je
bil tudi v Atenah, Sparti, Egiptu in mnogo drugih mestih in
deželah. 4. V celem Rimu ni bil nihče razkošnejši, nihče zani-
karnejši od Katiline. 5., Askanij, Enejev sin, je kraljeval v Albi
Longi. 6. Iz Kapue, Neapola, Tarenta in drugih mest so prišli
poslanci v Rim, da bi prosili pomoči proti Hanibalu. 7. Po
smrti svojega očeta je sklical Alesander Veliki skupščino grških
držav v slavno grško mesto Korint. 8., Ko je bil Hanibal pre¬
magal Rimljane pri Kanali, se je dolgo mudil v razkošnem
kampanskem (= Kampanije) mestu Kapui. 9.. Ko je prišel Marij
v mesto Cirto, je poslal kralj Bokh k njemu poslance. 10. Kra¬
ljica Dido je zbežala iz bogatega teniškega mesta Tira v Afriko
ter je tam ustanovila Kartagino. 11. JHoracij se je rodil v
apulskem mestecu Venuziji. 12. V mestu Efezu je bilo krasno
svetišče boginje Dij&ne. 13. Apolon in Dijana sta se rodila
na otoku Delu. 14. Vemo, da je Ciceron poslal svojega sina v
učene (§ 191) Atene, da bi tam poslušal najboljše učitelje.
15. Cezar je z največjo hitrostjo odpotoval iz mesta Aleksan¬
drije ter je prišel hitreje, nego se je pričakovalo, v Zelo in je
premagal Farnaka. 16. Ko se je bilo naznanilo v mesto Rim,
da se bliža Sula z vojsko in ni več oddaljen od zidovja kakor
6000 korakov, je baje nastala v vsem mestu velika osuplost.

43. § 259.

1. Paullus omnl Macedonum gaza potltus nihil domurn
suam intulit. 2. Ariovistus uxorem et fllias dorno secum duxit

43

in Galliam. 3. EpamTnondas, quamdiu facla est caedes clvium,
dom! quietus fuit. 4. Cicero saepe rus contendit et libenter rurl
vTvebat; sl res postulabant, rure Romam revertit. 5. Marius in
bello plerumque humT quiescebat. 6. Malo sine perlculo doml
meae esse quam cum perlculo alienae. 7. AlcibiadT tota res
publica dom! bellTque tradita est.

1. L. Kvinkcij Cincinat je živel (vltam agere) na kmetih.
2. Periklej je največ let vodil (praeesse) atensko državo o miru
in vojni. 3. Včeraj sem se vrnil s kmetov domov; danes osta¬
nem (fut.) doma; jutri pa 0  odidem s prijateljem na kmete.
4. Mnogi so često videli Hanibala ležati (§ 204, g) med stražami
na tleh. 5. Alcibijad se je vzgajal v Periklejevi hiši. 6. Suli se
je izročila vsa oblast doma in v vojni. 7. Agezilaju je prišlo z
doma poročilo, da so Atenci in Beoti Lacedemoncem napovedali
vojno. 8. Za Jugurte je bila rimska država o miru in vojni na
prodaj (= kupljiva).

Prepozicije.

44. § 163, 1—9, 15, 16.

1. Temistoklej je šel (accedere) k lacedemonskim eforom,
ki so imeli najvišjo oblast (— pri katerih . . .), in je pred njimi
trdil, da se jim je napačno (pl.) poročalo. 2. Dokler je bil Ha¬
nibal v Italiji, ni postavil po bitki pri.Kanah nihče proti njemu
tabora. 3. Pravičnost proti staršem se imenuje ljubezen (pietas).

4. Fabiji so pri Kremeri vsi do zadnjega ( enega) poginili.

5. L. 480. pr. Kr. je bilo pri Salamini peržansko brodovje, ki je bilo
od pamtiveka največje, od Grkov popolnoma premagano. 6. Proti
domnevi Rimljani Hanibala niso videli pred Rimom. 7. Zemlja
se zavrti v 24 urah okoli svoje osi. 8. Prijateljstvo more biti
le med dobrimi. 9. Avgust je uredil v državi vse po svoji volji.

10. Po bitki pri Farzalu je bila vsa oblast v Cezarjevih rokah.

11. Proti sili se ne more brez sile nič opraviti. 12. Za jezdecem
sedi črna skrb. 13. Skupno grško brodovje se je najprej uda¬
rilo pri Artemiziju med Evbejo in celino s Kserksovimi pomor¬
ščaki. 14. Potem so pa Grki odpluli (discedere) od Artemizija
in so postavili svoje brodovje pri Salamini nasproti Atenam.
15. Datam je obrnil tisto, kar je bilo namenjeno (cogitare) v
njegovo pogubo, v svojo blaginjo.

44

45. § 163, 10—14, 17—25.

1. Donava teče skozi velika mesta, med drugimi skozi
Dunaj, glavno mesto naše države. 2. Jupitra je imenoval rimski
narod zaradi dobrot najboljšega, zaradi sile največjega. 3. Za
Hektorjem je bil Eneja izmed vseh Trojancev najhrabrejši. 4. Pod
luno je razen človeškega duha vse (pl.) smrtno in minljivo; nad
luno je vse večno. 5. Skozi dve leti je bila rimska oblast pri
decemvirih. 6. Epaminonda je dosegel (efficere) po Atencu Kabriji,
da se je Dijomedont vkrcal nepoškodovan. 7. Eni so šli proti
Rimu, drugi v Kampanijo, drugi proti severu. 8. Pri nesmrtnih
bogovih vas rotim, sodniki, da nedolžnost ščitite. 9. Cezar je
razširil meje rimske države črez Ren. 10. Arijovist je peljal svoje
čete mimo Cezarjevega tabora in se je utaboril 2000 korakov
nad (ultra) njim. 11. Ko so meščani videli, da so sovražniki že
v (intra) mestu, so se udali. 12. Aristid se je odlikoval pred
vsemi drugimi po svoji pravičnosti. 13. V teku malo let je Cezar
osvojil Galijo. 14. Isti se je zgrudil poleg Pompejevega kipa.
15. Blizu Rima so bili krasni selski dvorci. 16. S čuti zaznavamo,
kar je izven nas. 17. Ob reki se je videlo le° malo konjeniških
straž. 18. Pametno živi, kdor naravno živi. 19. Lacedeinonci so
trdili,  da izven Peloponeza ne sme imeti nobeno mesto zi¬
dovja [— so zanikali, da bi moralo (oportet) kako mesto . . .]
20. Ljudski tribun G. Memij je zatrjeval, da bode državno var¬
stvo Jugurti zastran njega ostalo nedotaknjeno. 21. Tisti del
Galije, ki je bil tostran Alp, se je imenoval tostranska Galija,
tisti pa, ki je bil onstran Alp, onstranska.

46. § 164.

1. Ciceron je držal v državljanski vojni s Pompejem. 2. Od
mladih nog se moramo navajati na delo. 3. Aleksander je usta¬
novil v Egiptu mesto in ga imenoval po svojem imenu Alek¬
sandrijo. 4. Epaminonda je vpričo zelo številnega zbora tiran¬
stvo Lacedemoncev tako ožigosal, da ni manj s svojim govorom
omajal njihove moči (opes) kakor z bitko pri Levktrah. 5. Cezar
je postavil (constituere) legijo pred svoj tabor, da bi sovražna
pehota ne mogla iznenada napraviti napada (pas.) 6. Borimo se
za življenje, za domovino, za cesarja! 7. Jugurta je prosil vo¬
jake, da ga [§ 261(264), 2, p 1] branijo proti rimski lakomnosti.
8. Divicijak je jokajoč (= z mnogimi solzami) rotil Cezarja, da
bi ne postopal prehudo (comp.) z njegovim bratom Dummorigom

45

(= da bi ne sklenil kaj prehudega proti . . .)• 9. Helvecani so
mislili, da imajo v primeri z množico ljudi, z bojno slavo in s
hrabrostjo preozke (pozitiv) meje. 10. Ko je Cezar zahteval od
Edueanov žita, ki so mu ga bili obljubili, so dan za dnevom
odlašali. 11. Strah, ki je hipoma prevzel vso vojsko, se je začel
pri vojaških tribunih, načelnikih in vseh ostalih, ki niso imeli
v vojaštvu velike izkušnje. 12. Kje (== odkod) naj začnem?
13. Ko so sovražniki videli, da jih napadamo od spredaj, na
levi in od zadaj (pas.), so zbežali. 14. Ren izvira na Lepon-
tinskem. 15. Atensko zidovje, ki ga je Teinistoklej zopet
zgradil  (restituere), je sestajalo iz kapelic in grobišč. 16. Mil-
tijad je bolehal na rani, ki jo je bil dobil pri obleganju Para.
17. Herkul je gnal Gerijonova goveda pred seboj. 18. V primeri
s čednostjo se mora bogastvo zaničevati. 19. Vsak po svoji moči.
20. Res je, da ni življenje nobenega človeka brez skrbi in bo¬
lečin. 21. Cezar je preganjal Pompeja tja do Egipta.

47. § 165.

1. Največ jih je tako pisalo, da je Temistoklej šel (transTre)
v Azijo, (ko) je bil Kserks kralj. 2. Ko so meščani in oblegalci
videli plamen (pas.), je prišlo obojim na misel, da so dali kraljevi
pomorščaki znamenje (pas.). 3. Darej je dal (prim. 36, stavek 27.)
napraviti črez reko Hister most, da (== po katerem) bi prepeljal
čete. 4. Aristid je bil atenski poveljnik v boju pri Platejah, v
katerem je bila barbarska vojska potolčena (fundere) in Mar-
donij ubit. 5. Večji del Azije je bil nekdaj pod peržansko ob¬
lastjo. 6. Cesto je pod siromašno obleko skrito vrlo srce.
7. Samniti so pri Kavdinskem klancu Rimljane premagali in jih (>
poslali pod igo. 8. Efori so pustili Pavzanija pod milim nebom
poginiti. 9. Kserks je sklenil vso Gredjo in vse zapadne dežele
spraviti pod svoje žezlo. 10. Zaznali smo (accipere), da so on¬
stran (super) Nuinidije Getuli. 11. Ko je dal (iubere) Amulij
dvojčka Romula in Rema izpostaviti, je bila izstopila Tibera črez
svoje bregove. 12. Nad Damoklejevim tilnikom je visel oster
meč (ensis). 13. Platon je položil (eollocare) poželjenje pod
(subter) prepono. 14. Ni dvoma, da čednost vse nadkriljuje.

B. Sestavki, ki se glede vsebine in besed*)
opirajo na (Košanovo) Latinsko čitanko.

I. Miltijad. * 1 )

1. Miltijadovo rodoljubje. (Mil. I)

Peržanski kralj Darej je izročil varstvo mostu, (ki) ga je
napravil črez reko Hister, prvakom, ki jim je bil dal trajno go-
spodstvo (pl.) v mestih (gen.) Jonije in Eolide. Med prvaki je
bil tudi Miltijad, Cimonov sin. Ko je ta (qul cum) slišal, da
se Darej proti Ščitom nesrečno bojuje, je izpodbujal čuvaje
mostu, da naj ne opuste dane prilike Grecijo osvoboditi in naj
podero most. „Če ne bo mogel", pravi Miltijad, „Darej svojih
čet po mostu nazaj prepeljati, bode vse v malo dneh uničil ali
sovražni meč ali glad:" Toda Histijej iz Mileta se je temu na¬
svetu ustavil, rekoč (= ko je rekel): „Naše gospodstvo se
opira na Darejevo kraljestvo. Če kralj pogine (fut. II.), nas bodo
naši sodržavljani izgnali iz države (pas.). Zatorej je za nas ko¬
ristneje, da most ostane (= se ne podere) in se na tak način
ohrani peržansko kraljestvo". Tega mnenja je bila (sequT) večina.
Daši torej 0  Miltijad s svojim nasvetom ni prodrl, se je vendar
videlo, da je večji prijatelj skupne svobode kakor svojega last¬
nega gospodstva.

2. Bitka pri Maratonu. (Mil. II, III)

Kmalu na to je poslal Darej Datida in Artaferna z ogromno
vojsko v Evropo, da bi spravila Grecijo pod njegovo [§ 261
(264), 2] oblast. Ko sta, osvojivši hitro Eretrijo, ki je mesto na

*) Besede in rekla, ki se nahajajo na dotičnih mestih Kornelija Nepota
in so porabljena le v teh sestavkih, niso navedena v besedniku.

I. *) Če vsebuje naslov obenem snov ali vsebino, stavimo pred sub-
stantiv ds  (z abl.); torej: ds Miltiade  (namreč: agitur, nar ra tur, disseritur
itd.). Za naslove se pa lahko rabijo tudi stavki (povedni z indik. in zavisni
vprašalniki) ter acc. c. inf. (s pridejanim predikatom ali brez njega). Vzgledov
za naslove je v Latinski čitanki dovolj.

47

otoku Evbeji, prišla do Atike, je Miltijad opominjal Atence, naj
gredo Peržanom nasproti na Maratonsko polje in naj bijejo od¬
ločilno bitko. Ko jim je še 0  prišlo 1000 Platejcev na pomoč, so
peljali svoje čete iz mesta in se utaborili na zelo ugodnem
kraju. S svojimi pičlimi četami so si upali boriti se proti
100.000 peržanskim pešcem in 10.000 konjenikom. Zanašajoč se
na hrabrost svojih sodržavljanov, je mislil Miltijad, da bi bilo
mogoče  (se moglo zgoditi), da bi peščica 10.000 oborožencev,
ki je žarela čudovite bojaželjnosti, premagala desetkratno pre¬
moč (— število) Peržanov. In to [rel. zveza, § 264 (267)] upanje
ga ni varalo. Grki so se tako hrabro borili, da so bili Peržani
premagani in tako prestrašeni, da niso hiteli v tabor, temveč
na ladje. Ta bitka se je bila 1. 490. pr. Kr.

8. Žalostni konec Miltijadovega življenja. (Mil. V, VI)

Po bitki pri Maratonu je Miltijad zavojščil mnogo otokov,
ki Atencem proti barbarcem niso bili pomagali (pas.), da bi jih
prisilil [vrniti se] k pokorščini. Ker pa mesta Para ni izvojeval,
nego se je vrnil brez uspeha, so ga Atenci obtožili veleizdaje,
češ, da ga je peržanski kralj podkupil (pas., čas!). Ker se vsled
rane [bolan], ki jo je dobil pri obleganju mesta Para, ni mogel
sam zagovarjati, so poprijeli njegovi prijatelji za besedo. Daši
je obravnava dognala (pas.), da je nedolžen, je vendar bil ob¬
sojen v denarno globo. Ker te ni mogel plačati, so ga vrgli v
državno ječo (pas.), kjer je sklenil svoje življenje. To je bil
konec slavnega (§ 101) Atenca, ki je bil kot mladenič in mož
srečno in uspešno služil (gerere) državi. Njegovo usodo moramo
tem bolj obžalovati, ker se je neuspeh glede Para  (cala-
mitas Paria) pripetil brez njegove krivde. Sicer so pa vsi edini
v° tem 0 , da je bil Miltijad zelo človekoljuben in čudovito vljuden.
Toda z ozirom (respicere) na njegov veliki ugled pri vseh
državah, na njegovo slavno ime in vojno slavo so se Atenci
bali njegove moči. In bržkone  [veri siinile est, § 276 (328),
do, 4, p 2] je bil to vzrok njegove obsodbe.

II. Temistoklej.

1. (Te. I, II)

Koga naj više cenimo od Temistokleja, ki je napake
zgodnje mladosti popravil z velikimi čednostmi? Oče Neoklej
je sina izdedinil, ker je prelahkomiselno zapravljal premoženje.

48

Sin je mislil, da mora to sramoto izbrisati z največjo pridnostjo.
Ker se je posvetil popolnoma državi in je imel  mnogo posla
(versarl) pri sodiščih, se je hitro vzljubil svojemu očetu in vsem
dobrim. Kakor je hitro našel, česar je bilo treba, tako je bil
tako odločen pri izvrševanju [reči], da se ni nobena važnejša
stvar brez njega započela (gerere). — Najprej je pregovoril
Atence, da naj začnejo vojno z Egineti in morskimi roparji. Ko
se je z denarjem, ki je prihajal iz rudnikov, zgradilo veliko
brodovje, je Temistoklej zlomil moč sovražnikov, pri čemer so
postali Atenci tudi zelo vešči pomorski vojni. In zlasti to jim
je bilo v veliko korist. Kajti že je bil sklenil Kserks maščevati
sramotni poraz, ki ga je bil doživel njegov oče pri Maratonu,
in napasti najprej Atence.

2. (Te. II, III)

Ko se je bližala ogromna vojska — pri Herodotu beremo,
da je štela 170.000 pešcev in 80.000 konjenikov — Greciji, so
vprašali Atenci proročišče v Delfih za svet, s čim bi se mogli
najbolje braniti. Ko jim je Apolon po Pitiji odgovoril: z lesenim
zidovjem, je Temistoklej prepričal svoje sodržavljane, da je bog
zaznamoval ladje kot leseno zidovje; zato še 0  naj pridajo k
svojim prvotnim ladjam ravno toliko troveslač in naj spravijo
vse svoje premičnine deloma na Salamino, deloma v Trecen,
sami pa naj zapuste mesto.

Odposlanci grških držav so sklenili preprečiti nadaljnje pro¬
diranje barbarcev. Zato so poslali lacedemonskega kralja Leo¬
nido z majhno vojsko branit Termopile. Toda ko je ta spoznal,
da sovražnikom ni kos, je odpustil večji del svoje vojske, sam
pa je, tudi od zadaj napaden od Peržanov, ki jih je vodil iz¬
dajalec Efijalt, umrl (occumbere) s svojimi 300 Spartanci naj¬
slavnejše junaške 0  smrti za domovino.

3. Bitka pri Salamini. (Te. III, IV)

V istem času se je bojevalo skupno grško brodovje s
kraljevimi pomorščaki v neodločeni bitki pri Artemiziju. Ker
se je pa Temistoklej bal, da bi Peržani grškega brodovja ne
obkolili, je odplul od Artemizija in postavil brodovje pri Sala¬
mini nasproti Atenam. (Ko) je Kserks osvojil Termopile, se je
približal Atenam in jih upepelil. Ko so Grki videli plamen (pl.)
gorečega mesta, so se tako prestrašili, da si niso upali dalje

49

ostati. (Ker) so mislili (arbitrarT, pf.), da je boljše oditi domov
in se braniti za zidovjem kakor se na morju bojevati, so
sklenili oni kraj zapustiti. Le Temistoklej je izprevidel, kako
neumen je ta sklep, ter je rekel, (ko) so se posvetovali vojsko¬
vodje : »Združeni bodemo Peržanom kos, razkropljeni pa bomo
sramotno poginili." Ko so se Grki pri vsem  tem  (nihilominus)
hoteli raziti, je poslal ponoči sužnja h Kserksu, da (= ki) bi
mu povedal naslednje ( to pl.): Tvoji nasprotniki nameravajo iz
strahu pred množico tvojih čet zbežati; če se bodo razšli, ne
boš lahko vojne končal: zatorej jih hitro napadi, da boš vse v
eni bitki uničil. Kserks je sklenil, misleč (ratus), da mu je dal
Temistoklej koristen svet, udariti se in je začel naslednjega dne
bitko, v kateri so premagali Grki z majhnim številom ladij od
pamtiveka največje brodovje. Po pravici torej trdi Nepot, da je
bil Kserks premagan bolj po razsodnosti enega moža kakor z
orožjem Grecije.

4. (Te. VI, VIII)

Toda Temistoklej se ni izkazal manj vrlega v miru kakor
v vojni. Atenci so imeli takrat le Falersko pristanišče, ki ga
Temistoklej ni smatral niti za dosti veliko niti za dobro. Ker
je pa želel, da bi Atenci postali kar (quam) najmočnejši, jim
je svetoval, da naj zgrade trojno Pirejsko pristanišče in ga 0  naj
obdajo z zidovjem. Istotako (Idem) je trdil, da je potrebno, da
obnove Atenci mestno zidovje, (ki) so ga bili Peržani razdejali.
Lacedemonce, ki so skušali preprečiti, da bi se to ne zgodilo,
je zvijačno varal. In tako  (quo) je dosegel, da so Atenci ob¬
zidali svoje mesto z najtrdnejšim zidom, da bi ga tem (quo)
laže branili proti sovražnikom. Po teh činih (res gestae) se je
bil Temistoklejev ugled tako povečal, da ga je zavist njegovih
državljanov upropastila (pas.). Vsled istega strahu, ki je bil
Miltijadu v pogubo, so ga najprej izgnali iz države, pozneje ga
pa obsodili zaradi veleizdaje na tožbo (accusare) Lacedemoncev,
češ, da se je zvezal s peržanskim kraljem proti Greciji.

5. Temistoklej beži v Malo Azijo in konča tam svoje življenje.

(Te. IX, X)

Od vesoljne Grecije preganjan, je pisal (= poslal) pismo
[h] kralju Artakserksu, v katerem ga je prosil prijateljstva. Da
bi si pridobil (conciliare) kralja, je trdil, da je bil po njem Kserks
velike nevarnosti rešen (= osvobojen). Po bitki pri Salamini

4

50

[da] ga je namreč hitro obvestil, da nameravajo (§ 120) Grki
črez Helespont zgrajeni most podreti. Na tak način [da] se je
mogel Kserks vrniti v Azijo. Tako [da] je storil njegovi hiši
mnogo več dobrega kakor hudega.

Po preteku enoletne dobe je prišel h kralju, ki se je hotel
poslužiti njegovih nasvetov, da bi Gredjo popolnoma užugal
(opprimere). Ker mu je Temistoklej mnogo obljubil (plpf.), mu
je kralj podaril tri mesta.

Toda Temistoklej je kmalu obupal, da bi mogel svoje ob¬
ljube izpolniti. Kajti ni maral (nolle, acc. c. inf.), da bi Peržani
z njegovo pomočjo podjarmili njegovo domovino. Zato je verjeti
onim, ki pravijo, da se je Temistoklej radovoljno zastrupil. Blizu
Magnezije, kjer se je bil Temistoklej naselil, je bil njegov grob.
Njegove kosti so pa njegovi prijatelji baje skrivši pokopali v
Atiki (pas.).

UL Aristid.

S Temistoklejem se je boril za prvenstvo Aristid, ki za¬
služi (= je vreden) zaradi svoje pravičnosti najvišjo hvalo. Ker
razburjeni množid ni ugajalo, da je edini od pamtiveka
dobil priimek Pravični, se je Temistokleju posrečilo izpodriniti
ga in doseči, da ga je zadela 1. 485. pr. Kr. kazen 10 letnega
pregnanstva. Ko je 1. 480. pr. Kr. Kserks zavojščil Grke, ga je
atensko ljudstvo na predlog (audor) istega Temistokleja, ki je
bil prej v nič deval njegovo slavo, poklicalo nazaj v domovino
(pas.). Po bitki pri Salamini, katere se je udeležil kot pregnanec,
je načeloval atenski vojski v boju pri Platejah, v katerem je
bil Mardonij ubit in peržanska vojska uničena. — Hvalevredna
(konj. perifr. pas.) je zlasti Aristidova nesebičnost in poštenost,
lastnosti (§ 198, p), vsled katerih se je zgodilo, da je prešla
(= se prenesla) pomorska hegemonija na (= k) Atence. Daši
bi si 0  bil lahko napravil  (mogel napraviti) mnogo (magnus)
denarja, ker je upravljal skupno blagajno zveznih (foederatus)
držav, je vendar v toliki revščini umrl, da so se njegove hčerke
morale rediti na državne stroške. In to (rel. zveza) je pač naj¬
lepši dokaz njegove nesebičnosti (= vzdržnosti).

IV. Cimon. (Ci. II—IV)

Daši se Cimon s svojim očetom Miltijadom ne enači glede
bojne slave, se mora vendar smatrati za zelo velikega vojsko¬
vodjo. Najprej je bil poslan v Tracijo in je premagal ob reki

51

Strimonu velike Iraške čete. Najslavnejši čin Cimonov je pa
bitka ob Evrimedontu, v kateri je 1. 465. pr. Kr. popolnoma pre¬
magal ciprsko in teniško brodovje. Istega dne je izkrcal svoje
čete in je uničil veliko sovražno vojsko. Ker si je bil pridobil
po teh zmagah veliko slavo in se je zdelo sodržavljanom, da
postaja premogočen (komp.), so ga 1. 468. pregnali po črepinjski
sodbi. Daši so se torej izkazali (plpf.) zelo nehvaležne proti (in)
njemu, se vendar ni jezil nad njimi, ravnajoč se pri 0  tem 0  po
Aristidu, ampak je prenašal hrabro (= s hrabrim duhom) kri¬
vico, kakor se spodobi za domoljuba.

Nadaljevanje in konec. 1 )

Toda Atenci so se kmalu (= hitro) kesali svojega čina.
Ko so jim Lacedemonci 1. 458. napovedali vojno, so poklicali
Cimona nazaj v Atene, ker so upali, da bo domovini najbolj
pomagal. Ker je pa ta smatral za bolje, da obe najmogočnejši
grški državi združeni Peržane zavojščita, kakor pa da se med
seboj bojujeta, je šel na svojo roko  (= radovoljno) v Lace-
demon in posredoval mir. Kmalu nato so ga izvolili za nad-
poveljnika in poslali z 200 ladjami na Ciper (pas.). Toda (ko) je
večji del otoka premagal, je zbolel in umrl, 60 let star.

Cimon se ni izkazal le kot velikega vojskovodjo v vojni,
nego tudi v miru kot dobrega sodržavljana. Bil je namreč
baje tako radodaren, da ni nikogar oviral uživati sadja, ki je
bilo na njegovih vrtovih in posestvih. Razen tega je mnogim
pomagal z denarjem (pas.). Pri Nepotu beremo, da je tudi precej
revežev dal pokopati na svoje stroške. In tako se ni čuditi, če
so ga Atenci v življenju ljubili, po smrti  (= mrtvega) se ga
pa s hvaležnim srcem spominjali.

') Latini: Začeti (instituere)  predmet (res, materia)  se obravnava (trac-
tare ) naprej ( porro ) in se konča ( absolvere).

V. Pelopida. (Pe. IV, V)

Izmed tistih Tebancev, ki so se domovini najbolj[še] uslu-
žili, sta najslavnejša Pelopida in Epaminonda. V največjo hvalo
se jima mora šteti, da (quod) ni nobeden drugemu zavidal nje¬
govih vrlin, ampak da sta se združena trudila, da bi napravila
Tebe za najmogočnejšo državo vse Grecije. Četudi se Pelo¬
pida ni enačil z Epaminondo, je vendar izvršil take (is) čine.
da si je pridobil nesmrtno slavo.

4 *

52

Najprej je osvobodil Tebe Iacedemonske oblasti. Potem je
uril z Epaminondo Tebance v orožju in jih poučeval v vojni
umetnosti. Ko je prodiral 1. 371. lacedemonski kralj z vojsko
približno 20.000 vojakov proti Beotiji, da bi mesto Tebe do tal
podrl, sta mu šla z vojsko le 6000 vojakov nasproti. Pri.Levktrah
sta trčila s sovražniki skupaj ter jih popolnoma premagala, tako
da jih je 1000 padlo. V tej bitki je načeloval Pelopida pod nad-
poveljstvom Epaminondovim izbrani četi (manus), ki je najprej
vrgla lacedemonsko falango.

Ravno tako  (ne manj) hrabrega se je izkazal Pelopida,
ko je Epaminonda naslednje leto naskakoval (oppugnare) Sparto.
Ko je potem hotel spraviti Tesalijo pod tebansko oblast, ga je,
dasi je bil poslanec, Aleksander Ferejski vrgel v ječo (pas.).
Leto pozneje ga je osvobodil Epaminonda. Da bi se nad Alek¬
sandrom maščeval, je pregovoril Tebance, da so šli Tesaliji
proti tiranom na pomoč. S 300 izbranimi konjeniki je odrinil
in se ni pomišljal bojevati se proti številnejšim (magnus) četam.
Brž ko je zagledal Aleksandra, ga je najsmelejše napadel; toda
kmalu se je zgrudil, od mnogih kopij preboden. Tesalske države
so izkazale ubitemu Pelopidi največje časti, njemu so postavili
(exstruere) bronaste kipe, otrokom so pa podarili mnogo zemljišča.

VI. Epaminonda. (Ep. III—V, IX)

Najvišjo hvalo zaslužijo (= so vredne) duševne vrline
Epaminondove. Bil je jako skromen in pameten, razen tega
zelo vešč vojaštvu in osebno hraber. Kornelij Nepot pripove¬
duje, da je bil tako resnicoljuben, da ni niti v šali lagal. Kri¬
vice ljudstva je lahko prenašal; ne (da) bi se jih (rel.) spominjal
(immemor), je pomagal domovini, smatrajoč za greh, nad njo
se jeziti. Revščina se mu ni zdela breme; kajti če tudi je njemu 0
samemu manjkalo denarja, je vendar pomagal revnejšim s
sredstvi svojih prijateljev. O njegovi nesebičnosti (gen.), bi se
dalo (= moglo, indik. prež.) mnogo vzgledov navesti, toda eden
naj zadostuje. Kralj Artakserks je bil prosil Dijomedonta, naj
gre z veliko množino (pondus) zlata v Tebe, da bi Epaminondo
podkupil. Toda ta ni nič vzel (— vzprejel). „Vse, kar more
služiti moji domovini*, je rekel, „v blaginjo, sem pripravljen
storiti zastonj, kajti ne služim jej zaradi sebe. Za domovinsko
ljubezen pa ne vzamem zakladov vsega sveta."

53

Nadaljevanje.

Kako je bil zgovoren, se je pokazalo najbolj pred bitko
pri Levktrah, ko je pri (in) skupščini v Sparti Lacedemoncem očital
( - štel v krivdo) tiranido in je povzročil, da so se jim za¬
vezniki izneverili. To, kar druge velike može, je doletelo
tudi Epaminondo, namreč 0  da (ut) so mu mnogi zavidali
(pas.). Med temi je bil neki Meneklid, ki se je trudil, da bi
zmanjšal njegovo slavo. (Ker) se je bal (vererl, ptcp. pf.), da
bi se Epaminonda izkazal vojni veščega vojskovodjo, je po¬
zval Tebance, naj mir više cenijo od vojne. Toda oni se
mu je postavil nasproti, rekoč (= ko je rekel), da po krivici
nasvetuje to Tebancem; kajti če hočejo (konj.) uživati dolgo¬
trajen mir, [da] morajo biti vedno pripravljeni na vojno. In
ko mu je isti nekoč očital napuh, češ da trdi (čas!), da se enači
z Agamemnonom glede bojne slave, je rekel: „Ne (nolT) misli,
da s tem tekmujem; kajti on je s pomočjo vseh Grkov v 10
letih osvojil le" eno mesto, jaz sem pa z enim mestom in v enem
dnevu vso Gredjo osvobodil lacedemonskega gospodstva“.

Nadaljevanje in konec.

Nazadnje je bil Epaminonda vrhovni poveljnik v bitki pri
Mantineji. Lacedemonci so bili prepričani, da je njihova rešitev
[ležeča] na njega pogubi. Ko so ga torej videli presmelo priti¬
skati na sovražnike, so napravili vsi nanj napad in niso prej
odnehali, dokler se Epaminonda ni zgrudil, od kopja zadet. Po
njegovem padcu so se borili Beoti kar najhrabreje ter so so¬
vražnike premagali in v beg zapodili. Epaminonda pa smrto¬
nosnega železa ni prej izdrl iz telesa, dokler se mu ni bilo
naznanilo, da so sovražniki premagani. Nato je takoj izdihnil,
komaj 56 let star.

Da je eden velik mož več vreden kakor cela država, se
lahko ( more) razvidi iz tega, da (quod) so bile Tebe, dokler
je Epaminonda načeloval občini, glavno mesto vse Grecije,
dočim (cum s konj.) so bile pred njegovim rojstvom in po nje¬
govi smrti vedno pod tujo oblastjo.

VII. Aleksander Veliki.

1. Aleksander razreši gordijski vozel. (Al. 1.)

Ko je Aleksander osvojil mesto Gordij, prestolnico frigij-
skih kraljev, je vstopil v Jupitrovo svetišče. Tukaj je bil shranjen
voz, na katerem se je vozil kralj Gordij. Jermenje (loramenta,

54

/

orum), ki je vezalo (conectere) igo z ojesom (temo, onis), je
bilo tako umetno (artificiose) zavozlano (astringere), da se je
zdelo, da se ne more razvezati, ker se konci (caput) niso mogli
najti. In proročišča so bila prorokovala (canere), da se bo po¬
lastil gospodstva nad vso Azijo tisti, ki bo nerazrešljivi vozel
razrešil. Ko je Aleksander zagledal vozel, ga je obšlo poželjenje
ono prorokovanje uresničiti. Ob (cum) velikem pričakovanju
tistih, ki so mu bili sledili v svetišče, ga je ogledoval in ga 0
skušal razvezati. Toda ni se dolgo trudil, nego je potegnil meč
in brez obotavljanja  (haud cunctanter) razsekal (discindere)
vozel, rekoč (= ko je rekel): „Vse eno je, kako se razreši".
Okoli stoječe (=  ki so bili okoli njega) Frige je obšel silen
strah, Macedonci so se pa veselili, ker so bili prepričani, da
je Azija že po pravici njihova.

2. Aleksander hudo zboli, toda njegov 11  zdravnik Filip ga reši

(pas.). (Al. 2, I, III, IV)

Pomladi 1. 333. pr. Kr. je odrinil Aleksander iz Gordija in
je dospel z neverjetno hitrostjo v Cilicijo, deželo (§ 193, p.),
ki je bila večinoma rodovitna in je imela vsakovrstnega žita,
sadnega drevja in vinske trte (pl.) v izobilju. Ko je pa prišel do
Tarza, ga je mikavnost reke Cidna, ki teče sredi skozi mesto,
tako prevzela (capere, pas.), da je skočil ves prašen in poten
v mrzli veletok. In vsled tega  (rel. zveza) [se je zgodilo, da]
je hudo zbolel. Eden njegovih zdravnikov, po imenu Filip, mu
je obljubil, da ga bo ozdravil, in mu je dal močno (acer) zdra¬
vilo. Kralj mu je zaupal, dasi ga je bil Parmenijon pismeno
obvestil, naj se varuje (čas!) zdravnika Filipa; on [da] je od
Dareja s 1000 talenti podkupljen. Kralj je pa vzel čašo, v ka¬
teri je bilo zdravilo raztopljeno, in je pil neustrašeno skoraj v
istem trenutku (momentum, T), ko je ukazal Filipu brati Par-
menijonovo pismo, ki ga je bil dejal pod zglavje, na katerem
je ležal. (Ko) je Filip pismo bral, ga je kralj neprestano gledal
v obraz (= ni kralj obrnil svojih oči od njegovega obraza).
Ko ni opazil nobenih znakov slabe 0  vesti na njegovem obrazu,
je postal veselejši in je po treh dneh zopet za dobil  (re-
cipere) svoje zdravje.

3. Aleksander obišče proročišče Jupitra Hamona. (Al. 4, IV)

Ko je Aleksander mesto Tir po 7 mesečnem obleganju
(obsidere) osvojil, je prišel v Egipet, kjer so ga smatrali za

55

osvoboditelja, ne pa 0  za osvojitelja (pas.). Odtod je hitel k pro-
ročišču Jupitra Hamona, da bi vprašal (consulere) boga o izidu
vojne in o svojem rodu (orlgo). Ker je želel, da bi mu (šibi)
bil prisojen (tribuere) božji rod, je bil priobčil svečenikom sve¬
tišča, kaj se mu (šibi) naj odgovori. Zato ga je pozdravil naj¬
starejši izmed svečenikov, ko je vstopil v svetišče, ki je bilo
sredi ljubke doline, kot (ut) sina Jupitrovega. In Aleksander
je rekel, da sprejme to ime, in se je odslej res imel sam za
boga. Tudi je bilo njegovim spremljevalcem ukazano (imperare)
Aleksandra kot boga, ne kot kralja častiti. Sreča je kralja tako
zelo zaslepila, da je bil mnogim v zasmeh. (Ko) je vprašal, če
mu je določena (impf.) oblast nad vsem zemljekrogom, mu je
svečenik naznanil, da bo zmagalec v vseh bitkah in vladar
vseh dežel. Ko je kralj proročišče in svečenike bogato obdaril,
se je vrnil v Egipet in je ustanovil ob zapadnem (occidentalis,
e) Nilovem ustju mesto, ki ga je imenoval po svojem imenu
Aleksandrijo.

4. Aleksander umre. (Al. 9, I, II)

Ko je bil Aleksander v Babilonu, kamor se je vrnil, dasi
je bil izvedel po Nearhu, da bo to mesto zanj usodno, ga je
povabil Medij iz Larise na popivanje (convTvium, T). Ko je celo
noč prepil, ga je hipoma napadla (je . . padel v . .) bolezen, ki
ga je v teku 6 dni tako oslabila, da skoraj ni mogel niti go¬
voriti. Sam je čutil, da se mu bliža konec. Ko so ga vsled
(afficere) žalosti in hrepenenja želeli vojaki videti, je dovolil, da
so prišli k njemu. S solznimi očmi (= s solzami) so šli mimo
njega 0  (in) mu poljubili roko. Ko ga je vojska takrat zadnjič
pozdravila (pas.), je ukazal prijateljem stopiti bliže — kajti
glas mu je že slabel — da bi jim dal zadnja naročila. Ko
so okoli stoječi prijatelji videli, da kralju pešajo moči, so
ga vprašali, komu zapušča kraljestvo. In on (quT) jim je od¬
govoril: Najvrednejšemu. Umirajoč je potegnil prstan s prsta
(in) ga izročil Perdiki ter mu 0  ukazal, da naj se pokoplje nje¬
govo truplo v Amonovem svetišču. Ko ga je še (rursus) Per-
dika vprašal, kedaj se mu naj izkažejo božje časti, je rekel:
Kadar bodete sami srečni, prijatelji. To je bila njegova zadnja
beseda (vox). Kmalu na to je umrl, in 0  sicer 0  11. maja 1. 323.,
32 let star, po 13 letnem vladanju (= potem ko . . je vladal).

C. Abecedni slovensko-latinski besednik.

Adherbal Adherbal, alis
Admet Admetus, T
Afričan Africanus, T
Afrika Africa, ae
afriški Africanus 3
Agamemnon Agamemnon, onis
Agezilaj Agesilaus, T
Ahil Achilles, is  [Trojo

Ajak Aiax, acis,  grški junak pred
Aksona Axona, ae,  reka v se¬
verni Galiji

Alba Longa Alba (ae) Longa (ae)
Alcibijad Alcibiades, is
Aleksander Veliki Alexander
(dri) Magnus (T)

Aleksandrija Alexandna, ae
ali ant, vel;  vpraš. num, -ne;  ali -
ali utrum-an
Alija Alia, ae
Alpe Alpes, ium
ampak sed, verum
Ank Marcij Ancus (t)  Marcius (t)
An ti j oh Antiochus, T
Antiloh Antilochus, T
Antipater Antipater, tri,  državni
upravitelj Aleksandra Velikega
Antonij Antonius, T
Apel Apelles, is
Apij Appius, T

Apolon Apollo, inis,  bog pre¬
roštva in umetelnosti
Apulija Apulia, ae

apulski = Apulije
Arar Ar ar, aris,  reka v Galiji
Arijovist Ariovistus, T,  german¬
ski kralj

Aristid Aristides, is
Aristotel Aristoteles, is
Armenija Armenia, ae,  dežela v
srednji Aziji

Artafern Artaphernes, is
Artakserks Artaxerxes, is
Artemizij Artemisium, T
Askanij Ascanius, T
Astijag Astgages, is
Atal Attalus,  r, pergamski kralj
Atene Athenae, arum
Atenec Atheniensis, is
Atik Atticus, T
Atika Attica, ae
Avel Aulus, i,  rimski podpoveljnik
v Jugurtovi vojni
Avgust Augustus, T.

Babilon Babglon (Babglo), onis
Babilonec Babgldnius, T
bahati se gloriari  245 b in p 2
baje pas. glag. dicere
bajka fabula, ae
barbarec barbarus, T
bati se timere, metuere  231
Belgi Belgae, arum,  keltski rod
v severni Galiji
belgijski Belgarum  (gen.)

57

Beoti (Beočani) Boeotl, orum
Beotija Boedtia, ae
beseda verbum, l; nomen , inis
bežati fugere  197 in p 1
Bibul Bibulus,  7, rimski konzul,
Cezarjev nasprotnik
bistroumnost prudentia, ae; naga¬
čit as, atis; ingenium, l
biti (boj) pugnare; -  odločilno
bitko acie decernere
biti (sem) brez carere, egere  241
bitka pugna, ae; proelium, T
bivališče domicilium, T
blagajna aerarium, T
blaginja salus, utis
blago merx, cis
blagohoten benevolus 3
blazina pulvlnar, aris; pulvlnus, T
blažen beatus 3
blizu prope

bližati se appropinquare
Bog (bog) Deus (deus), i
bogastvo dlvitiae, arum
bogat, bogataš, dlves, itis; opu-
lentus 3

bogato mag ms muneribus (do-
nare)

boginja dea, ae

boj pugna, ae; proelium, T ; cer-
tamen , inis

bojazen timor, oris; metus, us
bojaželjnost pugnandl cupiditas,
atis

bojevati se pugnare, dlmicare

bojevit bellicosus 3

bojni bellicus 3; belil  (sreča);

bojna ladja nav is longa
Bokh Bocchus, T,  mavretanski
kralj

bolan aeger, aegra, aegrum

bolehati laborare (a vulnere)
bolezen morbus, Z
boljari optimates, ium [tare
boriti se dlmicare, pugnare, cer-
božji dlvlnus 3;  gen. subst. deus, l
hranilna streha testudo, inis; vi-
nea, ae

braniti defendere-, tuerl  239, prip.
3; ne braniti se non recusare,
ne (quominus )
brat frater, tris
brati legere
breg rlpa, ae
breme onus, eris
brez sine;  brez česa biti vacare,
carere, egere (re);  brez uspeha
re Infecta, rebus Infectis
brezbrižnost socordia, ae; negle-
gentia, ae

brezznačajnik ho mo (vir) in-
constans (antis) ac leviš (is)
brigati se curare  198, consulere 231
Britanci Britannl, orum
britanski (gen.) Britannorum
brodovje classis, is
bronast — meden
Brut Brlitus, l

brzdati moderan, temperare  231
retinere  ( cupiditatem)
brž ko uhi, ubi pnmum, simulac
simulatque.

Cel totus 3

celina continens (terra ), entis
celo vel, etiam ; ipse
cena pretium, T

ceniti (visoko, toliko) facere, ae-
stimare; -  nad anteponere  227
centurijon (stotnik) centurio, onis
cenzor censor, bris

58

cesar imperator, oris
cesta via, ae

Cezar [C. Julius,  r] Caesar,  aro
Ciceron [M. Tullius,  r] Cicerd,
onis

Cimbri CimbrT, orum
Cimon Cimon, onis
Cineja Cineas, ae
Cir Cjjrus, T

Cirta Cirta, ae,  numidsko mesto
Citij Citium, T,  mesto na Cipru
cvesti florere

Čakati exspectare
čas tempus, oris;  toliko časa
tamdiu

čast honor, oris; laus, dis; df-
gnitas, a tis ; - imeti in honore
esse

časten honestus 3, decorus  3;
častna služba, č. mesto honos,
oris

častiti honorare, colere, veneran
častiželjen ho no ris avidus 3  ( cu -
pidus 3)

če sl,  če ne nisi, si non
čednost virtus, tutis
čelo, na - biti (stati) praeesse
čestitati gratulari  198
često saepe

češ da, češ ker quod  s konj.
četa manus, us;  čete copiae, arum
četrtina pars  ( partis ) quarta (ae)
čin facinus, oris; factum, T
človek homo, inis
človekoljuben humanus 3
človeški humanus 3;  gen. subst.
homo

čreda grex, gregis
črevelj (mera) pSs, pedis

črez trans, in  (flamine pontem
facere ), super, supra
črka littera, ae

črn niger, nigra, nigrum; ater,
atra, atrum (cura)
čuden nurus 3, mirabilis, e
čuditi se ( ad)mTrarT  198
čudovit mirus 3, mirabilis, e
čuječnost vigilantia, ae
čut sensus, us
čutiti sentire
čuvaj custos, odis
čvrst salvus 3.

Da ut;  da ne ut non, ne, quin
Damoklej Damocles, is,  ljubljenec
Dionizija Starejšega
Damon Damon, onis
dan dies, eT;  vsakdan cottdie;
naslednji dan postero die;  dan
za dnem die m ex die
Danajci (Grki) Danai, orum
danes hodie, nune
dar donum, I; munus, eris
Darej Dareus, T
darilo praemium, T; donum, T
dasi etsi, quamquam, quamvTs
Datam Datames, is,  satrap kralja
Artakserksa

dati, dajati dare, praebere;  (= za¬
povedati) iubere; -  v najem lo-
care, collocare; -  zakon ferre
legem

Datid Datis, idis
davek vectigal, alis;  davku pod¬
vržen vectigalis, e
decemviri decemviri, orum
Decij Decius, T
deček puer, T
ded avus, I

59

dedič heres, edis
dediščina patrimonium, T
dejanje factum, T; facinus, oris
dejal je inquit

del pars, tis;  večji del magnam
partem, maximam partem
Del Delus (Delos ), T
delati facere, agere ; - na to id
agere

delavnost opera, ae
deležen particeps, ipis
Delfi Delphi, orum
delfski Deiphicus 3
delo opus, eris; facinus, oris;
labor, bris

Demosten Demosthenes, is
denar pecunia, ae
desetdneven = desetih dni
desetleten = desetih let
desni dexter, tra, trum ; na desni
dextra

deška doba pueritia, ae
devati v nič obtrectare  228
devetleten novem annorum, no¬
vem annos natus 3
dežela terra, ae; ager, agn; fines,
ium;  na deželo rus
dežuje pluit

Dido(na) Dido, us  ali onis
Dijana Diana, ae
dika decus, oris
Dijomedont Diomedon, ontis,  po¬
slanec kralja Artakserksa
Dijon Dio, onis
Dijonizij Diongsius, T
dišati (po) (red)olere, sapere  (acc.)
Divicijak Diviciacus, l,  ime eduv-
skega prvaka

divjačina caro  ( carnis) ferTna (ae)
divji ferus 3, ferox, ocis

divjost ferocitas, atis
do ad, erga, in ; tja do usque ad y
tenus;  do česa biti interesse
doba aet.is, atis; tempus, oris
dober bonus 3

dobiti accipere, impetrare, adi-
pTscT, nancTsci(morbum);  -bitko
(proti k.) vincere proelio  ( ali-
quem)

dobrina bonum, T
dobrota beneficium, T
dogodek casus, us; res, rei
dognati ostendere, demonstrare
dokaz documentum, T; testimo-
nium, T; argumentum, T
dokazati demonstrare, ostendere ;
pred sodiščem coarguere, con-
vincere  § 221
doklej? quousque
dokler dum, doneč, guamdiu
dolg longus 3,  (= dolgotrajen)
diuturnus 3

dolgo diu;  dolgo potem multo
post;  dalje diutius
dolgotrajen diuturnus 3
doleti contingit (alicui )
dolžnost officium, T; munus, eris
dom domus, us;  domov domum,
doma domi,  z doma domo;
doma in v vojni § 259, p. 3.
domneva opinio, onis
domoljub bonus  (f) cTvis (is), -
amans (antis) patriae
domoljubje = ljubezen (do) do¬
movine

domovina patria, ae
domovinski patriae  (gen.)
Donava Danuvius, i
dopadati, dopasti placere;  ne do-
padati displicere

60

doseči, -segati assequT, consequl,
adipiscl; aequare  197
dosmrten perpetuus 3
dostojnost dlgnitas, atis
dotakniti se (česa) attingere  ( rem )
dovažanje (dovoz) žita (živeža)
commeatus, us
doživeti accipere  ( cladem )
drag carus 3
dragocen pretiosus 3
dražiti lacessere (proelid)
dreti pellem detrahere
drug alius, alia , aliud ; drugi (iz¬
med dveh) alter  3; plur. tudi:
četen  3, reliqm  3
drugič iterum

držati tenere, sustinere ; - s kom
alicuius rebus favere, ab ali-
quo stare

država res  ( ret ) puhlica, ae; cT-
vitas, atis

državen publicus 3 ; civilis, e;

državna blagajna aerarium, iT
državljan clvis, is
državljanski cTvTlis, e
državljanstvo cTvitas, atis
duh animus, T; ingenium, T
duhovit ingenidsus 3  ali s subst.

ingenium , T
Dunaj Vindobona, ae
duša animus , T
duševen = duha
dvojčka gemim, orum
dvojen duplex, icis
dvomiti dubitare
dvomljiv, dvomen dubius 3
dvorjani aulicT, onim.

Ebro Iberus, T,  reka v Hispaniji
eden - drugi alter  ( unus)  - alter

edin biti consentire
Edip Oedipiis, podiš
Edučani, Eduvci Aedui , orum
Efez Ephesus,  7, mesto v Mali
Aziji

efor ephorus, i
Egipčan Aeggptius, T
Egipet Aeggptus , T
Elpinika Elpinice, es
enačiti (s, z) ( ad)aequare  (akuz.)
enak par, pariš; aequus 3
Eneja Aeneas, ae
eni - drugi alii(pars) - alti (nars)
enkrat aliquando
Epaminonda Epaminondas, ae
Epir Epirus, T
Eretrija Eretria, ae
etrurski = etruški
etruški gen. k Etrusci, orum
Evbeja Euboea, ae
Evmen Eumenes, is,  slavni Alek¬
sandrov vojskovodja
evo ecce, en
Evropa Europa, ae

Fabij Maksim [Qu.J Fabius (T)
Maximus (T)

Fabiji Fabii, orum,  rimski rod
Fabricij Fabricius, T
Farnak Pharnaces, is,  pontski
kralj

Farzal Pharsalus, T,  tesalsko
mesto

Favstul Faustulus, T
Febida Phoebidas, ae
Fenicija Phoemce, es, Phoemca,
ae

Feniks Phoemx, Icis

feniški gen. subst. Phoemce, es

Filip Philippus, T

61

Focijon Phdcidn, onis,  atenski
državnik, Demostenov vrstnik
Frig Phryx, Phrygis
Frigija Phrygia, ae
frigijski = Frigije
funt pondo  (abh); tres pondo
3 funti

G. (kratica =) Gaj Gaius  (kratica
C.), T

Gaj Marcij C. Marcius (T)

Galec Gallus, T
Galija Gallia, ae
galski (gen.) Galldrum
Gerijon Gergon, onis
German Germanus, T
Germanik Germanicus, T  (pri¬
imek Druzovega sina)
germanski (gen.) Germanorum
Getiili Gaetidi, drum,  nomadski
narod v Sahari
glad fames, is

glasba mušica, ae, mušice, es
glasovit clarus 3
glava caput, itis
glavni, glavno mesto caput, itis
gledati intuerl  ( terram), cernere,
videre

globa pecunia, ae; poena, ae
gnusi se mi taedet me  222
gojiti colere
gora mons , tis
Gordij Gordium,  2
goreti flagrare  ( cupiditate ), ar-
dere

gorkota calor, oris
gospodstvo imperium, i ; domi-
natio, onis ; dominatus, us
gotov certus 3
govedo bos , bovis

govor oratio, onis
govoriti dicere, logul, verba fa-
cere

govornik drator, oris
govorništvo eloquentia, ae
gozd sliva, ae
grad arx, cis
graditi aedificare
graja reprehensio, onis
grajati vituperare, reprehendere
Grakh Gracchus, T
Granik Gramcus, T  reka v Mi-
ziji

gre (za to) refert
Grecija Graecia, ae
greh nefas; peccatum, T
grešiti peccare
Grk Graecus, T
grob(išče) sepulcrum, I
grozovitost crudelitas, atis

Hadrumet Hadrumetum, T
Halikarnas Halicarnassus, T,  malo¬
azijsko mesto

Hamilkar Hamilcar, aris,  Hani¬
balov oče

Hanibal Hannibal, alis
Hasdrubal Hasdrubal, alis
hči filia, ae

hegemonija prlncipatus, us
Hektor Hector, oris
Helespont Hellespontus, T
Helvečani HelvetiT, drum,  nek¬
danji Stanovniki današnje
Švice

helvečanski = Helvečanov
Herkul Hercules, is
Herodot Herodotus, T,  grški zgo-
dopisec

Hijeron Hiero, onis

62

hinavski falsus 3
Hipija Hippias, ae
hipoma subitd; repente, (ex) im-
proviso

Hispanija Hispania, ae
Hister Hister, tri
hiša domus, us
hiter celer, eris, ere
hiteti contendere, concurrere
(auxilid); petere  ( castra , naves)
hitrost celeritas, atis
hlepenje cupiditas, atis
hoditi okoli cireumlre;  - pred an-
tegredT, anteTre,  201; antecedere
(calamitatem) ; - za sectarT  197
Homer Homerus, T,  grški pesnik
Horacij Hoiatius, T
Horaciji Horatii, orum  trije bratje
rimskega rodu, ki so se od¬
likovali v boju z albanskimi
Kurij aci ji

hoteti velle;  ne hoteti nolle;

rajši hoteti malte
hraber fortis, e ; hrabro fortiter
hrabrost fortitudo, inis ; virtus
utis

hraniti alere

hrepenenje deslderium, T
hrepeneti (po) desTderare {rem),
concupTscere  198
hudo graviter
hudodelstvo scelus, eris
hvala laus, dis

hvaležen gratus 3 ; - biti tudi:
gratias agere

I et, etiam:  i-i et-et
igo iugum, i

igrati ludere  ( alea), canere  ( tibia )
igrokaz fabula, ae

ime nomen, inis;  dobro - farna
ae; slabo - Infamia, ae
imenovati nominare, appellare ;
dicere, vocare

imeti habere, uti  (= rabiti koga
za kaj) ; - v izobilju abundare,
affluere,  246 ; est mihi  (n. pr.
oblast, ime); - naslov Tnscrlbl;

- za kaj ducere , putare;  ne -
vacare, carere, egere,  241;
imam opraviti res mihi est

imperator imperator , oris
in et, ac, atque, -que
iskati quaerere, requirere\ petere
(salutem fuga)
isti Tdem, eadem, idem
istod eadem
Italija Italia, ae
italski = Italije

iti Tre, proficiscT; -  pod subire
( tectum ); iti črez (Alpe) trans-
Tre  (Alpes ); - za kom sectarl
aliquem

iz e, ex, propter, per
izbranec delectus, T
izbrati eligere, deligere  ( locum )
izbruhniti orTrl  ( bellum )
izdajstvo proditio, onis
izdati prodere
izginiti interlre, evanescere
izguba clades, is; detrlmentum ,
T; caedes, is  ( mtlitum )
izgubiti amittere, perdere  ( diem );

-  bitko proelio vincT, male
rem gerere

izhajati orin, nascT
izid exitus, us, finis, is
iziti egredT, exTre, discedere  ( su-
periorem )
izjesti exedere

63

izkaz(ov)ati tribuere  ( beneficium),
afficere (honore ), praestare ; - se
apparere  (z nom.), se prae¬
stare, se praebere [natu

izključiti excludere; movere (se-
izkušnja usus, us
izleteti evolare
izmed ex, de ; gen. partit.
iznenada ex inopinato, de (ex)
improvTsd, repente, subitd
izneveriti se deficere  197, p 1
izobilje, v izobilju imeti abundare,
redundare

izobrazba litterae, arum
izobraziti excolere, erudire, do-
cere

izpeljati educere
izpodbuja incitamentum, T;  na -
jo ( ad)monitu, hortatu, im-
pulsu

izpodriniti, pas. collabefieri
izpolnjevati observare  ( legem )
izpostaviti exponere
izpostavljati offerre, opponere
izpreleteti invadere  227, p
izpremeniti mutare
izprevideti intellegere, perspicere
izreci facere  ( iudicium)
izročiti tradere, committere
izsiljevanje repetundae, arum
(scil. pecuniae ); zaradi L tožiti:
de rep. postulare
izstopiti effundT
iztrgati eripere

izuriti e.rercere ; izui’jen exerci-
tatus  ( bello ) 3

izvedeti cognoscere ; comperlre ,
reperTre; accipere  (po poroč¬
nikih)
izven extra

izvesti educere
izvirati (v, na) orirT  ( ab , ex)
izvojevati expugnare; parere
(victoriam ex, de)
izvoliti eligere, creare; dlcere
(i dictatorem)

izvršiti, izvrševati persequT, fa¬
cere, per  -, conficere

Javno palam

ječa carcer, eris, vincula, orum

jed (jedilo) cibus, I

jesen autumnus, T

jesti vesel, edere

jeza ir a, ae

jezdec eques, itis

jeziti se TrascT  226, suscensere  288

Jokasta Iocaste, es

jokati se flere, deflere  198

Jugurta lugurtha, ae

Julij Iulius, T

Jupiter Iuppiter, loviš

jutri cras

K ad

Kabrija Chabrias, ae
Kadem Cadmus, T
Kadmeja Cadmea, ae
kajti enim, nam, etenim
kak, kakšen? qualis, e;  indef.
aliquis  (f), aliqua, aliquid  ( ali-
quod)-, quis (qui), qua, quid
( quod ); iillus 3
kakor ut, sTcuti; quam
Kalija Callias, ae,  bogat Atenec
Kalistrat Callistratus, T
Kamil [M. Furius,  (f)/ Camillus, i
kamenati lapidibus obruere
kamor qud

Kampanija Campania, ae

64

Kampanec homo Campanus,  ( T)
Kane Cannae, arum,  trg v Apuliji
kapelica sacellum, T
Kapitol(ij) Capitolium, T
Kapua Capua, ae
karkoli quid-, quodcumque
Kartagina Carthago, inis
Kartažan Carthaginiensis, is
Kasij Cassius, T  ime starega
rimskega rodu
katerisibodi gullibet, quTvis
Katilina CatilTna, ae
Katon [M. Porcius {t)J Cato, dnis
Kavdinski klanec furculae {arum)
Caudinae {arum)
kazati monstrare, ostendere
kazen poena, ae;  smrtna - sup-
plicium, T; caput, it is
kazniti, kaznovati, pumre, mul-
tare {morte, exsilio)
kedaj? quando
ker cum, quia, quod
Kerzonez Chersonesus, T
kesam se paenitet me  222
kip simulacrum, T, statua, ae
Klavdij Claudius, T
Kleopatra Cleopatra, ae
Klit ClTtus, T  prijatelj Aleksandra
Velikega

kmalu mox; -  potem paulo post
kmet agricola, ae;  na kmete,
na kmetih, s kmetov § 259
knez prmceps, ipis
knjiga liber, libri
ko cum;  potem ko postquam
Koder Codrus , T
koder qua
kohorta cohors, tis,
kolik quantus 3
koliko (jih)? quot?

kolikor quantum ; quot  (po šte¬
vilu)

kolinski Collmus 3
končati flnire, conficere
končno postremo, postremum
konec finis, is;  z extremus 3
konjenik eques, itis
konjenica, konjištvo equitatus, us
Konon Conon, dnis
konzul consul, ulis
konzulat consulatus, us
konzulovanje consul  gl. § 182, 1
kopje telum, T

kopno (suha zemlja) terra, ae;

continens , eni is
korak passus, us
Korijolan [C. Marcius {t)] Corio-
lanus, T

Korijoli CoriolT, d rum
Korinčan Corinthius , T
Korint Corinthus, T
korist utilitas, atis; causa, ae
koristen utilis, e
koristiti prodesse
kos (komu) par, pariš
kraj locus i, regio, dnis
kralj rex, regis

kraljestvo regnum , T, imperium , I
kraljev regius 3
kraljevati regnare
kraljica regina, ae
krasen praeclarus 3, magnificus,
3, pulcher 3

kratek brevis, e ; v kratkem
brevi

Kremera Cremera, ae,  rečica v
Etruriji

krepiti firmare
krepost virtus, utis
Krez Croesus, T

65

kri sanguis, inis
krivda crimen, inis, culpa, ae
krivica iniuria, ae;  po krivici
iniuria

krutost crudelitas, atis
Ksenofont Xenophon, ontis
Kserks Xerxes, is
kupiti emere, redi mene
kupljiv venalis, e
Kurcij j Q.\ Curtius, T [Rufns,  Z]
Kurijaciji Curiatii, onim,  ime
albanskih trojčkov, ki so padli
v boju z rimskimi Horaciji
Kv. = Kvint Q.  = QuTntus, i
Kvinkcij Cincinat Qiunctius  ( T)
Cincinnatus (t)

Kvintilij Var Qmntilius  (z) Va-
rus  (Z)

L. = Lucij L.  = Lucius, i,  predimek
rimskih moških oseb
Labijen Labienus,  Z, znameniti
Cezarjev podpoveljnik
Lacedemonec Lacedaemonius, T
lacedemonski Lacedaemonius 3,
gen. Lacedaemoniorum
ladja navis, is;  bojna - navis
longa;  tovorna - navis one-
raria

lahek facilis, e; leviš, e;  lahko
facile

lahkomiseln leviš, e
Laj Laius, T
lakomnost avaritia, ae
lasten proprius 3;  moj lasten itd.

meus ipsTus  itd.
lastnost ars, artis
Latin Latinus, T
Latinec Latinus, T
Latona Latona, ae

Lavinija Lavinia, ae
le modo, solum, tantum; non
nisi; solus  ( unus ) 3;  ne le -
ampak tudi non solum - sed
etiam

legija leg id, dnis
lej en, ecce

lep pulcher 3, amoenus 3 ( campus )
Lepi Pulcher, chri
Lepontinsko LepontiT, bruni,
prebivalci Lepontinskih Alp
lesen iTgneus  3
leto annus, T

letopis {liber, t) annalis, is
levi sinister  3; na levi sinistra
Levktre Leuctra, orum ; pri Levk-
trah tudi: Leuctricus  3
ležati iacere; -  na čem incubare
alicui rei

li ne, num;  li - ali utrum {ne)  -
an

livada pratum, T
Livij \T.\ Livius,  Z
Lizander Lgsander, dri,

Lizid Lisis, idis,  acc. Lisim
ljubek amoenus  3
ljubezen amor, oris; caritas, atis
ljubiti amare, diligere
ljubkost suavitas, atis
ljudstvo plebs, plebis ; populus, T
ljudovlada res {rei) publica{ae)
ljudski plebis  (gen.)
ljut acer, acris, acre
ljuto acriter

ločiti secernere, separare  239, p 2;

- se od {de)cedere, excedere  239
lotiti se occupare (rem), aggredi
(ad); suscipere {bellum)
luč lux, lucis
Lukrecija Lucretia, ae.

5

66

luna luna, ae

Lutecija Lutetia, ae  (s. Pariz)

Macedonec Macedo, onis
macedonski gen. Macedonum
Magnezija Magnesia, ae
Mala Azija Asia, ae  [( ante )
malo potem (prej) paulo post
manjkati deesse; deficere  197,
p 1; carere  241
Maraton Marathon, onis
maratonski Marathbnius  3
Marcel Marcellus, T
Mardonij Mardonius, T
Marcij Marcius, I
Marij Marius, T [stria, ae

marljivost diligentia, ae; indii-
Mart Mars, tis

maščevati (se) ulciscl  197, p 3
mati mater, Iris
Mazinisa Masinissa, ae
meč gladius, T; ferrum, T
med mel, mellis
med inter, in

Meduza Medusa, ae,  strašna
bajna ženska (Gorgona), ki je
imela mesto las kače. Kdor
jo je videl, je okamenel
meja fitiis, is
Memij Memmius, T
meniti putare, arbitrarT
meriti metTrT;  meriti (=■ primer¬
jati) comparare;  -se parem esse
Merkurij Mercurius, T
mesec mensis, is
mestece oppidum, T
mesto urbs, bis; oppidum, T;
glavno - caput, itis;  mesto =
kraj locus, T

meščan cTois, is; oppidanus, T

Micipsa Micipsa , ae
Mida Midas, ae
mikavnost suavitas, atis
mil carus  3; bemgnus  3; milo
nebo dwum, l
milina clementia, ae
Milon Milo, onis  [atis

milost copiitas, atis, benignitas,
Miltijad Miltiades, is
mimo praeter; -  iti praeterTre  200
Minerva Minerva, ae
minljiv fluxus  3, caducus  3, fra-
gilis, e

minljivost fragilitas, atis
Minucij Minucius, T
mir pax, pacis,  (dušni) tranguil-
litas, atis;  o miru in vojni
259, p. 3

miren quietus  3; mirno srce ae-
quus animus

misliti cogitare, iudicare, existi-
mare;  hitreje, nego se je mi¬
slilo celerius opmione
Mitridat Mithridates, is
mlad adulescens, entis;  mlajši
minor;  od mladih nog a puero
{-is), a pueritia

mladenič adulescens, entis; iu-
venis, is

mladost adulescentia, ae; iuven-
tus, utis

mleko lac, lactis [onis

mnenje sententia, ae; opinio,
mnog multus  3

množina copia, ae; vis, vim, vT
moč vis  (tudi plur.), opes, um
{=  premoženje); robur, roboris
moči posse
moder sapiens, entis
Modrica Musa, ae

67

modrijan sapiens, entis; philo-
sophus, T

modrost sapientia, ae
modroznanstvo philosophia, ae
mogočen, mogotec potens, entis
mokro, na kopnem in mokrem
terra marique
molčati tacere
molče tacitus  3; silentio
molčečnost taciturnitas, atis
morje mar e, is
mornar nauta, ae
morski ropar praedo, onis  ( mari-
timus, t)

most pons, pontis
mož vir, viri
mrtev mortuus  3
mrzi piget
muditi se morarT
Mus (P. Decius, i) Mus, Muris,
rimski poveljnik.

Na in, ad;  na tem je interest
načelnik princeps, ipis  ( civitatis );

praefectus, T  ( militum)
načelovati praeesse
načrt consilium, T
nad super, supra;  = proti contra;
pri števnikih plus, amplius;
ceniti postaviti nad antepo-
nere  § 227
nada spes, el
nadejati se sperare  198
nadeti (komu ime ...) dare, in-
dere, imponere  233
nadkriljevati subter se habere
nadpoveljnik imperator, oris
nagraditi praemio afficere
najbolj maxime
najmanj minime

najprej primus  3 (§ 182, 2 p. 1)
najstarejši ( natu) maximus  3
najti invemre, repenre
najvišji summus  3
naklep consilium, T
naklonjen biti cupere, studere,
favere

Naks Naxus, T
naljubo gratia

naloga munus, eris, officium, 1;
ali gen. (§ 215)

nameravati motivi ; in animo es-
se, propositum esse  ( alicui)
namesto pro
napačen falsus  3
napad impetus, us
napaka vitium, T [dere

napasti, napadati aggredT, inva-
napisati na Tnscribere {in  z abl.)
napor tabor, oris
napotiti se se conferre
napoved(ov)ati indlcere
napraviti facere, efficere, reddere ;

capere  ( consilium )
napredovati proficere
naprodaj venalis, e
napuh Tnsolentia, ae
narava natura, ae;  od n. natura
naravna krasota amoenitas, atis
naravno secundum naturam
narod natio, onis; gens, gentis;
populus, T;  prosti narod plebs,
plebis, vulgus, T
(na)roditi se nasci
naselnik colonus, T
nasilje vTs,  itd., iniuria, ae
nasilnik tgrannus, T
nasip vallum, T
naslada voluptas, atis
naslediti succedere

5 *

68

naslednji hlc, haec, hoc; hicce,
poster(us ) 3, proximus  3
naslikati pingere
nasproti adversus, contra ; na¬
sproti iti obviam Tre ; nasproti
postaviti opponere ; - - se oft-
sistere

nasprotnik adversarius, T; ini-
mlcus, T

nasprotovati obstare, resistere,
repugnare, adversarT
nastati orTrT, exonn
nastopiti inlre

nasvet consilium, T; auctoritas,
atis

navada consuetudo, inis;  -do
imeti solere

navaditi, navajati assuefacere;
-  se assuefien, assuescere  § 227,
prip.

navadno plerumque  ali z glag.

solere, consuevisse
navaliti aggredi  201
navesti proferre
nazadnje ultimus  3
nazivati appellare, dTcere, nomi-
nare

ne non, ne;  ne le (samo) - ampak
(marveč, temveč, nego) tudi
non tantum  ( solum) - sed etiam
Neapolj Neapolis, is
nedolžen innocens, entis; in-
noxius  3

nedolžnost innocentia, ae
nedotaknjen inviolatus  3
nego quam  (pri komp.); sed , at
nehati desinere, desistere
nehvaležen ingratus  3
neizmeren ingens, entis; immen-
sus  3

nejevolja offensio, onis
nekateri nonnullus  3, aliquis,
quTdam

nekaznjenost impunitas, atis
nekdaj aliquando , olim, quondam
(le za preteklost)
neki qmdam  itd.; 93, 6
nekoč = nekdaj
nenaden repentmus  3, subitus  3,
improvTsus  3

nenadoma repente, subito
neomadeževanost innocentia , ae
nepoškodovan inviolatus  3
nepošten inhonestus  3
Nepot [Cornelius, T] Nepos, otis
nepoznavalec Tgnarus  3
neprestan perpetuus  3
neprijatelj inimTcus, T
nerad invTtus  3
nesebičen innocens, entis
nesebičnost abstinentia, ae; in¬
nocentia, ae
nesmrten immortalis, e
nesmrtnost immortalitas, atis
nespamet stultitia, ae; demen-
tia, ae

nesramnost impudentia, ae
nesreča res  ( rerum) adversae,
(arum); casus, us  (posamezen
nesrečen slučaj); calamitas,
atis  (velika nesreča)
nesrečnik miser, T; Tnfelix, Tcis
Nestor Nestor, oris
neugoden inTguus  3
neumen stultus  3
nevarnost perlculum, T; discrT-
men, inis
neveden Tgnarus  3
nevedoma imprudens, entis
neverjeten incredibilis, e

nevešč Tnscius  3, ignarus  3, im-
perTtus  3

nevihta tempestas, atis
nevreden indignus  3
nezadovoljen sem paenitet (piget)
me (ditae)

nezmerno immodice
neznačajen inconstans, ant is
neznan Tgnotus  3; neznano je
tudi: fallit, fugit, praeterit
nikdar, nikoli nunquam
niti neque, nec;  niti - ne ne -
quidem;  niti - niti neque - ne-
que, nec - nec

nizek humilis, e;  najnižji tudi:
Tnfimus  3

nobe(de)n nullus  3, nemo  (inis)
nož culter, tri

nrav ingenium, T; mos, moriš
Numancija Numantia, ae
Numantinec Numantinus, T
numantinski Numantinus  3
Numid(ec) Numida, ae
numidski gen. Numidarum
ali Numidicus  3.

O! o! heu!  - o de
ob ad, secundum,  ob času tempo-
ribus

obala d ra, ae  ( Hispaniae)
občevati versarT
občina res (ret) puhlica (ae)
občni communis, e; publicus  3
(saliis)

občudovati admTran
obdariti donare ; obdarjen (s čim)
praeditus  3

obdolžiti arguere, Tnsimulare,
accusare
obdržati retinere

obed cena, ae
obirati obtrectare, rodere
obiskati adire, obire
obiti circumire, circumvenire;
invadere, incedere, capere
(metus)

obkoliti obsidere
oblast potestas, atis; potentia, ae
(sut), imperium, T, dicio, onis;
v svojo (rimsko) oblast spra¬
viti dicidnis suae (Romanae)
facere;  pod oblast spraviti suh
potestatem redigere
oblegalec oppugnator, oris
obleganje obsidio onis; oppu-
gnatio, onis

oblegati obsidere, circumsedere,
oppugnare

obleka vestis, is, vestitus, us
oblika forma, ae
obljubiti promittere, polliceri
obotavljati se cunctari
obramba praesidium, T
obravnava causa, ae
obrniti vertere, conuertere
obseda obsidio, onis ; oppugnatio,
onis

obsodba damnatio, onis
obsoditi, obsojati damnare, con-
demnare, multare  221
obupa(va)ti desperare  198
obvestiti koga certiorem facere
aliquem [(irae)

obvladati moderari, temperare
obžalovati paenitet, miseret  222;

commiserarl (fortunam)
oče pater, tris
očetomor parricTdium, T
očitati obicere, crlminl dare
očiten biti elucere

70

od a, ab; e (ex), de; prae  (= za¬
radi, v nikalnem stavku)
odbiti, odbijati repellere, arcere,
prohibere  239

oddaljen longinquus  3 ; - biti
abesse, distare  239, p. 2 in 3
odganjati repellere , depellere
( farnem)

odgovoriti respondere
odhajati, oditi proficiscT ; abire ,
exire ; (- iz boja) discedere
(superiorem), excedere ; 239
odkod? unde?

odkritosrčen veniš  3, sincerus  3
odlašati differre , ducere  (- dan za
dnevom)

odličen, nobilis, e  ( genus ), prae-
stans, antis; eximius  3 ; excel-
lens, entis  ( ingenium); prae-
clarus  3

odlikovati se anteire , ante-,prae-
cedere, praestare, excellere  201
odločilno bitko biti acie decer-
nere

odposlanec legatus, T
odpraviti, odpravljati tollere
odpustiti, -puščati Tgnoscere, dl-
mittere  ( exercitum )
odriniti proficiscT, castra movere
odslej ex hoc tempore
odsoten absens, entis;  - biti ab¬
esse

odsotnost absentia , ae;  tudi z:

absens , entis  gl. § 182, 2
odtod lune, inde
odvesti trahere {in servitutem )
odvzeti adimere, eripere  (alicui
aliqnid ); prToare, spoliare, exu-
ere  (aliquem re )
ogibati se v it ar e, fugere  197

ogled(ov)ati Tnspicere, explorare
ogleduh speculator, oris
ogromen ingens, entis
ohraniti servare; conservare; te¬
ne r e  ( memoria )
oj ! ( e)heu !

okoli circa, circum, circiter  (pri
števnikih)

okoliščina tempus, oris; res, reT
okrasiti omare , exornare
okrogel rotundus  3
Oktavijan Octavianus, T
omajati concutere
omeniti mentionem facere {de
aliquo), commemorare {rem )
omožiti se nabere  226
oni is, ille

onkraj, onstran trans
onstranski transalpTnus  3, ulte-
rior, us

opirati (opreti) se mtl
opleniti diripere; exuere, exspo-
liare  240

opomniti, opominjati {ad)monere
220; {co)hortarT

opraviti assequT, consequT, effi-
cere; -  imam res mihi est
oprostiti abso/vere  221 ; liberare
opustošiti vastare
orel aquila, ae
Orest Orestes, is
Orgetorig OrgetorTx, Tgis,  hel-
veški knez

oropati spoliare, prTvare  240
orožje arma , onim
os axis, is

ostal reliquus  3; pl. tudi četen  3
ostati manere

oster acer, acris, acre {sensus );
acutus  3

71

osuplost perturbatio, 6n is
osvoboditelj vindex, icis; llbera-
tor, oris

osvojitelj expugnator, oris
osvojiti capere, expugnare, oc-
cupare

ošaben superbus  3; priimek Su-
perbus, T

ošabnost superbia, ae, insolentia,
ae, arrogantia, ae
otok Tnsula, ae

otrok Tnfans, antis ; puer, i ; plur.

liber!, orum
otrpniti torpescere
ovirati prohibere  239
ozdraviti, -ljati meden  226
ozek angustus  3
ozemlje fines, ium
ozir, v oziru ex parte
ozvezdje sidus, eris ; astrum, T
oženiti se in matrimonium du-
cere (aliquam)
ožigosati coarguere.

Pa autem, vero, sed, at
Palamed Palamedes, is,  Agamem¬
nonov spremljevalec
pamet prudentia, ae ; mens, men-
tis; ratio, onis
pameten prudens, entis
pamtivek, od pamtiveka post
hominum memoriam
Papirij Kurzor [L.\ Papirius (i)
Cursor (oris)

Par Parus  ( Paros), i
Parmenijon Parmenio, onis
parski Parius  3

pasti (padem) cadere, occidere
pastir pastor, oris
patricij patricius, T

Patrokel Patroclus, T
Pavzanija Pausanias, ae
pečanje studium, T
pečati se studere, se dare, ope¬
ram dare (alicui rei)
pečina rupes, is; scopulus, T
pehota exercitus (us) pedester,
(trii); peditatus, us
peljati ducere; -  se mimo praeter-
vehi  200
Pelej Peleus, T
Pelopida Pelopidas, ae
peloponeški Peloponnesiacus  3
Peloponez Peloponnesus, T
pergamski Pergamenus  3; (gen.)
Pergami

Periklej Pericles, is
perut ata, ae

Perzej Perseus, T  (junaški Ju¬
pitrov sin)

Perzija Persis, idis
perzijski, peržanski Persicus  3;

gen. subst. Persae, arum
Peržan Persa, ae
pesnik poeta, ae
pešec pedes, itis
petje cantus, us
pičel exiguus  3, parvus  3
pijača potio, onis
pijanost ebrietas, atis
Pindar Pindarus, T,  slavni grški
pesnik, rojen v Tebah
Pir Pgrrhus, T
Pirej Piraeus, I
pirejski gen. subst. Piraeus, T
pirenejski Pgrenaeus  3
pisati scnbere

piskati tibils canere (cantare)
pismeno = po pismu per litteras
pismo litierae, arum; epistula, ae

72

piščalka tibiae, arum  [grški
Pitagora Pgthagoras, ae,  modrijan
plača (vojaška) stTpendium, T
Plateje Plataeae, arum
plemenit nobilis, e ; generosus  3
plemenitaš nobilis, is;  pl. tudi:

optimates, atium
plen praeda, ae
pleniti rapere , praedari
ples, plesati saltare
pluti mimo praetervehi;  -okoli
cricumvehT  200

po post , per; ad (voluntatem);
secundum (leges ); a (ab)  (na-
zvati po čem); e (ex)  (spoznati)
pobi(ja)ti caedere, occidere, inter-
ficere, prosternere, profttgare
pod sub, subter, infra
podariti donare

podati se conferre se, subire (pe-
riculum)

podjarmiti opprimere, subigere,
sub suam potestatem redigere
podkupiti corrumpere (pecunia)
podleči succumbere
podne interdiu, luce
podoben similis, e
podpirati iuvare, adiuvare
podpoveljnik legatus, T
• podreti delere, rescindere (poli¬
tem), dissoloere; -  do tal ae-
guare solo

podvreči subicere, subigere; -  se
komu in dicionem alicuius ve¬
ni re ; -  se čemu subire  § 201
poedinci singulT  3
poginiti perire, interire, cadere
poglavje caput, itis
pognati v beg fugare
pogoj condicio, onis

pogovor colloquium, T
pogrešati desTderare
poguba pernicies, eT
poguben pernicidsus  3, funestus  3
pogum animus, T
pogumen fortis, e; animosus  3
pohiteti contendere
pohod iter, itineris
poiti deficere  197 in p. 1
pojedina epulae, arum [čare
poklicati ( adfvocare ; - nazaj revo-
pokopati sepelire
pokoriti-, pokoravati se parere,
obsequi, oboedire, obtemperare
pokorščina, officium . 7
pokvariti corrumpere
polagati ponere, (col) locare  253
polastiti se potin  247
poleg iuxta
poletje aestas, atis
poljana campus, T
Polikrat Polgcrates, is
polje ager, grl  (= njiva); campus,
T  (= poljana)
poljedelec agricola, ae
poljedelstvo agricultura, ae
poljubiti osculum ferre  ( alicui)
poln plenus  3, refertus  3
polniti, napolniti com-, implere
pomagati (ad)iuvare  197, adesse
pomanjkanje inopia, ae
pomisliti cogitare
pomlad ver, veris;  pomladi vere
pomišljati se (storiti) dubitare
(facere)

pomneti meminisse  220, memoria
tenere;  kar ljudje pomnijo post
hominum memoriam
pomoč auxilium, J; opis, -em
pomoriti interficere, occidere

73

pomorski maritimus  3, navališ, e
(pugna, bellum)
pomorščak classiarius, T
Pompej Pompeius, T
ponašati se gloriari
ponoči noctu

ponosen elatus  3 (aliqua re)
pontski Ponticus  3; gen. PontT
popoln perfectus  3
popolnem omnino, plane , ex Om¬
ni parte  ( beatus)
popolnoma totus  3; - premagati
devincere

porabiti uti; adhibere (tempus)
poraz clades, is
poraziti popolnoma devincere
poročilo nuntius, T
poročati deferre, iradere
porušiti delere, dissolvere (poli¬
tem ); - do tal aequare solo
posadka praesidium, T
posesti possidere
posestnik possessor, oris
posestvo praedium, i
poskusiti, -šati conarT, tentare,
experTri

poslanec legatus, T
poslanstvo legatio, onis
poslati mittere; -  naprej praemit-
tere

poslušati audire
posoda vas, vasis;  pl. vaša, brum
posreči se contingit (ut)
posta(ja)ti/Yerž, exsistere, evadere
postaven (= postavno določen)
legitimus  3, leg is  (gen.)
postaviti ponere, collocare, statu-
ere 253; Tnstruere  (aciem ); -koga
za kaj instituere ; cbnstituere
(i classem ); - na čelo praeficere;

- se nasproti obsistere, resi-
stere

postopati (s kom) consulere (in
aliquem)

Postumij Postumius, ■ T
posušiti se arescere
posvetiti se se dedere
posvetovati se consultare
poštenjak liomo (vir) probus
poštenost probitas, atis; honestas,
atis; aequitas, atis
pot via, ae ; iter, itineris
potegniti stringere
potem postea, deinde ; malo -
paulo post; -  ko postquam
potok nvus, T
potolči furidere
potovanje migratio, onis
potovati iter facere, proficiscT
potreben necessarius  3; -no je
opus est

potrebovati egere, indigere
potrpežljivost patientia, ae
potruditi se = truditi se
povabiti invitare (ad)
povedati dicere

povečati augere ; pas. tudi cre-
scere

poveljnik imperator, oris; prae-
fectus, T;  pri nerimskih na¬
rodih praetor , oris
povzročiti efficere
pozabiti oblivTsci  220
pozabljivost oblTvio, onis
pozdraviti salutare
poznati cognoscere
poznavalec gnarus  3
pozno sero;  pozneje postea, po-
sterius

pozvati arcessere, (ad)hortarl

74

poželeti cupere
poželjenje cupiditas, atis
pratež impedlmenta, orum
prav rectus  3, suus  3 ( tempus)
pravica ius, iuris;  (= pravičnost)
iustitia, ae;  po pravici iure,
rede, merito

pravičen iustus  3 [atis

pravičnost iustitia, ae; aequitas,
praviti dicere;  pravi inquit, ait
prazen vaeuus  3 241 (240)
prebiti (kazen) perferre; per-,
defungi (tabore)
prebivalec incola, ae
prebivati habitare, incolere
pred ante, prae, pro, apud
predlog consilium, T
predložiti (zakon) ferre
predniki maiores, um
preganjati persegul
pregnanec exsul, ulis
pregnanstvo exsilium, T
pregnati pellere, depellere, expel-
lere; aqua et igm interdicere
pregovoriti persuadere  226
prehod transitus, iis
preiti praeterire

prej, preje ante, antea, prius; -
ali slej oeius aut serius
prejeti, prejemati acdpere
prekašati, prekositi superare,
vincere, praecedere, praestare,
anteire, antecedere; antecel-
lere, excellere;  201
prekoračiti transgredi, transire
prekositi gl. prekašati
premagati superare, vincere, pro-
flTgare; -  popolnoma devincere
premda quamquam; guamvis  (s
konj.)

preminiti perire, interire, exstin-
gui

premišljen consTderatus  3
premoč numerus, T
premoženje fortunae, arum ; fa-
cultates, um; opes, um; res
(ret) familiaris (is)
prenašati, prenesti (pei)ferre,
tolerare; transferre (in Aeggp-
tum)

prepelja(va)ti traducere, traicere
200 p; nazaj - reducere (ponte
prepevati cantare
prepir discordia, ae; controver-
sia, ae; contentio, onis
prepotovati peragrare
prepovedati vetare, interdicere
prepona praecordia, orum
preprečiti intercludere  (229 pl.);
privare  240; impedire, non
pati

prepričati persuadere  226
preskočiti transire
prestati agere, perfungT (perT-
culo )

prestolnica regia, ae, sedes, is
prestopiti deficere  197, p. 1
prestrašiti perterrere
pretekel praeteritus  3
preteklost vetustas, atis; praeter-
ita, orum

pretiti s čim min(if)arT aliquid
pretor praetor, oris
previdnost prudentia, ae; con¬
silium, T; diligentia, ae
prevzeti occupare
prevzetnost superbia, ae; arro-
gantia, ae
prezimiti hiemare
prezirati contemnere

75

preživeti superesse  (z dat.), su-
perstitem es.se’  224, p. 5;
peragere (annum)
pri apud, acl, penes; per (deos )
pribežati confugere
približno circiter
pričakovati exspectare;  preje
(hitreje), nego se je pričako¬
valo 244, p. 4
pričujoč biti adesse
priden dlligens. entis; sedulus  3
pridobiti, -bivati parare  ( sapien-
Ham ); comparare; conciliare,
parere ; reportare  (victoriam
ex), quaerere  (gloriam ); - si ve¬
liko zaslugo bene mererT (de)
pridružiti adiungere ; pridružiti
se se applicare ad
prihajati == priti
prihod adventus, us
prihoden futurus  3
priimek cognomen, inis
Prijam Priamus, T
prijatelj amlcus, I
prijateljica amlca, ae
prijateljstvo amicitia, ae
prijaznost clementia, ae
prijeten iucundus  3, gratus  3
prikri(va)ti celare  203
prilizovalec adulator, oris
primer, na primer ut, velut
primera, v primeri pro, prae
(= pred)

primerjati comparare , conferre,
componere (cum)
prinašati (-nesti) ferre, afferre
priobčiti (komu) communicare
(cum)

pripeljati ducere

pripeti seaccidit, contingit, evenit

pripovedovati narrare, tradere
pripraven aptus  3, idoneus  3
pripraviti (com)parare, inicere
(metum); -  se na vojno parare
bellum

pripravljen paratus  3 (bello, ad b.)
priseči, prisegati iurare
prisega ius iurandum, iuris iu-
randT

prisiliti cogere

Prisk \Tarquinius,  f] 'PrTscus, T
pristati (pristojim) decere,  199;
esse  215

pristanišče portus, us
priti vemre, advemre intrare
(urbem ); - na pomoč subve-
nire, succurrere;  pride do boja
res ad certamen venit ; pride
na misel in opmionem venit
pritožiti se (con)queri  198
prizanesti, -našati parcere  226,
temperare  231
priznati faterT, confiterT
prodreti, proderem s svojim na¬
svetom ratio mea valet
proglasiti koga za kaj declarare,
iudicare (hostem)
propretor propraetor, or-is
proročišče oraculum, i
prositi orare, petere, poscere ;
milo, ponižno prositi suppli-
care  228

prost simplex, icis; liber  240, p
vacuus  3; - biti vacare  241
prostor spatium, T
proti contra , adversus, versus;
erga, in;  proti volji iniussu ;
proti svoji volji invltus  3
provincija provincia, ae
prsi pectus, oris

76

prvak prmceps, ipis
prvenstvo pnncipatus, us
psovati maledTcere  226
ptica avis, avis
Publij Publius, J
Punec (Kartažan) Poenus, T
punski Punicus  3
pustiti, puščati sinere ; = zapu¬
stiti relinquere.

Rabiti CitT  247

rad libenter, libens, entis;  rajši
hoteti malle
radodaren liberalis, e
radost deliciae, arum
radovati se delectarl, gaudere,
laetarT  245 b
radovoljno sna sponte
rana vulnus, eris
rasti crescere

ravnati (s) consulere (in  z ak.);

- se po imitarl  197
ravnina planicies, eT
ravnodušen aequo animo
razburjenost commotio, onis
razdalja spatium, iT
razdejati delere, dTruere, evertere
razdeliti dlvidere ; distribuere
( plebi, legiones )
razen praetei •; - tega praeterea
razgovarjati se disputare; collo-
qul; communicare  227, p.
razkošen luxuriosus  3, opulentus
3 ( epulae)

različen varius  3; dissimilis, e,
dispar, aris;  na različnih kra¬
jih dTversus  3
razlika je interesi
razločevati, razločiti dtiudicare,
distinguere ; - se abhorrere,

differre , discrepare  239 p 2 in 3
raznovrsten varius  3
razprtija discordia, ae, dissensio,
onis

razrušiti delere, dTruere
razsipnost luxuria, ae
razsodnost consilium, T
razširiti proferre
razuzdanost libido , inis
razžaliti laedere

razžaljenje veličanstva laesa (ae)
maiestas (atis)
razžalostiti dolore afficere
reč res, rei ait

reči dlcere ; reče, rekel je inquit,
rediti alere
rek dictum , T

reka flumen, inis, fluvius, T
Rem Remus, T
Remsko = Remi Remi orum
Ren Rhenus, T

resnica veritas, atis, verum , T;

v resnici re vera
resnicoljub veritatis diligens,
entis

rešitev salus, utis
rešiti servare, llberare
revež pauper, eris atis

revščina egestas, atis; paupertas,
Rim Roma, ae
Rimljan Romanus, T
rimski Romanus  3, ali gen. Rdma-
norum

robstvo servitus, utis
rod genus, eris; gens, gen tis
locus, T  (nizek)

rodbina genus, eris ; gens, gentis,
familia, ae

roditi gignere: -  se našel
rodoljubje patriae amor, oris

77

rodoviten fertilis, e ; frugifer  3;

fructuosus  3
rodovitost fertilitas, a tis
rojak clvis, is; popularis, is
rojen natus  3

r. = rojstvo: pred Kristovim roj¬
stvom ante Christum natum ;
po Kr. post Christum natum
roka manus, us ; v rokah = pri
penes

Romul Romulus, i
ropar latro, dnis ; morski - praedo,
onis  ( 'maritimus )

Roscij Amerinec Roscius  (r)
Amennus  (r)
rotiti obsecrare , obtestan

S cum; e (ex); a  ( ab ); de
sadno drevo arbor (oris) fru-
gifera (ae )

Sagunt Saguntum (us), T
Saguntinci SaguntTnT, orum
Salamina Salamis, Tnis,
salaminski Salamlnius  3, apud
Salamina

Salustij [ C.\ Sallustius, T[Crispus,
7] rimski zgodopisec
sam (= nihče drug) sdlus  3;

unus  3 ; ipse  3
Sam Samus, T
Samniti SamnTtes, ium
samski (gen.) Samiorum
sanjati somniare
Sceva Scaeva , ae
Scipijon [P. Cornelius,  r] ScTpio,
onis

Scitje Scgthae, arum
sedeti sedere
sedmič septimum
selski dvorec vlila, ae

Semiramida Semiramis, idis
sen somnium, T
senat senatus, us
senator senator, oris
Seneka Seneca, ae
Sentin SentTnum, T,  mesto v Um¬
briji

Servij Servius, T
sestajati constare
sestercij sestertius, T,  (srebrni
novec = 20 h)
sesti considere, resTdere
sestra soror, oris
sever septentriones, um
shraniti reponere
sicer quidem; ceterum
Sicilec Siculus, T
Sicilija Sicilia, ae
sicilski Siculus  3; gen. Siciliae
sila vis

silen vehemens, entis ; ingens,
entis ; gravis, e
Simonid Simdnides, is
sin fTlius, T
sirakuški = Sirakuz
Sirakuze Sgracusae, arum
Sirakužan Sgracusanus, T
siromak pauper, eris  ; miser  3;
inops, opis

siromašen sordidus  3 (vestis)
siromaštvo paupertas, atis
sirski gen. subst. Sgria, ae
Sizigamba Sisggambis, is
skala saxum, T
skalina scopulus, T
skleniti, sklepati decernere, sta-
tuere, constituere ; (mir) facere;
(zavezo) coTre, imre, conciliare;
iungere (amlcitiam);  - življenje
oblre diem supremum

78

sklep consilium, T
sklicati convocare
skočiti črez transilTre
skoro fere, prope
skozi per

skrb(nost) cura, ae ; v skrbeh
anxius  3

skrbeti curare  198; consulere,
prospicere, providere  231
skrit occultus  3; - biti latere
skri(va)ti occultare
skrivši clam
skromen modestus  3
skromnost modestia, ae
skupaj ilna ; - trčiti congredT
skupen communis, e
skupščina concilium, T; contio ,
onis ; conventus, us
skusiti, skušati audere, conarT
slabo male
sladek dulcis, e

slava gloria, ae ; laus, dis; farna
ae; honor, oris

slaven gloridsus  3, clarus  3, il-
lustris, e, excellens, entis, ce-
leber, bris, bre

slaviti celebrare, praedicare; -
zmagoslavje triumpharT
slavohlepen gloria, ae  in avidus  3
slediti sequT;  željno - sectarT  197
slej gl. prej
sloga concordia, ae
slovstvo litterae , arum
slučaj casus, us; res , rei  [us
služba munus, eris; magistratus ,
služiti servire; esse  § 235
smatrati habere, ducere; existi-
mare

smejati se ( ir)rldere ludere  198
smelo audacter

smelost audacia, ae
smili se mi miseret me
smola pix, picis
smrt mors, tis

smrten mortalis, e;  smrtna kazen
supplicium, T
smrtnik mortalis , is
sniti se converure
snovati molTrT, capere (consilium ) ,
sodba iudicium, i
sodnik iudex, icis
sodržavljan cTvis, is
soglasje harmonia, ae
Sokrat Socrates, is
solnce sol, solis
Solon Solo (Solon), Solonis
solza lacrima, ae
soproga uxor, oris
sovraštvo odium, I; invidia, ae
sovražen inimTcus  3; hostilis, e ;

gen. hostium
sovražiti odisse

sovražnik inimTcus, T; hostis, is
Sozil Sosglus, T
spanje somnus, T
Sparta Sparta, ae
spati dormire

spis scnptum, T; liber, librT
spodnji Tnferior, us
spodobi se decet;  ne spodobi se
dedecet  199
spomin memoria, ae
spominjati, spomniti admonere,
commonere; -  se meminisse,
remimscl;  220
spona vinculum, T
sporočiti, sporočati nuntiare;

prodere, tradere
sposoben aptus  3; idoneus  3
spoštovati diligere

79

spoznati, -avati noscere, cogno-
scere  ( causam ), reperire, in-
venTre; intellegere
spoznavanje cognitio, onis
spraviti conferre  (talentum ) ;  - (v
strah) inicere  227; - v svojo
oblast dicionis suae facere ; - pod
oblast sub potestatem redigere;
- se s kom in gratiam redire
cum aliqud

spravljivost placabilitas, atis
spredaj, od spredaj a fronte
sprejeti, sprejemati accipere, ex-
cipere (agiiam), recipere
spremljati comitarT, prosequT
spremljevalec (-Ika) comes, co-
mitis

sprva i nit id
sram me je pudet me
sramota ignominia, ae; dedecus,
oris; probrum, 7; pudor, oris
sramoten turpis, e
sramotiti obtrectare  228
sramujem se pudet me  222
srce animus, T; mens, mentis
sreča fortuna, ae; beatitudo, inis ;

res secundae, res prosperae
srečen felix, Tcis, beatus  3
sredi medius  3

sredstvo res, rei;  pl. tudi: facul-
tates , um

stanoviten constans, antis
stanovitnost constantia, ae ; sta-
bilitas, atis

star vetus, eris;  (= starodavni)
antiquus  3; star (po letih)
natus  3; starejši ( natu) maior;
stari vek antiquitas, tatis
starejšina pater , is; senator, oris
starejšinstvo senatus, us

starodavnost antiquitas, atis
starost (siva) senectus, utis;  tudi
senex, is  gl. § 182, 1; (= doba)
aetas, atis

starši parentes,  ( i)um
stati stare; constare  (= veljati);
- na strani adesse;  stane me
(rano) mihi stat  ( vulnere)
staviti ponere, statuere  253
stiskati premere
storiti facere, reddere; inferre
( iniuriam)

strah metus, us; timor, oris;  v
strahu tudi: trepidus  3
strahopeten Tgnavus  3
stran tat us, eris; pars, tis;  na
strani stati komu adesse;  na
obeh straneh utrimque;  od
strani a  ( ab ) latere;  od vseh
strani undique

stranka factio, onis ; pars, partis
(tudi plur.)

strast cupiditas, atis; libido, inis
straža vigilia, ae  (nočna); statio,
onis  ( equitum)
strela fulmen, inis
strelivo tela, orum
striči tondere
Strimon Strgmon , onis
strogost severitas, atis
stroški, na državne stroške pu¬
hlice, puhlico sumptu
strup venenum, T
studi se mi taedet me  222
stvar res, rei
Sula Sulla, ae

sužnost servitus, utis  [narod
Svebi Suebi, orum,  germanski
svečenik sacerdos, otis
svet, sveta mundus, T

80

svet (dobri), sveta consilium, T
svet adj. sanctus  3 ; sacer  224, p 7
svetišče templum T; delubrum, T
svetiti lucere

svetoskrunstvo sacrilegium, T
svoboda libertas, atis
svoboden liber  3
svojevoljno sua sponte

Šator tabernaculum, T
ščediti (štediti) parcere  226
ščit scutum, T; clipeus, l
ščititi tuerT

še etiam;  še ne nondum
šega mos, moriš
šele demum
širok latus  3
škoda detrTmentum T
škodljiv noxius  3
škrlat purpura , ae
škrlaten purpureus  3
šteti numerare (in  z abl.), pu.-
tare,  itd. 204 c in p.; - komu
za (v) kaj tribuere  itd. 236,
esse  216

številen frequens, entis
številnost, število numerus, T.

Tabor castra, orum
tako sic, ita

talent talentum, T  (ca 5000 K)
Tarent Tarentum, T
tarentinski Tarentinus  3
Tarkvinij Tarquinius, T
Tebanec, Tebljan Thebanus, T
Tebe Thebae, arum
tebanski, tebski Thebanus  3;
gen. subst. Thebanus , T  in
Thebae , arum
teči currere ; fluere

tek cursus, us;  v teku let infra
annos

tekmovati certare; aemulari  197
telesen gen. subst. corpus, oris
telo corpus, oris
Temistoklej Themistocles, is
ter et, atque, ac, que;  ter ne
neque, nec

terjati flagitare, postulare
Termopile Thermopglae , arum
Tesalci Thessali, orum
tešiti explere  ( odium )

Tevtoni Teutoiu, orum ; Teutones ,
um,  germanski narod
težek gravis, e; difficilis, e;

težko prenašati aegre ferre
težiti studere  226
Tibera Tiberis, is
Tiberij Tiberius, T
tikati se (česa) pertinere ad
tilnik cervix, Tcis
Timoleont limoleon, ontis,  ko¬
rintski vojskovodja
Timotej Tlmotheus, T,  atenski
vojskovodja
Tir Tgrus, T
tiran tyrannus , T
tiranstvo tyrannis, idis
Tirci Tyrii, orum
tirski Tyrius  3, gen. Tyriorum
Tisafern Tissaphernes, is,  peržan-
ski satrap
Tit Tifus, T

tla solum, T; humus, T; terra, ae
toda sed

tolažiti consolari  198
tolik tantus  3

toliko tantum; fot  (po številu);
toliko - kolikor tantum - quan-
tum ; tot - quot

81

torej igitur, itaque ; proinde  pred
imper. (konj.)

tostran citra, cis  [us

tostranski cisalpinus  3, citerior,
tovariš socius, T;  (v službi) col-
lega, ae

tovorni, tovorna živina iumen-
tum, T

tožiti o čem ( con)quen  ( rem , de
re ); - koga accusare, arcessere,
reum facere, postulare  221
Tracija Thracia, ae
traški Thracius  3; gen. subst.

Thraces, um
trčiti skupaj congredl
trden flrmus  3

trditi dicere, affirmare, conten-
dere

trdnost flrmitas, atis
trdovratnost pertinacia , ae
treba je oportet ; opus est  248
tretjina tertia (ae) pars (tis)
trg (veliki) forum, T
trgovec mercator, oris
tribun tribunus, T
tridnevje triduum, T
trinožnik tripus, tripodis  m.
trofeja (znamenje zmage) tro-
paeum, T
Troja Troia, ae
Trojanec Troianus, T
trojanski Troianus  3, Troicus  3
trojni triplex, icis
trosek sumptus, us ; na državne
tr. puhlice

troveslača (navis, is) triremis is
trud tabor, oris; opera, ae
truditi se laborare, operam dare
truplo corpus, oris
tu, tukaj hic

Tucidid Thucgdides, is
tudi etiam , quoque;  tudi ne
neque, nec

tuj alienus  3 (ab aliquo)

Tul Hostilij Tullus O) Hostilius  (z)
Tulij [Servius,  r] Tullius, T
Tulija Tullia, ae
Tuskulanum Tusculanum, T  (Ci-
ceronovo posestvo v Tuskulu)
tužen trlstis, e

Ubiti caedere, occidere, inter-
ficere

uboštvo paupertas, atis

učen doctus  3; ali z disciplina

učenec discipulus, i

učenjak doctus , T

učenost doctnna, ae; disciplina

učiniti perficere

učitelj magister, tri

učiteljica magistra, ae

učiti docere,  pas. TnstituT, imbui;

učiti se discere  203
udariti jo proficiscT;  udariti se
conflTgere; -  z vojsko bellum
Tnferre  227

udati se (usodi) cedere ;  (sovraž¬
niku) se dare, se dedere, se
tradere  [227

udeležiti, udeleževati se interesse
ugajati placere
ugasniti itr. exstinguT
ugled auctoritas, atis
ugoden iucundus  3, gratus  3;
aequus  3 (locus), prosper  in
prosperus  3 (iudicium)
ugodnost opportunitas, atis
uiti effugere  197, p 1
ujeti capere
ujetnik captTous, T

6

82

ukazati iubere
ukrotiti domare

umakniti se ( ex)cedere , decedere,
abire, exTre;  239
umet(el)nost ars, tis
umile receptus, us;  znamenje
dati za umik sTgnum receptur
dare

umor nex, necis; caedes, is
umoriti occidere, interficere
umreti, umirati mori, mortem
obTre,  - occumbere
uničiti delere, corrumpere, per-
dere; opprimere  ( libertatem,
hostem)

upanje spes, spel
upati sperare;  upati si audere
upepeliti incendio delere
upor seditio, onis
upravljati administrare [tare
upropastiti opprimere, praecipi-
uravnati temperare, Tnstitiiere; -
po accommodare ad
uredba Tnstitutum, T
urediti constituere (rem)
uslužiti se (komu) mereri (de)
usmiljenje misericordia , a e
usmrtitev caedes , is
usmrtiti interficere, secun per-
cutere; -  se mortem šibi conscT-
scere, se ipsum vita privare,
usoda sors, tis; fortuna , ae;  (ža¬
lostna) casus , tis
uspešno prospere
ustanovitelj conditor ,oris
ustanoviti condere, constituere
ustanovitev mesta urbs (is) con-
dita (ae)
ustje ds, oris
utaboriti se castra ponere

utrdba castellum, T
uveriti persuadere  226
uvideti intellegere
uživati frui, uti (patrdcinio );

esse (dignitate)
užugati opprimere

V in, inter;  v (teku) intra
vabilo illecebra, ae; invTtatio,
onis

vabiti invitare

vaja iisus, us: exercitatio, onis
vajen assuetus  227, p ; consuetus
3 ; - biti (= običavati) solere,
consuevisse

varati fallere, decipere
varen tiitus  3 239, p 3
varovati tueri, defendere  239, p 3
varovati se cavere  231
varstvo patrocinium, T; prae-
sidium; T, fides, ei (puhlica)
vas vTcus, T

važen gravis, e; magnus  3 (res );

važno je interest  223
včeraj hen

vdolbsti insculpere, incTdere  253
večen aeternus  3
večina plerlque, pleraegue, ple-
raque; maior-, maxima pars
večinoma plerumque; maximam
partem

večjidel (= večina) plerumque;

plenque, pleraeque, pleraque
veda disciplina, ae; litterae,
arum

vedeti scire, novisse, non ignarum
esse;  ne vedeti nescire, ignd-
rare

vedno semper, perpetuo
vedoma sciens, entis

83

Veji Vel, iorum

vek, stari vek antiquitas, atis
veleizdaja, veleizdajstvo perdu-
ellio, onis ; laesa (ae) maiestas
(atis)  ali samo maiestas
veleti iubere
velik magnus  3
veljak pnnceps, cipis
veljati valere, v iger e;  (= smatrati
se) haberi, exlstimarl; esse,
constare

vendar tamen , sed ; doklej ven¬
dar? quoiisque tandem?
venec corona, ae
Venuzija Venusia, ae,  mesto ob
apulskem obrežju
Ver Ver res, is

Vercingetorig Verčingetonx, Igis,
galski prvak
verovati credere
ves omnis, e, cunctus  3; totns  3
vse do usque ad
veseliti delectare;-  se gaudere,
laetan  245
vesoljni universus  3
vest conscientia, ae
vešč peritus  3

videti videre, intellegere;  naprej
- providere, prospicere
vinska trta vit is, is
viseti pendere

visok altus  3; excelsus 3  ( sta-
tura ); magnus  3 (glede cene),
amplus  3 (munus)
vkrcati se in navem escendere
vlada imperium, T, dominatio
onis

vladar prlnceps, ipis; rector, oris
vladoželjen imperium , 1  in cu-
pidus  3

vnema studium, T; ardor, oris
voditeljica dux, ducis
voditi diicere, regere  ( iuventutem ),
praeesse  ( civitati)
vodnik dux, ducis
vodstvo, pod vodstvom koga
duce aliquo
vojak miles, itis
vojaški gen. militum
vojaštvo res mllitaris  ( bellica )
vojen gen. subst. bellum, l
voj e vati gerere (bellum)
vojna bellum,  F; - z morskimi ro¬
parji bellum praedonum
vojska exercitus, Cis
vojskovati se bellum gerere
vojskovodja dux, cis; imperator,
oris

volja voluntas, atis, arbitrium, i ;
proti volji iniussu ; proti svoji
volji invitus  3
Voluzen Volusenus, T
vprašati (intei)rogare, quaerere
(de, ex) ; - za svet consulere
vpričo coram
vrata porta, ae

vreči iacere, conicere ; - pod sub-
icere  § 227; - proč proicere
vreden dTgnus  3 (re); -  biti esse
vrednost pretium, I
vrl strenuus  3, bonus  3 ( civis ,
animus)

vrlina virtus, utis
vrnitev reditus, us
vrniti reddere ; - se redlre, re-
verti

vrsta genus, er is

vsaditi inserere

vsaj q uidem, certe, salte m

vsak quisque, guTvis; omnis, e;

6 *

84

vsako leto quotannis;  vsak dan
cotidie

vsakovrsten omnium generum
vselej semper

vsled ob, propter, ex;  sam abl.
vstopiti intrare

vzdržati, vzdržavati abstinere ;

- se abstinere (se)  239

vzeti sumere, capere (urbem),
accipere ; - nase subire ; - s seboj
dueere, efferre secum ; - za ženo
aliquam iixorem dueere ; - za ,
moža nubere  226; - v hišo reci-
pere teeto
vzgajati educare
vzgled exemplum, T
vzklikniti exclamare
vzljubiti se probarT
vzprejeti accipere
vzrok causa, ae.

Za pro; ad; secundum ; post; de;

(časovno) temporibus, aetate
zabava voluptas, atis
zabosti defigere  253
zabraniti occurrere  ( consilid)
začetek initium, I
začeti incipere, suscipere  (< bel-
lum); committere, inire (proe -
lium); orTrT, initium facere (a)
začetnik (rodu) auetor, oris
zadaj, od zadaj a tergo
zadati, -dajati inicere  ( metum );

- conscTscere (mortem)
zadene me incido in  (z ak.,) af-

ficior (poena )
zadeva res, rei

zadnji posterus  3, ultimus  3; vsi
do zadnjega omnes ad unum
zadostovati s at is esse, sufficere

zadovoljen contentus  3; - sem
tudi: me non paenitet  ( piget)
222 [tere

zagledati conspicere, animadver-
zagovarjati defendere
zahvaliti (se) graiias agere alicui
zakaj? cur?  = kajti nam, enim
zakon lex, legis (—  postava); rna-
trimonium, T
zakriviti committere
Zama Zama, ae,  afriško mesto
zanašati se (con)f ldere  225, (/in p;
zanašajoč se (na) fretus, (con)-
flsus (re)
zanesti deferre

zaničevati contemnere, despicere;

pro nihilo habere
zanikaren nequam
zanikati negare
zapadni occidentis  (gen.)
zapaziti animadvertere
zapiski aeta, orum
zapoditi v beg fugare; (con)uer-
tere-, conicere in fugam
zapoved lex, legis; —  zapovedo¬
vanje imperium, T
zapustiti, -puščati relinquere, de-
serere; decedere, egredl  239
zaradi propter, causa, ob;  -tega
propterea, quam ob rem, ea
de causa

zaročiti (s, z) despondere (alicui)
zarota edniuratio, onis
zarotiti se coniurare
zasesti occupare
zaslepiti occaecare
zasluga meritum, T;  velike za¬
sluge si pridobiti (za) bene
mere ri (de)

zaslužen bene meritus  3

85

zaslužiti dlgnum esse  243 (248)
zasmeh ludibrium, i
zastopati agere (causam)
zastran per
zaščita praesidium, T
zatožiti accusare  221
zatrjevati dicere ; conflrmare, af-
flrmare

zaupanje frducia, ae; fides, el;
-imeti do koga fidem habere
alicui

zavarovati conflrmare
zavest conscientia, ae
zaveza societas, atis, foedus, eris
zaveznik socius, T
zavidati invidere  228
zavojščiti bello persegui; bellum
inferre  227
zavrteti se volvi
zaznamovati significare
zaznavati percipere, cognoscere
zažgati incendere
zbežati ( cbn)fugere
zbirati cogere  ( exercitum )
zboleti morbo implicarT, - afficl
zbor conventus, us
zbrati colligere, congregare, co¬
gere;  zbrani očetje patres con-
scrTptT

zdeti se viden

zdrav sanus  3, saliiber, bris, bre ;
- biti valere

zdravilo remedium , T, medica-
mentum, T

zdraviti meden  226, sanare
zdravje valetudo, iriis ; salils, Citis
zdravnik medicus, T
združen universus  3, coniunctus  3
združiti, združevati coniungere
zediniti se convenit  § 201

Žela Žela, ae,  mesto ob armen¬
ski meji

zelo admodum, valde, magnopere
zemljekrog orbis(is) terrarum
zemljišče ager, agn
zet gener, eri
zgoditi se fien
zgodopis historia, ae
zgodopisec ( rerum ) scrlptor, oris
zgodovina historia, ae
zgovoren eloquens, entis
zgovornost eloquentia, ae
zgrabiti comprehendere ; - za cor-
ripere  ( rem ); - se manum (-us)
conserere

zgraditi aedificare (classem, na-
vem), exstruere; facere (poli¬
tem in flumine)
zgruditi se corruere
zibel ciinae, anim [ium

zid, zidovje murus, T; moenia,
zidati aedificare
zima hiems, is

zlasti praecipue, maxime, im-
pnmTs

zlat aureus  3
zlato auriun, T

zlo malum , i; miseria, ae; (=  na¬
paka) vitium, i
zločin scelus, eris
zlorabiti abuti
zmaga victoria, ae
zmagalec victor, oris; superior,
oris

zmanjšati obtrectare (laudt)
zmerjati increpare
zmernost temperantia, ae, mode-
ratib, onis ~
zmota error, oris
značaj moreš, um; ingenium, l

86

značajen sirnima constantia; con-
stans, aritis

znamenit nobilis, e (regia); in-
sTgnis, e; memorabilis, e
znamenje signum, T;  zmagalno-
tropaeum, l

znan notus  3; znano je constat
znanje (= veda) scientia, ae; no-
titia, ae

znesti, znositi comportare, con-
ferre

zrak aura , ae; aer, aeris

zvest fidelis, e (me moda ); fidus  3

zvestoba fides, ei

zvezda stel/a, ae; sTdus, eris

zvijača dolus, T

zvijačno dolo.

Žalost dolor, oris; tristitia, ae;

maeror, oris
žalosten miser  3
žalovati (nad) dolete , lugere;  198
žareti ardere, flagrare (eupiditate)
že iam
žeja s it is, is

žeja me (po čem) sitio  4 (rem)

železo ferrum, T;  v železje vko¬
vali catenas inicere (aliciu')
željno cupide

želod glans, glandis  (nav. pl.)
žena, ženska mulier, eris;femina ,
ae; uxor, oris

žezlo, pod svoje žezlo spraviti
suh (in) potestatem suam re-
digere

žito frumentum , T; res (ret)
frumentaria (ae)
žival animal, alis; bestia , ae
(nasprotje bomo)
živeti vlvere  246, p
živež, dovažanje živeža comme-
atus, us

živilo alimentum, T, cibus, T;  pl.

tudi: cibaria, orum
živina tovorna iumentum, i
življenje vita, ae;  na življenje in
smrt tožiti capitis accilsare
životinja animal, alis; animans,
antis

žrebati sortiri
žrtvovati immolare
žveplo sulpur, uriš.









.






® NUK

Narodna in univerzitetna
knjižnica

000004471b 0