julij ♦ st. : Lesonitu so izvolili nov delavski svet 16. aprila je stopil v veljavo zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja v delovnih organizacijah. Po tem zakonu, ki temelji na novi ustavi, smo morali najkasneje do 16. junija 1964 izvoliti nove organe upravljanja. V zvezi s tem je nas delavski svet razpisal volitve za delavski svet tovarne. Sindikalna Lružnica je že pred razpisom začela s predvo- Ilirska Bistrica lilno akcijo za izbiro kandidatov po vseh ekonomskih enotah. Na teh sestankih so bili predlagani in sprejeti kandidati za člane de¬ lavskega sveta tovarne. V novi delavski svet smo izvolili 21 članov; 10 za dvoletno, 11 pa za enoletno mandatno dobo, tako da bodo volitve v DS vsako leto za polovico članov. S tem bomo dosegli to, da bo DS lahko nepretrgoma aktivno delal, ker bo stalno polovica članov »starih« in ne bo začetnih težav in neprijetnosti z uvajanjem v delo. Prepričani smo, da smo izvolili najboljše in pričakujemo novi DS nadaljeval zastavljeno pot s še večjim elanom in smislom za pravilno gospodarjenje s skupnimi sredstvi za in komune kot celote Vsem novoizvoljenim čestitamo in jim želimo obilo uspehov! ko lesni industriji koprskega okraja V torek, 9 junija, je bil na pobudo okra Fo sLaonosinem nagovoru predsednika občinske skupščine je sindikalnega sklican posvet vseh lesnoin dusitriiških pozdravila sejo delegacija pionirjev Foto: J. Keuc ijetij v okraju o delu in nalogah ekonomskih enot. Posveta, ki je bil v sindikalni dvorani tovarne Lesonit, so se udeležili sindikalni funkcionarji, analitiki in drugi sodelavci iz 9 podjetij. Posvetu sta prisostvo¬ vala tudi sekretar odbora za industrijo in rudarstvo pri republi¬ škem sindikalnem svetu, tovariš Ivan Urh in tajnik okrajnega sin¬ dikalnega sveta tovariš Andrej Grahor. Zastopniki podjetij so poročila o delovanju in nagraje¬ vanju po ekonomskih enotah v jalec razumel in v njem videl odraz svojega dela zaradi raznih korekturnih faktorjev, ki so jih lasitnih podjetjih. nekateri prisotni ocenili za nega- Iz izvajanj in diskusije je bilo tiivne. razvidno, da se delovne organi- Z ozirom na potrebe in eko- zacije srečujejo s približno enaki- nornski razvoj delovnih orgamiza- md problemi. Podjetja, ki še ni- cij pa so bili prisotni mnenja, da majo izdelanih organizacijskih četudi bi bila sredstva še vedno shem, imajo probleme z osnova- centralna, bi naj bile ekonomske njem odgovarjajoče orgamdzacijsk enote pobudniki za pravilno tro- sheme samoupravnih or ga. dej- šen j e s tem, da razpravljajo o kar jih tudi ovira pri osvajakifili perspektivnem razvoju podjetja. nekega pravilnega in stimulatlv- Posvet so zaključili z željo, da bi nega sistema nagrajevanja. Tam, se o vprašanju samoupravljanja kjer sta izdelani obe organizacij- pogosto sestajali in da bi izme- ski shemi, pa je sam sistem na- njali izkušnje samoupravnih or- Tovarišica Ljudmila Matičič predlaga , da bi se občinska zveza grajevanja preveč kompliciran, ganov tudi v merilu okraja da bi ga lahko direktni proizva- svobod in prosvetnih društev v Ilirski Bistrici vključila v med ko republiško kulturno prosvetno zvezo Foto: J. Keuc (Nadaljevanje s 1. strani) ra praksa dela komunistov po¬ vzroča probleme, namesto da bi jih odpravljala in da lahko po¬ stane komunist ovira za nadalj- Proslava jugoslovanskega Rdečega križa Čeprav prištevamo jugoslovanski Delček vsega tega smo občutili tudi Iz ohranjene dokumentacije je raz- Rdeči križ med najstarejše članice na našem domačem področju. Marsi- vidno, da je bilo do 20. januarja 1945 nji napredek, če ostaja na Starih mednarodne organizacije Rdečega kri kdo morda še niti ne ve, da je bila v bolnici oskrbovanih 210 pacientov. pozicijah. Prosvetni delavci - ko- praznujemo v tem letu 20-letnico munisti se bodo uveljavili, koli- ustanovitve našega Rdečega križa prav leta 1944 iz Padeža pod Kozja¬ nami prenešena partizanska bolnica, Zaradi stalnih hajk in sovražnikovih ofenziv je bila bolnica prisiljena, da kor se bodo aktivno Vključevali V Vodstvo prejšnjega je skupno z osta imenovana »Zalesje«, v neposredno se je večkrat selila, dokler se ni družbeno življenje kot državljani. limi člani vlade bivše Jugoslavij Na vseh forumih in v javnosti bližino Ostrožnega brda. Sosednje va- marca 1945 dokončno preselila v Slo- ljudstvo si: Ostrožno brdo, Kozjane in Suhorje, venijo. morajo zastopati koristi šole. Po- varno, narod pa pre- kakor tudi druge so v glavnem oskr- Da osvežimo spomine, da seznanja- udari'1 je tudi, da pričakuje diruž- sedanja organiza bovale bolnico s hrano, sanitetnim mo našo mladino s prestanimi grozo- ba od komunista - intelektualca naših materialom, organizirale straže in stal- dejstvi in damo priznanje vsem. ki večji prispevek k skladnemu ure- nastala je iz pomoči, ki so si jo vza- no nudile vso potrebno pomoč. Bol- so kakorkoli prispevali k zmagi na- janju našega samoupravnega si- nudili vsi jugoslovanski narodi niča je bila v enostavni, hitro zbiti ših narodov in današnjim uspehom, stema. Ko je odgovarjal na mno- v enotnem boju proti okupatorjem in ga zastavi jena vprašanja, je med domačim izdajalcem baraki s slamnatimi stenami in po¬ krita z deskami in lepenko, vendar organizira organizacija Rdečega križa Ilirske Bistrice v počastitev 20-letnice drugim pojasnil tudi stališča do aktivisti kljub temu dobm zamaskirana, saj le obstoja Rdečega križa osrednjo pro- idejnih deformacij med delom po svojem ji je bilo potrebno približati na pet slavo prav na tem območju naše ob- Študentske mladine ter poudaril, nem, poštenem, tovariškem človeko- metrov, da jo je bilo možno sploh &ne, koder so načela te organizacije da dopušča naš sistem reševanje ljubnem čutu, v duhu idej Rdečega odkriti. Pogoji dela v njej so bili za vseh problemov v svojem last- lastnega življenja prišla najbolj do izraza. nem okviru. z nadčloveškimi napori so prenašali današnje pogoje nevzdržni. Kljub po- S svojo udeležbo bodo občani naj- Splošnii vtis vseh udeležencev ranjence, zbirali živila manjkanju kirurškega instrumentari- bolj dokazali, da so še vedno pri- aktiva je bil, da so tovrstne obli¬ ža ilegalce ja, ob brlenju karbidovke in petro- pravljeni sodelovati v okviru organi¬ zacije Rdečega križa, vendar v duhu ke političnega dela zelo koristne V takih pogojih je nastal jugoslo- lejke je bila že prve dni meseca ju- utrjevanja miru in odpravljanja soci- in da bo treba z njimi v prihod- vanski Rdeči križ nija 1944 izvršena prva amputacija no- alno-zdravstvenih problemov. njem obdobju še nadaljevati. Krajini. ge, ki je popolnoma uspela. Stana Pugelj Z UMETNIM MLEKOM MESO TELET, PITANIH Telečje meso je vedno iskano na tržišču, ker je lahko prebavljivo in zelo hranilno. Tovrstno meso ne pri¬ haja na tržišče le občasno, kot je n. pr. jančje; pojavlja se na trgu v ena¬ kih količinah preko celega leta, v tu¬ rističnih krajih pa se ga največ po- troši poleti. Telečje meso dobimo na trg bodisi od telet, klanih takoj po telitvi (to le redkokdaj in samo v nekaterih za¬ hodnih deželah), bodisi od telet, sta¬ rih 1, 2 ali 3 mesece - spitanih z mlekom in z dodanimi koncentrira¬ nimi krmili — žive teže od 60—120 kg. V zadnjem času se na tujem tržišču pojavlja tako imenovano »belo meso« telet, pitanih z »regeneriranim mle¬ kom«. Tak specialen način pitanja telet se začne 7. dan po telitvi in traja leto dni, ko tele zraste do teže 150-200 kg. Meso takih spitanih telet je zelo kvalitetno, okusno in iskano, po¬ sebno v zahodnih državah z visokim življenjskim standardom. Tako meso se dobi tudi pri nas n. pr. v malo¬ prodajnih trgovinah kmetijskega kom¬ binata Beograd, ki ima svoje pitališče telet za belo meso v Pančevačkom Kitu. Ta kombinat izvaža tako spita¬ na teleta tudi v Italijo. Teleta za belo meso pitamo izključ¬ no z regeneriranim mlekom in brez dodajanja kakršnih koli koncentratov. Regenerirano leko (umetno mleko, mleko v prahu) ima iste sestavine kot naravno mleko. Pred napajanjem ga Obiščite znano gostilno v Podgradu, ki vam nudi vse vrste specialitete, odlična istrska in druga visokok v alitetna vina po konkurenč¬ ni * nih cenah. raztopimo v vodi. Kemični sestav te¬ ga mleka v prahu, ki ga k nam uva¬ žamo iz Holandije preko Italije — to¬ varne »NAVOBI«, je takle: vode 4,6 %, surovih beljakovin 27,58 %, su¬ rovih maščob 20,82 %, rudninskih sno¬ vi 6,8 % in brezdušičnega izviečna 45,52 %. Poleg tega so mleku dodani še vitamini A, D-3, C, E in auro- micin. Za takšen način pitanja telet oskr¬ bujejo naša pitališča s potrebnim mle¬ kom v prahu nekateri italijanski kup¬ ci našega belega mesa preko nekate¬ rih naših izvoznih podjetij. Italijan- ski kupci tako spitanih in zaklanih telet nas oskrbujejo z mlekom v pra¬ hu po ceni 257 dinarjev za kg s pla¬ čano carino fco jugomeja z obvezo, da bodo odkupili vsa s tem mlekom spitana in zaklana teleta po ceni 740 italijanskih lir za 1 kg (neodrta, brez glave in nog). Za zaklana in tako spi¬ tana teleta dobijo proizvajalci, seve¬ da če teleta izpolnjujejo pogoje (za¬ htevana teža in izplen) premijo 100 dinarjev za 1 kg žive teže. Pri pitanju telet za belo meso je potrebno za 1 kg prirastka žive teže (po izkušnjah KK Beograd) okoli 1,5 kilograma mleka v prahu, kar znese (če računamo samo krmo) 386 din stroškov za 1 kg prirastka. Gospodarski račun takšnega načina pitanja telet je približno takle: Stroški pitanja: din 1. tele, žive teže okoli 50 kg (450 din za 1 kg ž. t.) 22.500 2. Potrošeno mleko v prahu = 225 kg X 257 = 57.825 din) 57.825 2. Potrošeno mleko v prahu za prirast 150 kg žive teže (150 kg X L 5 = 225 kg X 257 = 57.825 din) 57.825 3. Ostali stroški (krma sode¬ luje pri skupnih stroških s 60 %) 37.550 4. Posebni stroški (boksi za teleta in drugo) 10.000 Skupaj 127.875 : e Tudi čevljarji čevljarskega servisa pri Stanovanjski skupnosti v Ilirski Bistrici si želijo, da bi uprava začela kaj kmalu misliti na sodobnejšo opremo servisa, ki bi jim gotovo olajšala delo in povečala delovno storilnost Izkupiček: 1. Premija za 200 kg žive teže po 100 din 20.000 2. Prodano meso (200 kg X - izplen = 140 kg X 740 lir X 1>20 — devizni faktor) 124.320 Skupaj 144.320 Torej znaša čisti dobiček pri enem teletu 16.445 din (144.320 - 127.875), kar pomeni, da bi bilo tovrstno pitanje brez premije negospodarsko, saj bi se tedaj pokazala zguba v višini 3.551 dinarjev. Morda bi bilo potrebno proučiti, če je takšno pitanje gospodarsko upravi¬ čeno pod sedanjimi pogoji: uvoženo mleko za pitanje se namreč koristi samo za odgovarjajočo količino z njim spitanih in izvoženih telet. Ce bi se pri takšnem načinu pitanja dosegel prirast kilogram za kilogram (če bi za 1 kg prirasta pokrmili samo 1 kg mleka v prahu), bi bil rentabilitetni račun dokaj ugodnejši. Posebej bi bi¬ lo še potrebno raziskati drugo stran tovrstnega načina pitanja, in sicer to, ali je, glede na to, da dosegamo za pitano govedo I. razreda, težko od 420 do 700 kg na italijanskem tržišču ceno 450 lir za kg, cena 740 lir za 1 kg tako pitanega teleta realna. Ing. Dragoljub Ivanovič, Zvezni sekretarijat za trgovino, Beograd (Prevedel Jože ing. 2nidaršič) Študentje bistriške občine smo že dolgo časa čutili, da bi morali biti or¬ ganizirani v svoji sekciji, da bi mo¬ rali nekje manifestirati številne spo¬ sobnosti svojih članov, ki bi sodelo¬ vali pri reševanju problemov v ko¬ muni. Srečevali smo se na fakultetah, v gledališču, na ulici in po kavarnah — toda le bežno, nikoli pa se nismo zbrali in skupno prerešetali svoje pro¬ bleme. Kar ni uspelo generacijam pred na¬ mi, je uspelo nam: ustanovili smo sekcijo študentov občine Ilirska Bi¬ strica, ki šteje kar 56 članov. Kako smo bili presenečeni, ko smo spo¬ znali, da naše vrste le niso tako redke. Sekcija je sprejela svoj program de¬ la, v katerem je na prvem mestu so¬ delovanja z vsemi gospodarskimi in družbeno-političnimi organizacijami v komuni. Predvsem nas zanima ka¬ drovska politika in seveda štipendira¬ nje; kjer nas »čevelj najbolj žuli«. Organizirali bomo predavanje s so¬ dobno tematiko, pripraviti pa želimo tudi nekaj družabnih večerov in šport¬ nih srečanj. Najvažnejše- točke pro¬ grama bomo izvedli poleti in v jeseni, ker nas sedaj študij najbolj priganja in vsakomur je čas strogo odmerjen. Prepričani smo, da bomo pri svo¬ jem delu našli v komuni popolno ra¬ zumevanje. Le s skupnimi močmi bo¬ mo dosegli uspehe, ki jih pričakujemo. M. S. Vaščani Gor. Zemona so na več sestankih razpravljali, kako bi pristopili k popravilu svoje poti. Nekaj dni od tega so se na pobu¬ do tov. Kal ca, cestnega nadzor¬ nika, ponovno zbrali ter odločili, da si morajo tudii cesto urediti, čeprav imajo polne roke dela na polju. Iz cestnega sklada občinske skupščine jim je bilo dodeljenih 213.000 din za cesto od Vage do Gor. Zemona. Ker je gornji zne¬ sek za 3,5 km dokaj skromen, 60 se odločili, da gredo na delo vsi vaščani, tako da bi denar pora¬ bili le za prevoz kamenja. Taka odločitev je vsekakor zares pra¬ vilna, saj so pripeljali na cesto nad 150 m 3 kamenja in lahko ugotovimo, da se njihova cesta vse po osvoboditvi tako temeljito ni popravila. Treba je povedati, da je tak na¬ čin organizacije prostovoljnih del lahko za zgled tudi drugim va¬ sem, saj vemo, da nimamo še do¬ volj sredstev, s katerimi vzdr¬ ževali v celoti ceste IV. reda. Čeprav pelje v Sabonje dokaj dobra cesta, vendar se vaščani s tem niso zadovoljili, kajti radi bi, da bi njihova cesta v dolžini okrog 2 km res bila cesta. Na se¬ stanku vaškega odbora SZDL in drugih organizacij so se pome¬ nili, da sredstva, ki so jim dode¬ ljena iz cestnega sklada, koristno uporabijo in čim več napravijo. Na osnovi gornjega so se zgla¬ sili pri Komunalnem podjetju, ki je prevzelo v svoje upravljanje ceste IV. reda ter prosili za na¬ svet in pomoč. Ker je cesta, ki se odcepi od ceste III. reda II. Bi¬ strica — Podgrad v kraju, kjer ni za cesto primernega kamenja, jim je Komunalno podjetje dalo na razpolago kompresor ter jim pri¬ pravilo zadostno količino kame¬ nja ter ga s svojim kamionom tu¬ di dostavilo na cesto. Vsi vaščani pa so pridno po¬ magali pri pripravi in nakladan ju kamenja, tako da je balo delo v nekaj dneh končano. Pobuda! vaščanov Sabonj je po¬ hvale vredna, saj so za 290.000 dinarjev pripravila na cesto nad 150 m 3 kamenja.