Litostroju najvišje priznanje
Lastno znanje — dragocena naložba
V zadnjl števifki Javne tribune smo kratko že poročali, da so Titovi zavodi Litostroj dobill nase naj-vlšje prlznanje — nagrado AVNOJ, tokrat pa objavljamo še nekoliko bolj podrobno obrazložitev, zakaj je prav Lltostroj dobil to nagrado.
V obrazložltvi je takolezapisano: »Litostroj je eden izmed prvencev industrializacije nove Jugosla-vlje. S httrlm razvojem in izgradnjo na osnovi lastnega znanja je Litostroj postal največji proizvajalec različne strojne opreme v naši državi. Zaradi visoke kakovosti izdelkov, tehničnih in tehnoloških do-sežkov ter lastnega raziskovalnega dela, izvaža prek 40 odstotkov proizvodnje v vrsto držav in do-sega razmerje med izvozom in uvozom 4:1.
V Jugoslaviji ni tovarne, elektrarne ali toplarne, turbinske opreme ali črpalne postaje, pri kaferi ne bi sodeloval tudi Litostroj.
Zasnova razvoja Litostroja je bila in ostaja proi-zvodnja najvišje stopnje obdelave na področju stro-jegradnje, zasnovane na lastnem znanju in izkuš-njah, domači znanosti in izboljšanju kakovosti in konkurenčne sposobnosti svojih proizvodov ob stal-nem povečevanju izvoza.
Dobri poslovni rezultati in ustvarjena akumulacija so omogočali stalno obnavljanje, modernizacijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti.
Litostroj je danes sestavljen iz 13 tozdov in dveh delovnih skupnosti s 4300 zaposlenimi delavci z vi-soko kvalifikacijsko strukturo, z zelo moderno orga-nizacijo dela, ki natančno razdeljuje opravila in de-
lovne naloge, z zelo visoko poslovno, razvojno in fi-nančno povezanostjo, ki je določena z družbenoe-konomskimi odnosi in medsebojno delitvijo dela.
V Litostroju namenjajo posebno pozornost tudi standardu delavcev, tako pri osebni porabi kot tudi pri stanovanjski izgradnji, zdravstveni zaSčiti ter ra-zličnim oblikam kulturno i.n športno rekreativnih ak-tivnosti.
Najvišje priznanje Litostroju je iz rok predsednika skupščine SFRJ Oušana Alimpiča sprejel Janko Babič, predsednik delavskega sveta Litostroja.
Ob visokem priznanju je Litostroj dobil vrsto če-stitk. Med drugim so jih posiali Marjan Rožič, Janez Zemljarič, Hamdiia Pozderac, Franc Šetinc, France Popit, Vinko Hafner, Andrej Marinc, Jože Smole, Tina Tomlje, Anka Tominšek in številni drugi.