št. 26,27/1994
Lokcüjta samoupì aua Urejanje prostora Občinska uprava Pristojnosti občinske uprave
V članku Je opisaria začasna ureditev v 21 novü\ občiiiah. Opisu so dodaiii komentar, kritična analiza ter predlogi za bolj smotrno ureditev. Urejaiye prostora sodi med pred-nostnenaloge v noviJiohčinah. saj ga v večiiiiobravriavajiili občin navajajo kot svojo pristojnost in ga upoštevajo pii organizacyi občinske uprave. Na koncu sta. meddnigim. predloga, da bizaprostor. okolje, infrastrukturo in gospodarske Javne službe, stavbna zemljišča ier stanovanja ustanovili eiiotjii upravni organ in da bi v pii-meiih kadrovske šibkosti nekateiih občin dopustili možnost medobčinskega ali pokrcjinsekga sodelovanja. Pi-edlogi glede izobraževanja in novega sistema urejanja prostora pa so nanienjeni Ministrstvu za okolje in prostor.
Breda Ogorelec
Administration in land management ■ the organisation and scope of new local bodies
Communal admiiiistralive bodies Junsdiciioi^ of local administrative bodies Land maiiagemen t Local self-goveninient
In Ü\e article the temporary organisation Ö1 lajid management and administration 171 21 neiv convnunes is desribed, convnejüed and critically ajtalysed. Proposals for a rationalised system we giveri. Land management is one of the primary tasks of t/ie new comnumes since in the ma-Joräy of analysed convnunes it was declared as their prerogative and included iri t/ie cor7U7KinaJJurisdiction. The analysis is followed by proposals, anlangst other, that physical planniiig, the eiivironment infrastructure and econonùc public services, building plots and housijig should be managed by a unified administrative body nad that in tlwse ojmmunes which lack pix)fessioi\als t}\e possibility of authorising ii\ter-conmuinal or regional bodies could be established. There is also a proposal to the Ministry for Dwiionment and Physical Planning peitaining Lo education and neiv system of land management.
Breda OGORELEC*
Uprava na področju urejanja prostora - organiziranost in delovna področja novih občinskih uprav
v tem prispevlai obravnavam (začasno) organizifanost in posamezna delovna področja občinskih uprav novih ol3Čin v Sloveniji v zvezi z urejanjem prostora^ Najprej bom opisala začasno ureditev v novih občinah in jo komentirala, na koncu pa bom jDredstavila predloge za bolj smotrno ureditev občinam (občin-sldni svetom in upravam) ter Mini-sti'stvLi za okolje in prostor.
Kot vir sem uporabila vse statutarne sldepe in občinske odloke, ki so bili doslej (tj. do 6. 4. 1994} objavljeni v Uradnem listu.
Opis razmer in komentar
Organiziranost občinskih uprav sem analizirala z naslednjih vidikov:
-	začasnost ureditve.
-	delovna področja,
-	organiziranostpo resornem načelu: upravni organi in notranje organizacijske enote,
-	zahteve glede fonnalne izol^razbe in izkušenj vodilnih delavcev,
-	zaupanje posameznih nalog iz pristojnosti občinske uprave upravni enoti ali skupni občinski ujjravi,
-	izvajanje nekaterih strokovnih nalog s pomočjo zunanjih sodelavcev (ali je ta možnost dopuščena, kakšen je postojjek: kdo ga odoljrava, s čigavim soglasjem poteka, kalvšno je i-azmeije - pogodba, koncesija).
To tematiko je doslej z odloki uredilo 21 občin.
Komentar:
Organiziranost oìxinskih uprav Je -kot kaže - prednostna naloga, saj Je to področje uredüo precej več občin, kot paJihJe določilo svoje pristojnosti
(11 občin) ali določilo organiziranost občinskih svetov ( 10 občin). Vzrok za to Je veijetno Je v večji aiigažiraiiosti županov oziroma občijiskih uradnikov, da bi - vsaj začasno - uredili nJÜKJu status, hlanii pa za odločanje sveta zadošča že navadna večina. Naspiotno pa pri pripravi in spre-Jenìaryu statutov oz. statutan\ih sklepov prihaja do zaostankov ali večjihpoliLimilinasprotij, zasprejem paJe potrebna dvotretjinska večina.
Začasnost tireditve. Vellica večina občin (17 od skupno 21 občin) je sprejela začasne ureditve.
Komentar:
Pričakujem, da se bo ta "začasnost" zavlekla v prihodnost. Spremembe pričaJcuJem predvsem v tistih občinah, ki bodo zaradi pomanjkanja proračaiiskih sredstev krčile svojo upravo in zato tudi zcbiiževale od-dellce. Glede na dosedanje izkušnje pa bo to ena od postavk, pri kateri bodo pri zmanjšanju proračunskega deleža največje težave.
Delovna področja, ki jili najpogosteje navajajo, so:
-	komunala,
-	stanovanja in
-	vai'stvo okolja.
Za navedena tri delovna področja namreč zakoni, sprejeti po letu 1991, nedvoiunno določajo, da spadajo v pristojnost občine.
Komentar:
Ocertjujem, da varstvo okolja v upravi še vedno ostaja neJca/cše?! "pastorek" in da v občinah pravzaprav ne vedo, kako bi to področje upravno uredili. Glede komiaiale so dolžnosti uprave večinoma precej podrobno določei\e, varstvo olcolja pa Je določeno precej na splošno .
št. 26,27/1994
Po pogostosti si sledijo naslednja delovna področja:
-	urejanje prostora oz. iirbanizeni,
-	gospodarska javna podjetja oz. lokalne javne služIle in
-	stavbna zemljišča.
Komentar:
Čudi nie, da v nekaterih občincdT. v zvezi z urejarijem prostora oz. urbanizmom niso pooblastili no-bene-ga ohčii\skega upravnega organa. Sodinio namreč, daJe io področje ena od bisiveniJipristojnosLi občine, zato bi vsekakor ntoralo inieti mesto tudi v upravi - pa ncy ho to uprava posamezne občine, skupna uprava za več občin ali uradnik na upravni enoti ki bi ga občina pooblastila.
Zanimivo je, daje že v osmih občinah bolj ali manj eksplicitno določeno, da njihove uprave izdajajo lokacijska in gradbena dovoljenja (le ena od teh občin je mestna).
Komentar:
Taka ureditev veijetno tenielji na zakonu o lokalni samoupravi, ki določa, da ohčijia sanvDstoJno opravlja Javne zadeve lokalnega pon-ieiia. ki JÜX določi s splošnim aktom občine, vendar ni skladiia z začasno še veljavnim 101. členoni zakona o upravi. saj Je zakon odvzel občinam pravico. da izdajajo lokacijska in grad-bena dovdjeiya. Omenjerii člen Je Ustavno sodišče s svojo sodbo^ razveljavilo ill državnemu svetu naložilo. da določi pristojnosti in naloge, ki Jill sprejme država. Če Državni zbor tega ne bo storil (do 1. 6. 1995). bodo občine same prevzele oprav-Ijanje upravnUi nalog, ki sodijo v jijihovo izvinio pristojnost
Oceiijujem da Je izdajanje dovoljenj za objekte ùt posege, ki so lokalnega pomena, pristojnost občin in ne države. Če ima/o občine pravico planirati, bi naj imele tudi pravico do nadzora nad prostorskim razvajenih kamor dovóljerya vsekakor sodijo. Meiiijn tor(^. da naj bi bäo izdajanje dovoljenj pristojnost župana (ki Jo laNco prenese tudi na dingo osebo), država pa naj bi nadzorovala zakonitost županovega dela. Ker se več občin očitno zavzema za to pravico, lahko pricalciyemo. da bodo oixiiw zahtevale, da v novi zakonski ddočbi to podirjčje ne bo spadalo v prisioj-nosl države.
V eni od ol^čin (ne gre za mestno občino) je med nalogami uprave navedeno tLidi, da pripravljajo strokovne podlage za prostoi"skl plan občine in prostorske izvedbene alcte.
Komentar:
Talca ureditev ni v skladu z zakonom o urejaiyu naselij in drugih posegov v prostor. Zakon namreč v 69. đenu določa, da strokovne podlage za prostorske izvedbene akte opravljajo organizacije. /d so za to registrirane, določa pa tudi stroge pogoje za registracijo (tudi glede strokovne izobrazbe).
Organiziranost. Vseh deset občin, ki so že določile oddelke, je ustanovilo en ali več oddelkov za prostor in okolje:
-	oddelek za okolje in prostor (2 občini),
~ oddelek za okolje in prostor ter Zavod za urbanistično načrtovanje,
-	oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodai"ske javne službe,
-	oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja (2 občini),
-	oddelek za urejanje prostora, vai--stvo okolja in gospodai-sko infra-str uit turo,
-	sekretajiat za vai'stvo okolja in urejanje prostora ter sela'etaiiat za komunalne zadeve,
-	oddelek za urejanje in varstvo okolja.
Opazimo laliko, da so lu'ejanje prostora in vai-stvo okolja ter področja, ki so z nj ima tesno povezana (stavbna zemljišča, komunala, premoženjskopravne. i-azmere, stanovanja ipd.) zdiTižena v enotni upravni organ le v 4 občinah. V treh občinah pa je komunala od oddelka za urejanje prostora in varetvo okolja ločena.
Glede organizii^anosti občinske uprave je torej opazna težnja po ločeni organizacijsid enoti (ali celo po več enotali) za urejanje prostora in varstva okolja - žal so to področje ponekod ločili od javnih gospodarskih služb.
Komentar:
Kaže, daJe tudi v organizaciji uprave urt^anje prostora in varstvo okolja ena odprednostnih nalog, saj so vse

št. 26,27/1994
občine za to podroge ustanovile eii oddelek ali celo več oddelkov.
Menim, daJe najbolj smottila takšna ureditev, ki določa, da vsa področja
-	prostor, okolje, komunalo, stavbna zemljišča, stanovaiya. naravo, vodno gospodarstvo. iGiietijska zemljišča in gozdove, premožeiijsico-pravne zadeve ipd. - obravnava en. upravni organ.
Ločevanje tehpodročij odprostora okolja nanveč laJiko spodbudi neusklajenost delovanja^ občiiie na teh pocbočji]\. še posebej to velja za komunalo oz. iiijrastniictiiro. stanovanja in stavbna zemljišča (gl. tudi enaJc komentar glede občijiskih odborov).
V	primeiih, ko gre za ločevarje pristojnosti v več oddelkov, bi bili potrebni močni instnimenli integracije; za razreševanje koiiflUctov med različnimi oddeUci lokalne oblasti bodo zlasti pomembne komwiikacije ^l. Rydin. str. 187 m 195).
V	eni ocl mestiiih občin je Lu*editev precej nenavadna: v enem oddelku izdelujejo lokacijske dokumentacije. v dRigem pa izdajajo lokacijska dovoljenja. Oba oddelka pa se uk-vaijata z urejanjem prostora.
Komentar:
Lokacijske dokun\entacije bi morale
-	kot določa zakon o ur(^aiyu naselij in dnigiJi. posegov v prostor - pripravljati občinsl<e upravne orgajù-zacije. torej ne upravni organi. Povsem nerazumno Je. da sta za isto področje pristojna dva oddeUca. in to la}\ko vodi v spore o piistojnosii.
Izobrazba in izkušnje delavcev.
Zahteve glede formalne izobrazbe in izkušenj vodilnih delavcev določa le ena občina - za predstojnika oddelka zalitevajo visoko izobi^azbo (delovnih izkušenj ne zalitevajo, kar verjetno pomeni, da bo ta fimkcija politična) in visoko oz. višjo ter delovne izkušnje za vodjo organizacijske enote. Ena občina odločitev prepušča županu, dixjffe pa te tematike ne obravnavajo .
Komentar:
Prepričana sem. da bodo izobrazba in izkuäiy'e eno od zelo pomembnih vprasaty iii da se bodo številne občine zaradi pomaiylcaiya ustrez-
nih strokoviyakov s tega podroga verjetno zatekale v neprimerne rešitve (prenizka izobrazba ali izobrazba neustrezne smerQ. Že doslej (koJe bilo občin trikrat rnary)Je bila v občinskih upravah v zvezi z urejaiyem prostora v nviogih občiiiah dokcy nizka izobrazbetm strukture^. Za padrone okolja ne pozjiam analiz izobrazbene strukture, prepričana pa sem, daJe bila še nviogo slabša.
Glede na (dosedanjo) smer reforme lokalne samouprave bi pričakovali, daJe bil eden od motivov zaryo tudi čim maryša politizacija lokalnih oblasti zato ne bi smeli s tega vidika vodilne ßmkcije v občinsJd upravi razdeljevali po straiikarski pripadnosti temveč bi niorali pri tem upo-števaU predvsem izobrazbo in izkušnje.
Na tem mestu opozaijam nato, dabo država zahteve glede strokovne izobrazbe v občinski upravi lahko predpisala le na podrogih, ki so prenesena pristojnost, ne pa tudi na podrogih izvirne prìstqjiìosti občini, kamor sodi npr. planirarije.
Menim da - pdeg pomanjkanja finančnih sredstev - prav pomanjka-jy'e ustrezrìo izobraženih strokovnjakov za urejanje prostora in varstvo okolja narekiy'e oblikovajye skupnih uprav za več mcyìviih občin.
Združene in prenesene pristajno-sti. Zaupanje posameznih nalog iz pristojnosti občinske uprave drugi inštituciji obravnavajo predpisiv 10 občinah:
•	V eni občini predpisi dopuščajo, da za določene naloge iz pristojnosti občinske uprave pooblastijo upravno enoto in druge usposobljene organe in organizacije, če občinska uprava nima ustreznih skižb. Postopek kdo in kako bo to izvedel, ni določen.
•	V drugem primeru lahko občinska uprava naroči izvajanje nekaterih strokovnih nalog pri zunanjih sodelavcih: organizacijah in posameznikih, vendar le v skladu s sklenjeno pogodbo in v soglasju z županom ali v skladu s koncesijskim aktom, sprejetim na svetu.
•	V sedmih občinali {z območja nekdanjih dveh občin) so se

št. 26, 27/1994
določili, da bo občinske upravne zadeve začasno opravljal skupni upravni organ.
♦	V dveh občinah so določili, da naloge prostorskega načrtovanja začasno, tj. do sprejema občinskega statuta, izvaja (že ustanovljeni, skupni) zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj.
V vseh občinah (7 občin), kjer so se odločili, da Ido upravne zadeve začasno opravljal skupni upravni organ na sedežu nekdanje občine, po podaU?ih Vlade RS nimajo dovolj lastnih sredstev, zato bodo iz državnega proračuna prejemale U. finančno izravnavo®.
Komentar:
Pričakujem, da se bo postopoma povečevalo število občin, ki bodo - vsaj v zvezi z jiekaterijni vidiki urejarya prostora in varstva okolja - ustanovile s1<iipne uprave za več občin ali pa bodo za te zadeve pooblastile upravne ei\ote ali druge orga- niza-cije. Nekatere občiiie namrečJi-nanč-no ill (aW kadrovsko ne bodo zmogle vzpostaviti in vzdrževali tako številčne uprave.
Zato ocetyiyenì, da Je ravnanje v omenjeiiili sedmili občincdi v leh oko-liščii-iali zelo racionalno. Sprašujem pa se, kakšno upravo bodo uspele vzpostavili štiri občine, ki so se odločile za organizacijo lastne uprave, čeprav nijncjodovolj lastnih sredstev in bodo delnoßnancirane iz državnega proračiaia. V eni od teil občin so se cdo odločili da bodo izdajali lokacijska in gradbeim dovoljeiya. Dvomim ali Je uslrezna zakonska ureditev, po kateii organizacijo ob-čiiiske uprave ddoči občinski svet, in to kar z dvema predpisoma: s statutom in aJclom. Svoje dvonie utemeljujem z naslecbijimi argumenti:
•	Pristojnosti občin niso določene, zato tudi še nijasno. katere naloge bo opravljala občinska uprava.
*	Ureditev, po kateri o organizaciji uprave odloča svet, Je toga in se le počasi prilagaja spremembam'^. Njeno togost še dodatno povečiije zakonska zaliteva, po kateri se organizacija določi v statutu in alctu o orgajiizaciji in delovnem pocbočju občinske uprave. Za spremembe statuta Je nanveč potrebna dvotretjinska večina, zato Je tapostopek še posebej zahteven
in dolgotraJei\. F^čalaijemtudi, da bodo novipodroàìizakoninanovo deßntali državne in občinske pristojnosti. In končno, spremembe ix)do narekovale tudi drugačne gospodarske in socialne razmere u c0činL finančni položaj občine ild. Vse to bi zahtevalo prožnejšo Ù1 prilagodljivi^šo upravo.
Zalo se mi zdi bcUJ smotriio, da bi organizacijo oìxbiske uprave določil župan.
Predlogi
v sklepu predstavljam predloge za bolj sinoüTio ureditev nekaterih vprašanj, namenjeni pa so občinskim svetom in upravam ter Mini-stiTstvu za okolje in prostor. Pri predlogih sem upoštevala veljavni pravni olcvir (kar pa ne pomeni, da se s sedanjo zakonsko ureditvijo strinjam).
I. PREDLOGI OBČINAM:
Pristojnosti občin in organiziranost občinskih svetov:
1.	Urejanje prostora bo ena od pomembnejših nalog v občinali. zato predlagam, da občinski sveti za to jjodročJe ustanovijo ustrezno delovno telo (odbor, komisijo ali svet). Tam kjer krajevnih skupnosti niso uliinili, naj bi v tak odiDor imenovali tudi po enega precislavnilca iz vsake krajevne skupnosti (priporočilo velja za tiste občine, ki niso ustanovile sveta la-ajevnih skupnosti).
2.	Pogosto laliko opazimo težnjo po (organizacijskem) ločevanju urejanja prostora od infrastmkture (javnili služb) in celo zemljiške politike. Menim, da ločevanje teh področij ni smotrno, saj je pogoj za učinkovito urejanje prostora ravno v dobri koordiniranosti z infrastiaiktumim opremljanjem. Zato predlagam, da naj bi tudi z organizacijo delovnih teles občinskega sveta in uprave skušali doseči čim tesnejšo povezanost urejanja prostora, zemljiške politike in infrasb-ukture. Pi-edlagam torej, da bi ustanovili enoten organ oz. odbor za prostor. okolje, infrastiiikturo in gospodarske javne službe, stavbna zemljišča ter stanovanja (odbor za okolje in prostor).
C
št. 26,27/1994
3.	V nekaterih občinah so določili veliko število odborov. Bolj smotrna bi se ml zdela takšna ureditev, pri kateri bi bilo vnaprej določeno manjše število stalnih odborov, po poti"ebi pa bi svet ustanavljal še delovne skupine za posamezna pereča vprašanja.
4.	Predlagam, da bi v občinali, ki so oz. bodo ustanovile "odbore ali svete krajevnih/vaških skupnosti", le-te aktivno vključili v sprejemanje prostorskih dokumentov; svet pa naj bi k predlogom planskih in izvedbenih aktov prispeval svoje mnenje.
Organiziranost občinskih uprav:
5.	Predlagam, da bi za prostor, okolje, infrastiTiktiiro in gospodarske javne službe, stavbna zemljišča ter stanovanja (gl. tudi tč. 2) ustanovili enoten upravni organ (ločevanje teh področij po i-az-ličnili organih znotraj ene občine namreč ni smotrno).
6.	Glede na pričakovano materialno in (ali) kadrovsko šil^kost v nekaterih občinali predlagam, da bi v občinali za urejanje prostora ustanovili skupne uprave za več občin ali pa vsaj vsvojih predpisih dopustili možnost, da bi za določene naloge iz pristojnosti občinske uprave pooblastili upravo sosednje občine oz. morebilno pokrajino ali upravno enoto in dmge usposobljene organizacije -in naspi-otno. da bi njihova uprava opravljala naloge za potrebe sosednje občine. V občinskem predpisu naj bi bil določen tudi postopek, kdo in Icako naj to izvede.
Drugo:
7.	Predlagam, da bi v občinskih predpisih uporabljali termine iz veljavnih zakonov. V nekaterih občinah namreč uvajajo nove termine, ne da bi najprej definirali njihov pomen, s tem pa se zmanjšuje jasnost in nedvoumnost predpisov.
8.	Predlagam tudi poenotenje imen občinskih odborov in upravnih organov, saj bi to olajšalo komuniciranje z njimi. Predlagam naziv "odbor ali oddelek za prostor in okolje".
n. PREDLOGI MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR:
1.	Za področje prostora in okolja naj bi ministrstvo uvedlo redne oblike izoÌDi-azevanJa, Id bi bilo namenjeno članom olDČinskih svetov (zlasti odbomikoiii) in občinsld upravi. Za to naj bi zagotovilo tudi (proračunska) sredstva^ ^.
2.	Predlagam, da na ministi-stvu skrbno analizirajo tiste ol^činske ureditve, ki odstopajo od veljavnih zakonov s tega področja. Občinski predpisi namreč opozarjajo na zelo pereče probleme, za katere naj bi novi sistem urejanja prostora ponudil boljše rešitve od veljavnega zakona, npr. glede llel^sibilnosti planov in postopka njihovega spreminjanja.
3.	Zlasti Je treba skrbno analizirati težnjo vštevilnihobčinali, da bi se uprli centralizaciji na področju urejanja prostora. Pri rešitvah v novem sistemu bodo morali to težnjo upoštevati, Zi^to bodo za izvedbo cenü'alizacije - kala'šna se zaenkrat Icaže v osnutl^ih novega zakona o urejanju prostora - verjetno potrebni močni mehanizmi prisile.
4.	Pretehtati bi bilo treba tudi, ali naj se glede urejanja prostora mestne občine i"azIikujejo od navadnih. Če Ido to razlikovanje sprejeto, bi bilo ü'eba določiti, na katerih področjih bi ga morali upoštevali.
mag. Breda Ogorelec, dip!, geogr.
Opombe
' V reviji Teorija in praksa ŠL i-2/1995 sem predstavila občinske pristojnosti in organizinmost občinskih svetov v zvezi z virejanjeni proslora in varstvom okolja.
^ Zakon o varstvu okolja (Ui". 1. RS, št. 32/1993) občinani daje pristojnost, da sprejmejo: posebne viki-epe varstva okolja - 2. člen, koncesije - 23. člen, predpise o mejni vrednosti (mestna občina oz. občina, ki ima status ogroženega območja) - 27. člen. red, kot ga obravnava 29. člen. opozorila prebivalstvu - 38. člen. izredni ukrepi (mestna občina) - 38. člen, program
varstva okolja (za mestno občino obvezen) - 50. člen, stopnja varovanja pred obremenitvami - 53. člen, sanacijski program (mestna občina) - 65. člen.
® Ur. 1. RS, št. 20/95.
^ Konflikte med različnimi oddelki glede usmerjanja planskih politik, npr. med planiranjem rabe tal in načrtovanjem prometa, je opisal Herlngton (1984 -po Rydln, str. 187).
5 18. člen zakona o spremembali in dopo Ini tvali zakona o lokalni samoupravi določa, da sisfemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
® Analizo je pred leü opravil Inštitut za javno upravo pri Pravni faloalteti.
^ Po Rydinovi (str. 168) reorganizacijo lokalne oblasU v Angliji, da bi zmanjšali teritorialne enote, podpirajo za-govomikl depolitizacije lokalnlli oblasU.
Po 60. členu ;^kona o vipravl laliko pristojno ministrstvo pri izvajanju nadzorstva n£id strokovnostjo in primernostjo dela organov lokalnili skupnosti predpiše tudi organizacijo služb in pogoje 5ia opravljanje nalog - vendar to velja le za zadeve, ki jili na lokžibie skupnosti prenese država. Po 57. členu so ministrstva pooblaščena za nadzorstvo zakonitosti v zadevali, ki so izvirna pristojnost občin, vendar tu ministrstvom ni dajia pravica, da bi predpisovali pogoje.
^ Podat ki po preglednicali v Poročevalcu Di"žavnega zbora šL 47/94.
'lìpùi opozarja na togost sistema, v katci-ern je struktura državne uprave določenti z Zčikonom. S tem se znianj-.šuje odzivnost orgfmizacijske strukture uprave na spremembe. Poudarja, da je to še posebej problem v državah v prehodnem obdobju, kjer so spremembe liltre, zato je potrebno tudi nenehno prilagajanje uprave ffrpin, str. 8).
V predlogu proračuna (Poročevalec Državnega zbora, št. 11/1995) Mlrnl-strstvo za okolje in prostor nima posebne postavke za izobraževanje larad-nikov (niü na upravnlli enotali niti občinsklli). Upamo, da so sredstva zajeta v kateri od splošnih postavk In da se ne bo nadaljevala dosedanja pasivnost ministrstva na tem področju.
Literatura
1.Rydin,	Yvonne: The British Planning System, Macmillan, 1993.
2.	Trpin, Gorazd: Predpisi o državni upravi. vladi in ministrstvih z uvodnimi pojasnili, ČZ Uradni list RS, 1995.