Komentar tetina mmmmammmm mmmmmmmmmmmmmmm Te dni smo v občini Velenje v temeljnih organizacijah združenega dela, svetih krajevnih skupnosti, vodilnih družbenopolitičnih organizacijah in drugje razpravljali o osnutku občinskega družbe- razmišljanj, kako plan, takšen kot je, tudi uresničiti in ustvariti vse, kar smo se v velenjski občini dejansko že dogovorili lani in predlani, ko smo oblikovali naš občinski srednjeročni družbeni plan do leta 1980. Povod preveva odločnost, da plana nikakor ne smemo zavreti, pač pa je O družbenem planu nega načrta za letos. Pripombe in spremembe bodo zdaj pregledali in jih vnesli v dokončno besedilo razvojnega plana, ki ga bo kmalu sprejela občinska skupščina. Kadar so v naši občini med nami družbeni plani, nikoli razpravljavci ne gredo mimogrede mimo njih, saj dajemo vseskozi načrtovanju družbenoekonmskega razvoja naše občinske skupnosti velik poudarek. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo razpravljali o letošnjem planu. Namen današnjega komentiranja ni v tem, da bi podrobneje pisali o vsebinskih pripombah, ki so jih.v TOZD in krajevnih skupnosti imeli na posamezna planska predvidevanja. Iz razprav bomo izluščili le splet resnih in zbranih potrebno vsako leto znova načrtovati stvari, ki jih vsi rabimo. Ni naključje, da so na razpravah o letošnjem družbenem planu še posebej začeli razmišljati o denarju, ki je potreben, da bomo načrtovane skupne objekte tudi zgradili. Letos maja v naši občini usahne pomemben vir sredstev, ki smo ga pet let zapovrstjo prispevali občani v obliki samoprispevka. To pa je bil precejšen delež pri naložbah skupnega namena. Ko so se prejšnji teden v Velenju zbrali predsedniki svetov krajevnih skupnosti in predstavniki krajevnih konferenc SZDL, so odločno vztrajali, da načrtovanega razvoja do leta 1980 ne smemo zaustaviti. Menili so, da smo vsi člani velenjske občine tvorno in široko sodelovali pri sprejemanju razvojne politike do konca tega desetletja, zato je torej naša dolžnost, da do konca pomagamo pri njegovi realizaciji. Znano je, da smo 45 negospodarskih objektov v preteklih petih letih zgradili iz zbranega denarja krajevnega samoprispevka in deleža, ki so ga namenile temeljne organizacije združenega dela iz svojih skladov na podlagi sklenjenega družbenega dogovora. Zato v zdajšnjih razpravah v naši občini prevladuje mjienje, da bi morali oba dosedanja vira sredstev še naprej zagotoviti; to pa sta, da še enkrat ponovimo: krajevni samoprispevek, ki ga plačujemo zaposleni občani, upokojenci in kmetje, ter delež TOZD. Iz teh mnenj lahko izluščimo odločitev, da bo potrebno letos v občini Velenje znova razpisati referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Za podaljšanje so se zavezali tudi direktorji organizacij združenega dela na nedavnem skupnem sestanku in člani komiteja občinske konference zveze komunistov, ko so govorili o letošnjem družbenem planu. Predlog o podaljšanju krajevnega samoprispevka, iz katerega bi finansirali gradnjo objektov skupnih potreb, bo dokončno izoblikovala organizacija socialistične zveze skupaj s TOZD in krajevnimi skupnostmi. Predno pa se bo o njem dokončno odločila občinska skupščina, bo pripravljen natančen pregled porabljenega zbranega denarja iz krajevnega samoprispevka in deleža TOZD v preteklih petih letih. Delegati pa bodo na zasedanju sprejeli tudi plan objektov, ki naj bi jih zgradili do leta 1980 iz tako zbranega denarja. Ne samo pred delegati in družbenopolitičnimi ter samoupravnimi organi, pač pa pred vsemi občani velenjske občine je v naslednjih dneh pomembna odločitev ali bomo s svojim dodatnim deležem razvili našo občino v tisti smeri, ki smo jo načrtovali, ali pa bomo zavrli pomemben del naše prihodnosti. Tega pa. brez dvoma ne moremo storiti! ■■■■■■■■■■■■H mm V NEDELJO Vodstvo larnskega karnevala iz Vinske gore. NOCOJ V DOMU KULTURE V VELENJU KONCERT Priznanja kulturnim delavcem in društvom . V počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja prireja občinska kulturna skupnost Velenje nocoj v domu kulture v Velenju ob 19. uri slavnostni koncert, L na katerem bosta nastopili godba na pihala rudarsko elek-I-troenergetskega kombinata Velenje pod vodstvom Iva Marina in delavska godba Zarja iz tovarne usnja Šoštanj, ki jo vodi Silvo Tamše. Obe godbi se bosta predstavili s programom, ki sta ga pripravili za letošnje leto. Med koncertom bodo podelili tudi priznanja zaslužnim kulturnim delavcem oziroma društvom. Priznanja bodo prejeli: Svetina Vera (prosvetno društvo Zavodnje), Zmago Frankovič, Rudi Hudovernik, Bruno Trebičnik (moški pevski zbor Kajuh Velenje), Dušan Krivec (PD Topolšica), Anica Drev, Martin Jelen, Alojz Ocepek, Milan Pačnik, Franc Sredenšek, Stane Tajnše, Joke "Voh in Jože Kranjc (PD Šentilj), dr. Rajko Fenc in Leopold , Planko (komorni ansambel iz Pesja), Mija Žeijav, Andrej Svetko, Pavla Letonja, (PD Šmartno ob Paki), Rajko Djordjevič, Mišo Melanšek, Vlado Šuster (vokalno instrumentalni ansambel AVE), Mira Čretnik in Drago Seme (amatersko gledališče Velenje), Marjan Domanjko (KUD Anton Aškerc) in Stanko ter Anica Goličnik (PD Bele vode). Poleg tega bosta priznanji prejeli tudi amtersko gledališče A. J. Lunhart, Pesje in prosvetno društvo Stane Sever iz Šentilja. Občinska kulturna skupnost vabi občane, da se udeleže v čimvečjem številu koncerta na predvečer slovenskega kulturnega praznika. • Pohod mladih po poteh Štirinajste Predsedstvo občinske konference ZSMS Velenje je pred dnevi poslalo vsem predsedmikom osnovnih organizacij ZSM letošnji program pohoda po poteh legendarne 14. divizije. Komisija za SLO, samozaščito in tradicijje NOB pri občinski konferenci želi, da bi se letošnji pohod odlikoval po množičnosti. Zato naj bi se ga udeležili mladi iz vseh osnovnihi organizacij od učencev osnovnih šol, dijakov, mladih delavcev do študentov. Zato bo pohod letos enodnevni, le mladinska enota bo krenila na pot dan poprej. Med pohodom se bodo mladi seznanili s kraji, kjer se je borila divizija, spoznali borce, domačije in domačine, ki so v težkih dneh nudili zatočišče in pomoč borcem ..Štirinajste". Enota SLO bo krenila na pot 21. tega me:seca iz Dobrne in v popoldanskih urah prispela na Paški Kozjak, kjer bo v domu prenočila. Zjutraj se bo odpravila naprej prek Pake v Skallske Cirkovce, kjer se ji bo priključila 1. čet, ki _ bo prispela iz Velenja.. V Plešivcu se bo enoti priključila 2. četa, v 'Velunjskem grabnu pa tretja. V Zavodnje bodo prispeli nekaj po 16. uri. Približno ob enake;m času bo v Zavodnje, kjer bo slovesen zaključek pohoda, prispela ttudi 4. četa. Ta bo krenila na Žlebnikovo domačijo, kjer je padel Karel Destovnik-Kajuh. ■■■■ MB Pustni karneval v Vinski gori in Velenju Čeprav letos v Velenju ne bo „Velenjskega karnevala" pa to ne pomeni, da bodo prebivalci mesta ob Paki prikrajšani za to pustno prireditev, Kot smo zvedeli od predsednika krajevne skupnosti Vinska gora Košana, pripravljajo prebivalci tega kraja podobno kot lani velik pustni karneval, ki ga bomo lahko videli v Velenju na pustno nedeljo 9. februarja okrog 14. ure. V pustnem karnevalu bo sodelovalo več kot 100 mask in čez 20 vozil. Organizatorji karnevala zagotavljajo, da bo smeha dovolj, obdelati pa nameravajo tudi vse tiste težave, ki tarejo krajevno skupnost, vendar jim med letom niso bili kos. Torej, dragi Velenjčani! Organizatorji karnevala iz Vinske gore vas v nedeljo popoldne vabijo na ulice. Morda bo na karnevalu tudi kaj iz vašega življenja. 7. februar 1975 - leto XI, št . 5 (264) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Slovenski kulturni praznik 8. februar je slovenski kulturni praznik, posvečen spominu našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Njegova kulturna zapuščina v zbirki Poezij je domala poznana slehernemu Slovencu, še posebno pa tistim, ki znajo ceniti vrednoto pesniškega izražanja. Prešernovo pesniško delo pomeni prvi vzpon in doslej najvišji dosežek slovenske poezije. Njegove pesmi izražajo svobodomiselnost, svo-bodoljubnost in nacionalno idejo. Prešernov dan naj nas spodbuja k večji osebni pripravljenosti dati večji prispevek h kulturni podobi sodobnega človeka. Pesnikove velike ideje nas obvezujejo, da ohranjamo človečnost, svobodoljubnost in zvestobo svojemu ljudstvu. Ni prav, da pozabljamo na ta svoj kulturni dolg, še posebno ne v času tako burnega tehničnega napredka, ki vse bolj hromi našo duhpvitost in ogroža sposobnost doumeti pomembnost velikih kulturnih storitev. Premnogokrat kultura preveč cokla za dosežki v gospodarstvu in politiki. Doslednje moramo ustvariti primerno družbeno ozračje za smotrno gojitev in povečevanje potreb po kulturnih stvaritvah. Nosilec kulturnega dogajanja naj resnično postane delovni človek - proizvajalec in samo-upravljavec. _ V ustavo smo zapisali, da nam je kultura ravno tako potrebna kot druge dobrine in sleherni dan bodi dokaz za to spoznanje. Začetek gradnje TE Šoštanj 4 V Šoštanju nekaj deset metrov vstran od obstoječih treh stopenj termoelektrarne sta v soboto, 1. februarja, vodja čela v jami vzhod TOZD rudnik lignita Ivan Črep in strojni ključavničar iz TOZD elektrarna Alojz Špegel položila temeljni kamen za novo stopnjo termoelektrarne z močjo 335 me-gavatov. Šoštanj 4 bo konec leta 1977, ko je predvidena njena izgradnja, zagotovila slovenskemu gospodarstvu 1,8 milijarde kilovatnih ur dodatne električne energije. Tako bo celotna energetska baza v Šaleški dolini dajala po letu 1977 že 4 milijarde kilovatnih ur na leto, kar bo približno 50 odstotkov vse slovenske električne energije. Velenjski rudarji bodo morali za Šoštanj 4 nakopati dodatnih 1,8 milijona ton lignita na leto, da bodo zadovoljili celotno zmogljivost elektrarne s 745 megavati. To pomeni, da bodo rudarji namesto lanskih 3,9 milijona ton lignita nakopali čez dobri dve leti že 4,7 milijoina ton premoga na leto. Da pa bodo to lahko dosegli, bodo potrebne tudi dodatne na- ložbe v modernizacijo premogovnika. Dobavitelj celotnega objekta termoelektrarne Šoštanj 4 je zahodnonem-ška firma Kraftwerk Union iz Muelheima v kooperaciji s firmo Sulzer iz Wienterthura v Švici. Prek 45 odstotkov potrebne opreme bodo dobavila domača podjetja. Gradbena dela bo opravil celjski Gradiš, opremo pa bo uvozila Kovinotehna Celje. Celotna naložba bo veljala več kot tri milijarde dinarjev. (Več o sobotni slovesnosti v Šoštanju objavljamo na 4. strani). lllllSii . > IV 335 MW ^vSoR1 "^VELENJE TOZD TE ŠOŠTANJ sssa& voSa sasr* žSS^Si.. r~ VODJA WVESTIC!J I FRANC. POTOČNIK d.phng. GENERALNI " izgradnja te so stanov m^LEKTROPROJEKT uuuw» » GRADIŠ .LJlBLJANA METALNA MARIBOR REK VELENJE TOZD ESO OUROBAKOVIČ SLAV. BROD TPK ZAGREB IMF LJUBLJANA BRACA KAVURSČ ZAGREB MINEL BEOGRAD SEIFFERT BERLIN EVT STU7TGART KAH HE1DELBERG KKK FRANKENTHAL CHRIST AESCH ELEX ZURtCH KSB FRNKENTHAL AMK \tt\UiiWM\m X. r -t r M. « Jg M ta stališča dograjujemo in konkretiziramo, predvsem pa jih je treba prilagoditi prilikam na posameznih območjih, v katerih živimo in delamo. Neprestano je treba opozarjati tudi na pojavnost^ tistih tendenc, ki se zlivajo v tako imenovani trajajoči klerika-lizem, ki se prilagojen času in razmeram izraža kdaj pa kdaj v novih in pretanjenih oblikah. S tem v zvezi naj opozorimo tudi na nevarnost sektašenja, na temeljna načela socialističnega samoupravljanja, po katerih se ljudje ne razvrščajo v nikakršne kategorije, po nikakršnih razlikah, ne po svetovno nazorskih, filozofskih, religioznih, nacionalnih, ne po pripadnosti so-[ cialnim kategorijam. Zato tudi opozarjamo na neminljivo vodilo našega ravnanja,' da je prostor za delovanje vseh ljudi v Socialistični zvezi, njena usmeritev k dograjevanju socialističnega samoupravljanja pa omejitev za delovanje vseh ljudi, ne glede na svetovno nazorsko opredeljenost ali vernost. Od teh stališč ne bomo odstopali, ta stališča so v obliki praktičnih ravnanj vtkana v naš samoupravni sedanjik. Kakršnokoli posploševanje primerov sektašenja, ali tudi neoklerikalnih pojavov, je slaba usluga za politično urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Vse ljudi mora združevati predvsem delovni okvir in bistvo socialp stičnega samoupravljanja. » MILAN MEDEN i S J 5 5 * \ \ \ ZADNJE DNI PO SVETU... • BEOGRAJSKA KONFERENCA PARLAMENTARCEV Beograd, ki je bil gost že mnogih pomembnih mednarodnih srečanj, ponuja te dni svojo gostoljubnost predstavnikom 26 evropskih parlamentov in parlamentov Združenih držav Amerike ter Kanade, ki so se zbrali, da bi vgradili dodatne opore v veliko stavbo evropske varnosti in sodelovanja. Tako se v jugoslovanski prestolnica nadaljuje pred dvema letoma v Helsinkih na Finskem začeto delo, ki naj bi ga po prevladujočih željah zaključili letos s sestankom na vrhu. Dejstvo, da se razprave o evropski varnosti in sodelovanju vlečejo že več kot dve l&ti, nemara najbolj otipljivo priča, kako zamotan je posel, ki naj bi ga opravili. Beograjska konferenca parlamentarcev ne bo sprejela vseh obvezujočih sklepov, kajti za kaj takega nima pooblastil, bo pa lahko, tako je splošno prepričanje, dodala svoj pomemben delež k naporom _yseh, ki so zainteresirani za boljše in varnejše odnose na stari celini. V doslej izrečenih besedah je mogoče najti potrditev pripravljenosti, da bi ta cilj čimprej dosegli - toda hkrati tudiše vedno opazne razlike glede posameznih problemov in stališč. Govori delegatov na beograjski konferenci jasno pričajo, da imajo sicer vsi pred očmi enak cilj, ne pa tudi enake smerokaze do njega. Tako je bilo mogoče od minulega petka sem slišati v častitljivem poslopju jugoslovanske zvezne skupščine tudi nasprotujoča si stališča. Med njimi so tudi naslednja — ali naj pogovori o varnosti in sodelovanju zajemajo tudi Sredozemlje, probleme manjših, razorožitev in Bližnji vzhod — ali pa naj se omejijo samo na tisto, kar je izven kroga teh občutljivih točk? Jugoslavija sodi med tiste, ki se zavzemajo, da bi tudi te sporne točke vključili v razpravo. Zakaj po našem mnenju so to bistveni sestavni deli teme, o kateri se pogovarjajo te dni v Beogradu. Podobno je tudi z nekaterimi vprašanji s področja ekonomskih odnosov, o katerih prav tako ni prevladujočega soglasja. To seveda ne pomeni, da so si parlamentarci nepopravljivo v laseh in da pameten kompromis ni možen, marveč samo potrjuje, kako hudo zapleten je splet problemov, ki' so na dnevnem redu beograjske konference. Jugoslavija, ki izredno aktivno sodeluje v delu vseh organov, .povezanih z evropsko varnostjo in sodelovanjem, je predložila beograjski konferenci več konkretnih resolucij. Tisto, kar je najpomembnejše v jugoslovanskih pobudah in stališčih, bi bilo mogoče združiti v naslednjem: Naša država se zavzema za kar se da popolno in jasno definicijo načel odnosov med evropskimi državami, pri čemer menimo, da bi, to moralo veljati tudi širše. Prav tako menimo, da je sodelovanje možno ne glede na razliko v družbenih in ekonomskih ter političnih sistemih. Pri tem poudarja predlog jugoslovanske resolucije tudi izreden pomen razorožitve, pri čemer se zavzema za načela, ki bi zaščitila vsfe dežele Evrope od vojaške dejavnosti in tekme v oboroževanju". Ekonomske zadrege in probleme, je zapisano v jugoslovanskih stališčih, je treba reševati enakopravno in skupaj; se pravi, da surovine, prehrana, inflacija, mednarodni denarni odnosi in druge težave ekonomike ne smejo ostati v ozkem krogu interesov velikih sil, marveč morajo pri razreševanju usodnih nasprotij s tega področja enakopravno in prizadeto sodelovati vsi. Pomembna so tudi tista jugoslovanska stališča, ki govore o manjšinah, za katere je v- jugoslovanskem predlogu resolucije rečeno, "da morajo predstavljati most med različnimi državami, ne pa oviro na poti k njihovemu sodelovanju. Konferenca bo predvidoma končala svoje delo v četrtek zvečer. PO TRIDESETIH LETIH PRED ZIDOM SMRTI - V Poljskem mestu Oswienciemu, kjer je bilo med drugo svetovno vojno zloglasno taborišče, je bila 27. januarja komemoracija ob 30. obletnici osvoboditve tega taborišča. Pred „zidom smrti" so delegacije položile vence in počastile nedolžne žrtve nacizma. s S 4 IZVOLITEV - V vseh treh zborih Skupščine SR Slovenije so delegati z glasovanjem potrdili razrešitev in izvolitev nekaterih članov republiškega izvršnega sveta. Tako ima poslej izvršni, svet naslednji sestav: predsednik Andrej Marine, podpredsedniki Roman Albreht, Rudi Čačinovič, Zvone Dragan in Avguštin Lah, člani izvršnega sveta pa Mihael Butara, Anton Fazarinc, Pavel Gantar, Livio Jakomin, Ivo Klemenčič, Štefan Korošec, Marjan Lenaršič, Miran Mejak, Boris Mikoš, Eva Naglič, Marjan Orožen, Marjan Osolnik, Milan Osredkar, Milica Ozbič, Drago Petrovič, Miloš Šulin, Andrej Ujčič, Ela Ulrih, Jože Za-konjšek in Milovan Zidar. BANKE - Nekatere banke ne upoštevajo vedno vseh predpisov in ukrepov za zagotavljanje likvidnosti in zakonitosti pri oblikovanju in izkoriščanju bančnih sredstev ter na ta način ovirajo umirjevanje gospodarskih . tokov in boj proti inflaciji. To so ugotovili organi službe družbenega knjigovodstva, ko so v teh dneh pregledovali rezultate kontrole dela in poslovanja 31 organizacijskih enot poslovnih bank, kar je'skoraj polovica teh- organizacij v državi. V zvezi s tem je služba družbenega knjigovodstva sprejela ukrepe za odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti. LADJEVJE - Do konca aprila bo znana usoda bele flote reške Jadrolinije in njenih največjih potniških ladij Dalmacije, Istre in Jedinstva, ki čakajo na odločitev pristojnih organov. Če do aprila zvezni organi ne bodo odobrili davčnih olajšav — premij na ustvarjena devizna sredstva — bodo ladje prodali na licitaciji, pravijo pri Jadroliniji. Predvsem povečanje cen nafte je v zadnjem času še bolj'otežkočilo vzdrževanje dragih ladij naše bele flote. - LUKA - V koprskem pristanišču gradijo 200 metrov nove operativne obale, ob katerih bodo uredili 700 kvadratnih metrov odprtih skladišč. Nova obala ni samo priprava na povečanje pre-tovora, ki ga pričakujejo po skorajšnjem ponovnem odprtju Sueškega prekopa, temveč je začetek gradnje velikega kontejnerskega terminala. Obala, ki jo bodo s skladišči vred lahko razširili na 300.000 kvadratnih metrov, bo namreč v končni * fazi služila izključno kon-tejnerskem prometu. Za to investicijo imajo že zagotovljene kredite v višini 32 milijonov dinarjev pri slovenskih poslovnih bankah. Poleg tega imajo zagotovljenih nadaljnjih 38 milijonov dinarjev za poglobitev morskega dna in nakup različne mehanizacije, med drugim nakladalnikov za kontejnerje in dveh 20-ton-skih obalnih dvigal, ki jih .IN DOMOVINI bo,- kot že v preteklosti, izdelala mariborska tovarna Metalna. ZELEZARNfc - Lanski december oziroma njegovi proizvodni rezultati so predstavljali za slovenske železarne nekaj izrednega. Praktično je bil ta mesec rekorden v vseh pogledih in je v veliki meri pripomogel, da so lahko slovenski železarji zadovoljni s svojim delom v minulem letu. Tako so žele-zatji presegli tudi najopti-mističnejše napovedi in to .kljub precejšnjim problemom, s katerimi so se sre-čavali pri svojem delu. Lanskoletna proizvodnja jekla je na primer znašala 767.989 ton, planirali pa so 750.000 ton. V slovenskih železarnah po vsem tem menijo, da lahko letos dosežejo celo 820.000 ton jekla. • IZVOZ - Koprska tovarna motornih koles Tomos je že doslej izvažala svoje izdelke v 33 držav, v zadnjem času pa se nameravajo še posebno močno vključiti v gospodarsko sodelovanje z nerazvitimi državami. Tako je ustanovila v Gani mešano podjetje, preko katerega bo letos izvozila tjakaj 5000 mopedov. V Tomosu upajo, da bodo preko ganskega tržišča prodrli tudi v druge afriške države. KAZNI — Zvezni svet w vprašanja družbene ureditve je pretresel nekatera temeljna načela v zvezi z usklajevanjem zveznega kazenskega zakonika z novo ustavo. Nekatere spremembe, ki jih bo treba uvesti, bodo pomenile tudi delno revizijo kazenske zakonodaje. Zvezni svet je načeloma na stališču, da ni razlogov za poostritev kazenske politike v naši državi, da pa ni nujno tudi zmanjševanje represivnih ukrepov, zlasti zato, ker se je v praksi pokazalo, da sodišča praviloma odmerjajo milejše kazni, kot pa jih predvideva zakonik. Poudarjeno je, da je treba ustreznejše opredeliti smrtno kazen, ki kot najvišja ostaja še naprej, je pa treba nujno natančneje določiti, kdaj naj se uporabi. V zveznem kazenskem zakonu bo treba tudi določiti mesto zaščite samoupravnih odnosov in pravic. ^ ČEVLJI - Kljub zaostreni konkurenci in manjšemu povpraševanju na mednarodnem trgu obutve namerava tržiški Peko tudi letos izvoziti približno poldrugi milijon parov čevljev. : Približno tri četrtine tega izvoza bo šlo na vzhod, četrtina pa na zahod. Peko bo letos izdelal 4,8 milijona parov čevljev. DRUGA INTERPARLAMENTARNA KONFERENCA V BEOGRADU - V našem komentarju na tej strani pišemo o gostiteljstvu Jugoslavije, ki je 31. januarja sprejela v Beogradu predstavnike 26 evropskih parlamentov in parlamentov ZDA ter Kanade. Objavljamo še fotografijo, na. kateri so predstavniki parlamentov v konferenčni dvorani. TRI LADJE ZA SOVJETSKO ZVEZO - V beograjski ladjedelnici „Tito" so na posebni svečanosti dali imena ladjam, ki so jih zgradili za sovjetsko podjetje „Sudoimport". Dva pristaniška remorkeija „Tajfun" in „Jupiter" ter bager „Bager-majster Aliev", ki bodo odpluU v Sovjetsko zvezo sredi marca, so opremljeni z najsodobnejšimi napravami 2 naš c* NA POSVETOVANJU SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN SO UGOTOVILI e ima svoje vplivno območje rljavci zasnov urabnizacije Slovenije ne smejo prezreti, da imajo delovni ljudje v SaleSki dolini razvojne načrte • Zato načela, ieprav so napisana v republiških listinah ne bodo mogla zaustaviti življenjskega in delovneaa toka ter razvrednotiti njihovega deleža na slovenskem prostoru Ko so priSe lani sredi septembra v javnost zasnove urbanizacije avenije, smo v Velenju lahko resnično in upravičeno negodovali, •okovnjaki zavoda SR Slovenije za regionalno prostorsko pla-limje so v osnutku , tega gradiva predvideli zasnovo urbanizacije skupno dolgoročno politiko za razmestitev prebivastva ter libenih in gospodarskih dejavnosti v republiki Sloveniji. Novo se Evijajo če mesto Velenje pa so pri razvrščanju mest postavili v dnjo skupino „drugih mest in urbanih naselij s S do 10 tisoč ebivalci ter z oskrbnimi funkcijami nižje ravni". Velenjčani vsekakor s takš-n rangiranjem mesta nismo zadovoljni. Skupščina čine in njen izvršni svet sta meljito pregledala zasnove banizacije, ki so bile v javni zpravi, in svoje stališče podali predstavnikom zavoda za jonalno prostorsko plani-ije. Stališča Velenja so bila »redovana tudi republiški upščini preko zbora dele-tov občin, s stališči pa so se-anili še najvišje republiške pikcionarje. f VELENJE V ZASNOVAH URBANIZACIJE KOMAJ OMENJENO r Po končani javni razpravi je vod SRS za regionalno pro-orsko planiranje zbrial pri-imbe in jih pripravil za po-etovanje, ki ga je jprejšnji en v Velenju sklicalaa skupit slovenskih občin. (Čeprav javna razprava opozonrila, da prav, ker Velenje v i zasnovi izacije Slovenije nii opremo kot mesto, ki najj bi kot razvoja prevzelo regionalne cije, so predlagatelji znova inili, da Velenje ne more biti onalno središče. Na velenjskem posvetovanju, aterega so se udeležili pred-tavniki slovenskih občin, Jože akonjšek, član slovenskega Svršnega sveta in predsednik jpubliškega komiteja z;a druž-' eno planiranje in informacijski »tem, Milan Naprudnik:, direk-)r republiškega zavoda za re-ionalno prostorsko planiranje, I še drugi, je podpredsednik denjskega izvršnega sve ta Marin Marinšek spričo nezado- voljstva Velenjčanov in naših neupoštevanih argumentiranih pripomb znova opozoril na neustrezni pomen mesta ob bregovih Pake v osnutku zasnov urbanizacije Slovenije kot elementa regionalnega prostorskega plana. Marjan Marinšek je med drugim dejal: „V gradivu, ki je bilo v javni razpravi, je Velenje komajda omenjeno. Besede, da bi v zvezi z urbanizacijo Savinjske doline kazalo spregovoriti tudi o Velenju, so milo rečeno žaljive. Opredelitev Velenja v ran-gjranju mest v zadnjo skupino drugih mest in urbanih naselij s 5 do 10 tisoč prebivalci v prihodnosti ter z oskrbnimi funkcijami nižje ravni dokazuje, da sestavljavci zasnov urbanizacije Slovenije niso vedeli, da ima Velenje že danes več kot 20 tisoč prebivalcev. Popolnoma se strinjamo z razpravo Fedorja Gradišnika, ki jo je imel na regijskem posvetu v Celju in se dobesedno glasi: „Nesporno je dejstvo, ali je to komu prav ali ne, s katerim se je potrebno soočiti in ga v načrtovanju smernic razvoja regije in preko nje Slovenije brezpogojno upoštevati, da mesto Velenje z oživljanjem objektov regijskega pomena, z naložbami velikih učinkov, s prilagodljivo proizvodno in intenzivno kadrovsko politiko bolj in bolj uveljavlja svojo regionalno vlogo. Takšna nujnost regionalnega razvoja pa ni prisotna v zasnovi urbanizacije Slovenije, ki Velenju daje le karakter hitro se razvijajoče urbane aglomeracije v Šaleški dolini in sekundarnega raz- vojnega središča. Komu koristi takšna izmaličenost že prisotne regionalne vloge Velenja v slovenskem prostoru in zakaj Velenju ne more biti pripisana v policentričnem razvoju Slovenije vsaj adekvatna vloga, kot je to nekaterim manj pomembnim polom razvoja, ki so našli raz-bohotenje svoje regionalno razvojne funkcije vsaj v so-mestju?" Tako meni Fedor Gradišnik, direktor zavoda za napredek gospodarstva v Celju." MESTO Z DVAJSET TISOČ PREBIVALCI Tudi v oceni vpliva pripomb, ki so jih udeleženci dobili nekaj dni pred velenjskim posvetovanjem skupnosti slovenskih občin, republiški zavod za regionalno prostorsko planiranje ocenjuje, da problem opredelitve razvoja Velenja, kot regionalnega središča, zavira dejstvo, da znatnejša ekspanzija za-politve v energetiki z rudarstvom, spričo razvoja tehnologije, ni verjetna. Zavoljo takšne ocene je Marjan Marinšek,. podpredsednik' IS skupščine občine Velenje, na posvetovanju povedal: ,,Sestavljavci so očitno zopet prezrli dejstvo, da v občini Velenje le dobra četrtina vseh zaposlenih dela v energetiki in da je samo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, ki je ena izmed dvajsetih največjih delovnih organizacij v državi, zaposlenih preko 6.500 ljudi. Nadalje moti sestavljavce periferna lega Velenja v odnosu na mesta v koroški regiji Zato naj omenimo, da Velenje ni nikoli posegalo na koroške občine ali Mozirje z namenom širiti svoj regionalni vpliv. Dejstvo pa je, da dnevno vozi na desetine delavskih avtobusov iz Slovenj Gradca, Celja in Mozirja v Velenje, medtem ko obratno ne. Med 18 tisoč zaposlenimi v občini Velenje je 3.500 de- lavcev iz sosednjih občin. Opre-delitev-' Velenja kot samostojnega regionalnega središča bi po našem vplivala na območje Šaleške doline ter samo delno na območje Mislinjske in Gornje Savinjske doline. Tako zasnove urbanizacije Slovenije Velenju ne dajejo tistega pomena in vloge, ki gaje v svojem dosedanjem razvoju že doseglo in mu tudi ne dajejo možnosti za še nadaljnje hitro urbano razvijanje", je na posvetovanju povedal podpredsednik Marjan Marinšek. In še nekaj argumentov v prid našim zahtevam. Predvidena nadaljnja izgradnja druž-bepega standarda in infrastruk-tumih objektov, predvsem pa to, da bomo na leto zgradili TITOV TRG V VELENJU 600 novih stanovanj, so uresničljiva predvidevanja, da bo prebivalstvo Velenja tudi v naslednjih letih hitro naraščalo. Po ocenah občinskega družbenega plana bo v Velenju že okoli leta 1980 živelo 35 tisoč prebivalcev. Osnutek regionalnega prostorskega plana pa kasni kar za 20 let, saj predvideva, da bo imela tolikšno število prebivalstva celotna Šaleška aglomeracija (stmitev, kopičenje) šele okoli leta 2000. Vsekakor pa ne smemo prezreti dejstva, da so v Velenju že sedaj organizirane mnoge storitve srednje ravni in je zavoljo tega mesto v čedalje manjši odvisnosti od drugih središč. Velenje pa ima tudi vse gmotne in druge pogoje za opravljanje funkcij razvojnega središča. bčinski družbeni načrt: predvideva, da bo v Velenju konec tega desetletja živelo že 35 tisoč prebivalcev, na leto pa bomo v mestu ob bregovih Pake zgradili letno okrog 80 novih stanovanj. Zairadi takšnega razvoja se v Velenju vsekakor ne moremo strinjati z razvrstitvijo v osnutku zasnov urbanizacije Slovenije, ki jo je pripravil republiški Ivod za regionalno piosttorsko planiranje, češ da Velenje kot središče Šaleške doline nima regionalnega pomena. NE ZAUSTAVITI SAMOINICIATIVNEGA RAZVOJA Marijan Marinšek je povedal: ,,Velenje v svojem razvoju ne bi doseglo tako hitrega družbenoekonomskega napredka, če ne bi vzporedno z gospodarsko izgradnjo vlagalo veliko sredstev in naporov tudi v izgradnjo in razvoj splošnega družbenega standarda. Tako je reševanje življenjskih potreb delovnih ljudi, bodisi materialnih ali kulturnih, ena izmed osnovnih bodočih nalog in prizadevanj velenjske samoupravne družbene skupnosti. Še posebej velja omeniti sodobno zdravstveno mrežo _ in šolstvo. Razvito osnovno šolstvo ter široko razvejana mreža srednjih šol, od gimnazije do tehničnih šol, s široko specializacijo posameznih strok, zagotavlja tak pristop k višjemu in visokemu šolstvu, da bo tudi na tem področju prišlo do usklajenih hotenj med regionalnimi središči in se bo v Velenju razvijala posebna specializacija šolstva, od rudarja — kopača pa do rudarskega inženirja." Pri nadaljnem razvoju Velenja pa je tudi potrebno upoštevati močno energetsko bazo, ki je pomembna za vso Slovenijo, in razvito kovinsko predelovalno industrijo v Šaleški dolini. Sestavljavci zasnov urbanizacije Slovenije pa ne bi smeli prezreti, da imajo v Šaleški dolini delovni ljudje v združenem delu svoje razvojne načrte, s pomočjo katerih bodo usmer- _ jali svoje delo in življenje. Delovni ljudje in občani Šaleške doline pa zavoljo lastnih načrtov ne bodo mogli spremeniti svojega življenjskega in delovnega toka, čeprav bodo napisana načela v tako pomembnem dokumentu, kot so "zasnove urbanizacije Slovenije, razvrednotila njihov razvojni delež v slovenskem prostoru. Poročevalca z nedavnega posvetovanja skupnosti slovenskih občin ostane na koncu samo še dolžnost, da zapiše zaključek prizadevanja v zvezi s prizadevanji skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta. Osnutek zasnov urbanizacije Slovenije, ki jih je pripravil republiški zavod za regionalno prostorsko planiranje, je, kot so sklenili na vseslovenskem posvetu v Velenju, potrebno dopolniti in opredeliti Velenje kot regionalno središče, ki ima kot samostojni pol razvoja svoje vplivno območje. LJUBAN NARAKS AŠ ČAS SVEČANO POLOŽILI TEMELJNI KAMEN Gradnja končana konec leta 197 i V. 'A-.- -- ................-.:■... . Sobotne slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za termoelektrarno Šoštanj 4 so se poleg velikega števila delavcev udeležili tudi član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Gačinovič, generalni direktor elektrogospodarstva Slovenije Tone Tribušon, predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič, predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank ter predstavniki kooperantov in dobaviteljev. Vse goste in delavce rudar- dvomno ključnega pomena, po- Poleg velikega števila delavcev so se slovesne položitve temeljnega kamna za novo elektrarno udeležili tudi gostje iz republike, predstavniki kooperantov in dobaviteljev, skupščine občine Velenje in družbenopolitičnih ter delovnih organizacij velenjske občine. sko-elektroenergetskega kombinata Velenje je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta TOZD elektrarna Zvone Vidic in na kratko orisal njihova prizadevanja za razvoj energetike. „Cilj združevanja temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje je bil, doseči optimalno izkoriščanje energetskih virov v Šaleškem bazenu, da bi tako koristi delovne organizacije uskladili s koristmi širše družbene skupnosti pri reševanju energetske problematike. Pred nami je izgradnja termoelektrarne 4. Prepričan sem, da bodo delovna organizacija REK in delavci temeljne organizacije TE Šoštanj v svojih prizadevanjih in odgovornih nalogah, ki jih prevzemamo, opravičili veliko naložbo in doprinesli družbi to, kar od nas zahteva," je med drugim dejal Zvone Vidic. O pomembnosti tega velikega objekta za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo je zatem spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta REK Jože Aliaž. KOMBINAT SE ZAVEDA VELIKE ODGOVORNOSTI „Danes smo se zbrali v Šoštanju, da na slovesen način pričnemo gradnjo nove termoelektrarne, kije za Slovenijo ne- membna pa je tudi za vso Jugoslavijo. Začeli bomo torej zares. Današnja slovesnost je priložnost za to, da vsi odgovorni za kakovost in pravočasno izgradnjo celotne energetske naprave še enkrat pregledamo prevzete obveznosti in potrdimo pripravljenost, da jih bo vsak posameznik točno izpolnjeval in končal pravočasno. Rudarsko elektroenergetski kombinat se zaveda velike odgovornosti in težavnih nalog, ki jih je kot investitor pri tej gradnji nujno moral prevzeti, kajti nova elektrarna ni samo bodoči interes naše delovne organizacije, temveč je skupna potreba vsega združenega dela Slovenije in Jugoslavije. Potrebe po novi energiji namreč iz leta v leto nezadržno naraščajo. Od količine, oblike in kakovosti razpoložljive energije pa zavisijo obstoj in hitrost nadaljnjega razvoja celotnega gospodarstva in vzporedno z njim realna rast splošne življenjske ravni delovnih ljudi. Zato moramo imeti tudi v Sloveniji na voljo vse več in več kakovostne energije, še zlasti električne." Potem ko je Jože Aljaž opozoril da imajo na REK na voljo ustrezen strokovni kader, ki si je pri dosedanjj izgradnji rudnika in pri termoelektrarnah Šoštanj I., II. in III. pridobil Veliko praktičnega strokovnega znanja in delovnih izkušenj, kar je jamstvo za še boljše delo v prihodnje, je nadaljeval: „Da bomo lahko zagotovili novi termoelektrarni zadostne količine premoga, moramo nujno povečati sedanje zmogljivosti »rudnika in ga usposobiti za nove večje naloge. Za to je potrebno do konca leta 1977 vložiti več kot milijardo dinarjev. Za povečano proizvodnjo premoga je potrebno več kot 600 novih delavcev. Zanje bo nujno treba zgraditi najmanj toliko novih stanovanj z vsemi ustreznim splošnim in družbenim standardom, REK bo torej za izgradnjo novih rudarskih in elektrarni-ških zmogljivosti z vsemi spremljajočimi investicijami potreboval do konca 1977 dobre 4 milijarde dinarjev, za kar so in bodo potrebni res izredni frnačni napori celotnega slovenskega gospodarstva in vseh drugih potrošnikov zainteresiranih za za- Zvone Vidic dostno in redno dobavo kakovostne električne energije. Vsi izvajalci, še zlasti pa REK kot investitor, smo zato tudi neposredno odgovorni celotni slovenski skupnosti za pravočasno in celovito dograditev novega energetskega velikana." V nadaljevanju je Jože Aljaž poudaril, da se s položitvijo temeljnega kamna za novo stopnjo elektrarne začenja čas še bolj zagnanega skupnega dela in skupne skrbi za uresničitev prevzetih nalog. „Zato bomo v naši vršnega sveta skupščine ol Velenje Franjo Kljun, J dati se moramo," je med gim dejal, ,,da bosta izgra TES-4 in povečana proizvo premoga v rudniku možnil široko zastavljeni družbenii ji, ki jo mora spremljati tud gradnja objektov osebneg družbenega standarda, ki i tavljajo delavcu osebno srel zadovoljstvo na delu. Skup občine Velenje, še posebd izvršni svet skupščine se data soodgovornosti, da je t Franjo Kljun delovni organizaciji ustvarjali takšne medsebojne odnose in delovno disciplino ter pogoje da bo nova elektrarna pravočasno zgrajena in da bo imela pravočasno na voljo tudi dovolj premoga za polno obratovanje. Zato ponovno pozivam vse soodgovorne k tesnejšemu sodelovanju in razumevanju, še zlasti pa samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije in skupščino občine Velenje." Svoj govor je končal z besedami: „Naloge so zelo zahtevne, prostovoljno sprejete obveznosti pa določene in jasne. Zato z zdmženimi silami pogumno naprej v izgradnjo nove elektrarne Šoštanj 4." Nato je spregovoril predsednik izvršnega odbora elektrogospodarske interesne skupnosti Ciril Marinček, vse navzoče pa je pozdravil tudi predsednik iz- glede na sedanje pom: električne energije storiti pravočasno izgradnjo elektrarne 4. Hkrati z r; primarne industrije v naši moramo vso skrb posvetiti nadaljnjemu razvoju tiste industrije, ki zaposluje vsem ženske, ter uspešnen polnjevanju nalog, ki pred novoustanovljenimi resnimi skupnostmi s podi vzgoje in izobraževanja, ture, zdravstva... Le s nim delom delavcev s pod primarne in sekundarne strije ter z uspešnim delom samoupravnih interesnih ki nih in drugih skupnosti zagotovili naši dolini gospodarski razvoj ter meren družbeni standai dejal ob koncu predsedn vršnega sveta skupščine o Velenje Franjo Kljun. m Na malto, ki so jo pripravili delavci celjskega Gradisa, sta delavca Alojz Špegel in Ivan Črep t temeljni kamen z napisom „TE Šoštanj IV smo pričeli graditi 1. 2. 1975. REK TOZD TEŠ". 1 NAŠ C IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADFC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC @ IZ OBČINE SLOVENJ GRAD V JAVNI RAZPRAVI SO IZHODIŠČA ZA SESTAVO PROGRAMA STANOVANJSKE IZGRADNJE V OBČINI SLOVENJ GRADEC V LETIH 1975-1977:_ Najmanj 280 novih stanovanj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Slovenj Gradec je dala te dni v javno razpravo izhodišča za sestavo programa stanovanjske izgradnje v občini Slovenj Gradec v letih 1975-1977. Pri izdelavi tega dokumenta je bilo izhodišče ugotovljeni stanovanjski primanjkljaj ter ocena razpoložljivih sredstev. OD JANUARJA 1973 -6% PRISPEVEK ZA STANOVANJSKO GRADNJO V občini Slovenj Gradec so se delovni ljudje januaija 1973 odločili za 6 % prispevek iz osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo. 30 % teh sredstev (ali 1,8 %) so tedaj namenili za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, 20 % (ali 1,2%) za združevanje sredstev, polovica sredstev (3 %) pa je ostala temeljnim in drugim organizacijam združenega dela. S sredstvi, ki so bila zbrana v letih 1973 in 1974 so v občini Slovenj Gradec zgradili 89 družbenih najemnih stanovanj, in sicer 73 stanovanj v novi stanovanjski so-seski S-8 ob Celjsiki cesti ter 16 v stanovanjsko-poslovni zgradbi v Mislinji.. V primeijavi ss prejšnjimi leti pomeni 891 družbenih najemnih stanovtvanj, zgrajenih v letih 19773 in 1974, pomemben napreedek na področju stanovanjjske izgradnje. Prvi uspehi pa teijajo še večje napore, saj je treba v prihodnje letno zgraditi od 100 do 120 stanovanj. OD LETA 1975 NAPREJ - 9 % STANOVANJSKI PRISPEVEK Da pa bi lahko uresničili napovedi o izgradnji 100 do 120 novih stanovanj, je nujno, da se vsi delovni kolektivi v občini Slovenj Gradec odločijo, da bodo namenili za stanovanjsko izgradnjo 9 % od bruto osebnih dohodkov. Letno bi tako zbrali okrog 27 milijonov dinaijev, pri čemer bi okrog 2,5 milijona dinaijev lahko namenili za investicijsko vzdrževanje, okrog 6,9 milijona dinaijev pa bi šlo v solidarnostni sklad, združenih sredstev bi bilo okrog 2,6 milijona dinarjev, delovnim kolektivom pa bi ostalo 13,5 milijona dinarjev stanovanjskega prispevka. Ker se bodo v prihodnje zbirali prispevki za stano-vanjso izgradnjo po terito.-rialnem principu, ne pa po kraju zaposlitve, bo za gradnjo stanovanj na voljo dodatno okrog 4 milijone dinaijev. LETOS 96 NOVIH DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ V novi stanovanjski soseski S-8 ob Celjski cesti v Slovenj Gradcu je že v gradnji 44 stanovanj, 52 pa jih bodo začeli graditi predvidoma v mesecu marcu, saj že pripravljajo zemljišče. Do tretje faze, do podstrehe, pa naj bi letos spravili še 48 stanovanj v Slovenj Gradcu ter 14 v Mislinji itd. V družbenem sektoiju bi bilo tako mo- goče zgraditi do leta 1977 skupaj 370 novih stanovanj. Leta 1974 jih je' bilo 89, letos bi jih naj bflo 96, prihodnje leto 85, v letu 1977 pa nadaljnjih 100. In če k temu prištejemo še okrog 130 stanovanj v zasebnih hišah, bi bilo tako do leta 1977 zgrajenih skupaj 500 stanovanj, ali v poprečju 100 letno. Pri tem pa niso upoštevana sta-noyanja za potrebe Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter morebitna dograditev „Doma upokojencev". NEKAJ. DENARJA TUDI ZA DRUGE NAMENE V letih 1975-1977 bo mogoče s stanovanjskim prispevkom zbrati okrog 81 milijonov dinaijev. Za gradnjo 280 družbenih najemnih stanovanj bodo predvidoma porabili 70 milijonov dinaijev, saj računajo, da bo veljal kvadratni meter stanovanjske površine 5000 dinaijev, ostalo bo okrog 10 milijonov dinaijev za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje, za subvencioniranje stanarin ter za gradnjo kotlovnice za novo naselje S-8 ob »Celjski cesti. Pri tem pa niso upoštevana bančna sredstva, dodatni prispevki temeljnih organizacij združenega dela za stanovanjsko gradnjo Az dohodka in drugi dohodki. Torej je gradnja 280 družbenih najemnih stanovanj minimalni program, ki gaje mogoče v letih 1975-1977 uresničiti v Mislinjski dolini na področju stanovanjske izgradnje. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Slovenj Gradec pa bo storila vse za to, da pride kar največ družin do primernih stanovanj. SPREJET PROGRAM DELA Uspehi ob usklajeni dejavnosti Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec je na zadnji seji obravnaval delovno usmeritev komiteja in Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec v letoš- V STAREM TRGU PRI SLOVENJ GRADCU Karnevalski sprevod Kulturno prosvetno društvo Stari tig pri Slovenj Gradcu bo tudi letos pripravilo že tradicionalni karnevalski sprevod, in to na pustno nedeljo, 9. februaija. Zbor skupin, ki bodo sodelovale v sprevodu, bo ob 8. uri v Starem trgu, od koder bo pol ure pozneje krenil sprevod proti Slovenj Gradcu. Mladinske skupine se bodo vključile v sprevod na križišču cest Podgorje—Stari tig, malčki iz vzgojno varstvene ustanove pa pri Nami. Na glavnem tigu v Slovenj Gradcu pričakujejo karnevalski sprevod okrog 9. ure. Kaj vse bo mogoče letos videti, oiganizatoiji niso povedali. Morda se bojijo, da zaradi muhavosti letošnje zime, ne bi postale nestanovitne tudi napovedi o programu. Pravijo takole: „Pridite v Slovenj Gradec, pa boste zagotovo vse videli, slišali pa vse le, če bo vse „o. k." z ozvočenjem. Še to: za tri najbolj domiselne skupine oziroma maske so pripravili oiganizatoiji lepe nagrade. V prosvetnem domu v Starem trgu pa bo na pustno nedeljo popoldne zabavna prireditey, na kateri bo nastopil instrumentalni ansambel „Šalej" iz Velenja. Kot je že v navadi, bo tudi ob letošnjem pustovanju v Slovenj Gradcu izšel,,Kurent". njem prvem polletju. Izhodišče za pripravo delovnega načrta so bili dokumenti, sprejeti na kongresih Zveze komunistov Slovenije in . Zveze komunistov Jugoslavije. Vse osnovne organizacije Zveze komunistov y Mislinjski dolini bodo morale programe dela uskladiti z delovno usmeritvijo Občinske konference Zveze komunistov in komiteja OK ZK, da bi s koordinirano aktivnostjo v vsej občinski organizaciji Zveze komunistov zagotovili učinkovito uresničevanje sprejetih sklepov ter spreminjanje odnosov oziroma položaja na vseh področjih. Osnovna naloga prav vseh pa je, da bi sprejete sklepe in stališča kar najhitreje uveljavili v konkretni praksi. OBČINSKA KONFERENCA ZKSLOVENJ GRADEC SE BO V PRVEM POLLETJU SESTALA DVAKRAT Predvideno je," da bo imela slovenjgraška občinska konferenca Zveze komunistov v letošnjem prvem polletju dve seji. Marca naj bi, kot računajo, ocenila uresničevanje ustavnih določil in uveljavljanje samoupravnih odnosov v združenem delu. V juniju pa bi ocenila uresničevanje ustavnih določb pri uveljavljanju skupščinskega sistema in delovanju krajevnih skupnosti. KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZK SLOVENJ GRADEC SE BO SEŠEL VSAK MESEC V letošnjem prvem polletju naj bi se, kot predvidevajo, sestal Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec najmanj enkrat na mesec. Na prvi, to je januarski, seji je sprejel program dela ter obravnaval kadrovsko problematiko in uresničevanje stališč Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o kadrovski politiki. Za februar je predvidena razprava o novem statutu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter uresničevanje ustavne vloge Socialistične zveze v občini. Februaija oziroma marca bodo ocenili še uveljavljanje sklepov o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Na seji v marcu pa bodo ocenili rezultate gospodaijenja v občini v letu 1974 ter pregledali uresničevanje stabilizacijskih programov v delovnih skupnostih Mislinjske do- • Priprava analiz Na pobudo Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško je v pripravi več analiz, in sicer o integracijskih procesih o koroški regiji, o obnovi Zveze komunistov, o idejno političnem usposabljanju ter o stanju in perspektivnem razvoju zdravstvene in socialne službe na Koroškem. line. Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec bo na seji v aprilu pregledal uresničevanje sklepov 4. seje Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec o vzgoji in izobraževanju, maja pa bo ocenil uveljavljanje vloge Zveze komunistov v občini ter njenega idejnega, organizacijskega in kadrovskega zadovoljevanja kongresnim zahtevam. Junija pa bodo razpravljali o aktivnosti cerkve in o pojavah klerikalizma v občini Slovenj Gradec. i \ * t * • Skupna seja V četrtek, 6. februarja, je bila v Slovenj Gradcu skupna seja izvršnega odbora Občinske konference SZDL, komiteja Občinske konference ZK, predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV, predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov ter predsedstva Občinske konference Zveze socialistične mladine. Na skupni seji so obravnavali Statut Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter pravila Občinske konference SZDL Slovenj Gradec ter krajevnih konferenc SZDL iz Mislinjske doline. Zraven tega so občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Slovenj Gradec na četrtkovi skupni seji imenovala še člane odborov za proslavo 30-letnice osvoboditve ter za uvajanje celodnevne šole v občini ter razpravljala o družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem. • Ustanovni občni zbor Ta petek, 7. februaija, bo v Slovenj Gradcu v restavraciji „Nama" ustanovni občni zbor Špprtnega društva „In-valid" Slovenj Gradec. Občni zbor je sklicala Komisija za šport in rekreacijo invalidov pri Občinskem odboru ZZB NOV Slovenj Gradec, na njem pa bodo pregledali dosedanjo dejavnost invalidov - športnikov iz Mislinjske doline ter sprejeli program dela za letošnje leto. • Posvetovanje Medobčinski svet Socialistične zveze delovnega ljudstva za Koroško in Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško bosta pripravila v ponedeljek, 10. februarja, v Slovenj Gradcu posvetovanje o statutu Socialistične zveze delovnega ljudstva ter o organiziranju enotne fronte vseh družbenih sil znotraj Socialistične zveze. IDEJNO POLITIČNO USPOSABLJANJE KOMUNISTOV V MISLINJSKI DOLINI:_ Vsaj trije študijski sestanki Komisija za idejno politično usposabljanje komunistov pri Komiteju Občinske konference ZK Slovenj Gradec je razpravljala o idejno političnem usposabljanju članov Zveze komunistov v letošnjem prvem polletju. Zavzela se je med drugim za dopolnitev izobraževalnih programov osnovnih organizacij in aktivov Zveze komunistov. Predlagala je, da naj bi na študijskih sestanlkih komunisti do konca juinija obrav- navali vsaj tri teme in sicer ali naloge in delo posameznih družbenopolitičnih orga- nizacij ali probleme uveljavljanja samoupravnega dravskega nadzora v organizacijah združenega tfela, ali aktualne idejnopolitične naloge ZK pri uresničevanju ustave, ali stabilizacijo gospodarstva, ali aktualna mednarodna dogajanja in stališča Zveze komunistov do njih. Komisija za idejnopolitič-no usposabljanje komunistov pri.Komiteju Občinske konference ZK Slovenj Gradec pa bo pripravila s sodelovanjem slovenjegraške delavske univerze partijsko politično šolo, program „B", seminar za novosprejete člane ter predavanja za poli-* tični aktiv Mislinjske doline. I S * 1 PO KOROŠKI • 0 skupni porabi v Dravogradu V sredo, 5. februarja, je bilo v Dravogradu regionalno posvetovanje predstavnikov koroške regije o družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. Posvetovanja so se udeležili predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščin občin ter samoupravnih interesnih skupnosti iz vseh štirih koroških občin ter predstavniki Republiške konference SZDL Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ter republiških samoupravnih interesnih skupnosti. • Načrti in delo občinske skupščine Ravne na Koroškem Tudi vse tri delegatske zbore skupščine občine Ravne na Koroškem čakajo v letošnjem letu številne naloge. V središču pozornosti bo nedvomno oblikovanje in sprejem srednjeročnega programa razvoja Mežiške doline do leta 1980, pri čemer želijo zagotoviti kar največjo usklajenost in povezanost z razvojnimi načrti temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Prihodnji razvoj naj bi temeljil v glavnem na že obstoječih gospodarskih dejavnikih v Mežiški dolini, poglavitna dejavnika gospodarske aktivnosti,tudi v prihodnje pa bosta Železarna Ravne na Koroškem ter Rudniki svinca in topilnica Mežica. Ob tem pa bodo stremeli za pospešenim razvojem še vseh drugih organizacij združenega dela, zlasti še s področja terciarnih dejavnosti, da bi s posodobljenjem tehnoloških procesov ter s povečanjem _ proizvodnje napredovali hitreje, kot pa je za prihodnje napovedana 'gospodarska rast koroške regije ter Socialistične republike Slovenije. Sicer pa želijo najpozneje do konca meseca maja dopolniti statut občine Ravne na Koroškem. V tej koroški občini so nov občinski statut sprejeli med prvimi v naši republiki. Zato je tudi razumljivo, da terja dosedanja praksa delegatskega dela prene-katero spremembo oziroma vsaj dopolnitev statuta. Se posebej podrobno pa bodo preučili tiste določbe iz občinskega statuta, ki govore o delu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter o sodelovanju delegatov tega zbora o organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. • Edo Pogorevc, novi sekretar komiteja 0K ZK Ravne na Koroškem Na Ravnah na Koroškem je bila 30. januarja 4. seja Občinske konference Zveze komunistov, na kateri so ocenili uresničevanje ustave in sklepov 4. seje Predsedstva Centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Na seji so za novega sekretarja komiteja Občinske konference Zveze komunistov Ravne na Koroškem izvolili Eda Pogorevca, inženirja strojništva, zaposlenega v Železarni Ravne na Koroškem, člana Centralnega komiteja ZK Slovenije ter delegata zveznega zbora skupščine SFRJ. aš ČAS 5 I IMAŠ ROMAN 19 „Yuki Okano. Nikoli!" Pogledal je naokrog po spečih potnikih, zavitih v pokrivala in zašepetal: „To je sicer proti pravilom, ampak menim, da bi lahko za vas naplavili izjemo. Dolgotrajno prijateljstvo med našima deželama, saj razumete, kaj hočem reči. .. in podobno!" Prijel jo je za roko-in odpeljal v letalsko kabino. Ko se je vračala na svoje mesto, ni imela v roki samo posetnice kapitana Malcol-ma Carpenteija, ampak, še posetnico pomožnega pilota, glavnega strojnika in navigatorja, pa se še malce majala na šibkih nogah zaradi mar-tinija, ki so ji^ga bili ponudili • RONALD KIRKBRIDE cesto. Avtobusov in taksijev je bilo na pretek, toda Fa-yette jo je vodila še naprej, dokler nista prispeli do livri-ranega voznika,kije Fayette spoštljivo in veslo pozdravil. Od nosača je vzel kovčke in jih razporedil po velikem prtljažniku dolge, črne limuzine, nato pa jima odprl vrata in pomagal na zadnje sedeže avtomobila. ,,Hvala Oswald!" je rekla Fayette. „Oh, kako lepo je spet doma! To je gospodična Okano iz Japonske. Odslej bo živela z nami." „'Veseli me, da sem vas spoznal, gospodična," je rekel smeje. „Za gospodično Freeman je bilo strašansko samotno, odkar".." Utihnil je, dvignil roko k modri šoferski kapi in nežno zaprl vrata. 11. Yuki ni vedela, zakaj ji je tako zelo slabo. Mogoče zato, ker je bilo v avtomobilu tako strašansko vro- JUKI OKANO in čudne teme, ki je vladala v prostoru. Vsa srečna se je na velikem sedežu zvila v svit kot mucka. Le kako prijazni so bili Američani, še malo ne tako kot grobi ameriški vojaki, ki jih je srečevala v klubu Ambasador. Kapitan Car-penter je bil pravi kavalir. Pokazal ji je nešteto različnih instrumentov, ki so se . ves čas prižigali in ugašali, naprave, ki so zagotavljale vamo vožnjo, kompase, ki so usmeijali letalo in kazali pot tudi v megli. Posadili so jo celo na pomočnikov sedež in ji položili roke na krmilo, medtem ko je mladi pomočnik mešal pijačo. Zdaj je razumela, čemu se je Johny odločil preseliti se v Ameriko. Čutila je, da bo zelo srečna, ko bo ob njem zaživela v Ameriki. Ko je hotela zapreti oči in malce zadremati, še preden se hodo pričeli spuščati, se •je neki gospod, ki se je vračal iz stranišča, spotaknil in padel nanjo,* nato pa je ob postavljanju na noge v temi zagrabi gospodično Freeman. V spanju jo je moral prestrašiti, kajti ob njegovem dotiku je skočila pokonci, ostro zakričala in spustila pokrivalo s sebe. Yuki se je za trenutek zdelo, da se je vsa njena osebnost spremenila. V divjem strahu je tako skrivinčila svoj obraz, da je Yuki onemela. Fayette je vsa tresoča se vstala in se skušala obvladati, nato pa je proti volji padla nazaj na sedež in nemočno stisnila skupaj roke in noge. Končno se je umirila in njeno prekrasno telo je spet dobilo nekdanje, čudovite oblike. ,,Kako neumno," je rekla in se nasmejala Yuki. „Naj-brž sem sanjala. Nikoli se v letalu ne morem povsem sprostiti. Zelo si želim, da bi čimprej pristali." . Na letališču je Fayette prevzela vajeti v svoje roke. Poskrbela je za prtljago, našla nosača, Yuki odpeljala pod velikanskimi krili do letališke stavbe, najprej skozi zdravniški pregled, pregled potnih listov in končno skozi carino. Pri cariniku je postalo za trenutek nelagodno, ko je pri Yuki našel neki predmet, ki je tako pritegnil njegovo pozornost, da so se mu naježile obrvi. Toda takoj je popustil in ji dovolil oditi. Nato sta šli za nosačem po čudovito urejenih pro- . štorih, zimskih vrtovih, polnih zelenja, cvetja in vodometov, in končno prišli na če, ali pa zaradi martinija, ki ga je popila v letalu, mogoče tudi zaradi cepljenja proti kozam, ali pa zaradi razburjenja, daje tako lahko pripotovala v Ameriko. Morda pa zaradi prehitre vožnje, s katero so nadaljevali po ovinkasti štiripasovni avtocesti, mimo visokih zgradb, ki so bile tako visoke, da so ji jemale dih, da sploh ni mogla gledati vanje, ne da bi se ji vrtelo v glavi. Vozili so skozi predore, peljali na vrh hriba, pa spet navzdol prek velikanskih mostov in menjali križišča, kot bi se vozili po premikajočih stopnicah. Naenkrat je začutila, da bo bruhala. „Oh, prosim, zaustavite!" je zaklicala, si z roko obupno stiskala kimono, z robcem pa si zamašila usta. „Oh, ubožica," je rekla Fayette in jo pobožala po laseh. „Vožnja te je popolnoma uničila. Še" nekaj tre-. nutkov se poskušaj obvladati. Tukaj se res ne moremo zaustaviti - prepove-daino je. Ko bomo prečkali Tribroughski most - lezi in položi glavo v moje naročje." „Ustavite, ustavite!" je Yuki kričala. „Oswald!" je zaklicala Fayette, zdaj že resno zaskrbljena. "„Za trenutek zapelji na stran. Urno!" -„Toda, gospodična Freeman ..." „Saj vem. Toda morate! Kar tamle, za prvim voglom na stransko cesto." Avto se je nagnil na desno, zavozil čez kup kamenja in se škripaje ustavil. Oswald je pohitel ven in odprl vrata. Yuki je trdno prijel za rame in jo obzirno odpeljal s ceste. „No, sedaj pa gospodična," je rekel z ledenim nasmehom. „Prosim, kar opravite, kar opravite..." Yuki je leže na zadnjem sedežu videla malo ali pa skoraj nič od tega čudežnega mesta. Tu in tam je skozi okno opazila velike stavbe, prostranska parkirišča, polna razbitih avtomobilov, nato pa so spet zdrveli preko mostov, za katere je bilo videti, da jih ne bo.nikoli konca. Končno so le zavili v enosmerno cesto in se počasi zapeljali ob reki. Naslonila se je nazaj in pričela šteti hišne številke, ki so vedno bolj padale: 124, 123, 122...! Ko so se pripeljali do 93. ceste, so zavili na desno na Tretjo avenijo, nato pa na Lexington, Park Avenue ter počasi zapeljali pred srednji vhod štirinadstropne hiše. Bela smrt V zadnjih dneh prejšnjega leta je v Avstriji odjeknila vest, da je močan snežni plaz znova zahteval nekaj življenj: 12 smučarjev je v planinah Vorarlberga izgubilo življenje pod snegom. Samo teden dni prej je na Tirolah pod plazom umrlo devet smučarjev. Eden vodilnih avstrijskih listov je ob teh dogodkih pripomnil, da tisti, ki zaradi avanturizma izzivajo prirodo, „komaj zaslužijo usmiljenje". Le kaj je časopis prislilo, daje tako neusmiljeno udaril po žrtvah? Preprosto zato, ker večina trdi, da je prišlo do teh nesreč samo zaradi malomarnosti in neupoštevanja težkih in nevarnih terenov. Za sprožitev plazu pa je dovolj samo en smučar „na vožnji". Turistični funkcionar iz krajev, kjer se pojavljajo plazovi, je potožil: „Kaj pomeni Hamburžanu opozorilo - ! Odhajate v planino na svojo odgovornost." To opozorilo očitno nikogar posebno ne gane, saj je v Avstriji, v zadnjih dveh tednih izgubilo življenje 74 ljudi. V 80 procentih so bili to tuji turisti. „Bela smrt" se je pojavljala povprečno vsak dan in „odnesla" s seboj eno življenje. Od 1. januarja do danes so plazovi ugasnili še nekaj življenj. V Avstriji je okrog 2.700 nevarnih „lavinskih obronkov". Nevarnost je tudi v tem, ker se ti predeli počasneje pogozdujejo in se na teh nevarnih terenih pojavlja iz dneva v dan več privatnih posesti, ker je to zemljišče cenejše .. . Dunajski magazin „Profil" je pred dnevi objavil nenavaden podatek, da so vlečnice na področju plazov še posebno nevarne in jih postavljajo-Brez posebne kontrole državnih oblasti, kijih predvsem zanima finančna korist. Torej niso lahkomiselni samo smučaiji. Korist in nesreča stopata skupaj z roko v roki... Toda vseeno je videti, da bo prišlo do nekih sprememb. V zadnjem času se je vmešala tudi zvezna vlada. O postavljanju vlečnic bodo odločali strokovnjaki za plazove. Toda do takrat bodo na nevarnih terenih v Avstriji morali skrbeti za svoje življenje izključno smučarji sami... Znano je, da si številni lastniki avtomobilov izmišljajo i značke in podobne okraske. Brata Peter in Bili Green nečesa povsem nenavadnega. Na svojo volksvvagen sta skladatelja Ludvviga van Beethovna. Ob tem trdita, da si ne bo motil ropot motorjev in "trušč velemestnega pron sta s to svojo novatorijo vzbudila precejšnje zanimanje. Tokrat ne bomo govorili o rolls-royceu niti o kateri drugi svetovno znani marki avtomobilov. Vse je prehitel „stutz blachock", ki ima vse drugo razen imena italijansko. Izdelujejo ga ročno, v Torinu in stane 45 000 dolarjev (okrog 75 milijonov starih dinarjev). Na leto izdelajo samo šestdeset takšnih avtomobilov. Karoserija je prebarvana z 22 plastmi posebne barve. Prvi „stutz" je kupil pevec Elvis Presley in za njim Številne druge osebnosti iz sveta glasbe in filma. Na sliki: igralec in pevec Dean Martin ob svojem ,,stutzu". Modna kreatorka Staša Polobleka V letošnji modi, kije tako neusmiljeno potisnila v ozadje dolge hlače, so zato v zameno dobile vso veljavo vzporedno z dolgimi krili tudi obleke. Poleg trenutno aktualnih toplih zimskih oblek je zdaj čas za tako imenovane polobleke. To so tiste udobne in nadvse praktične obleke brez rokavov ali s kratkimi rokavi, pod katere oblečemo topel puh ali srajčno bluzo. Takšna polobleka je lahko zelo različno krojena, največkrat pa je oprijeta ali nekoliko bolj ohlapna, nad prsmi vezana in rahlo nabrana in stisnjena s pasom. Lahko ima ovratnik ah namesto tega večji izrez, zelo pogosti so tudi žepi, še posebno pri bolj športnih oblekah." Klasične - polobleke brez rokavov se sicer prav tako nosijo in so priljubljene, vendar boste bolj moderne, če bo imela obleka nakazane kratke rokave, ki so lahko ozki, zvo-nasti in zavihani. Ko boste pod njo oblekli tanek puli ali bluzo, boste z vsakim dnem nekoliko spremenile svoj videz, čeprav bo ostala obleka ista. In v tem je tudi praktičnost takega oblačila. Sončne Kazahstanski znanstveni opravili zanimivo delo: v vi puščavah republike so predele, kjer bi kazalo elektrarne, ki bi uporal sončno toplotno energijo računi kažejo, da bi energi bi jo tako zbrali, lahko riščali za vsakdanje potrel vinorejcev, rešili pa bi tud blem oskrbovanja pašnik Novica, da se bo 29 Michael VVillson porod GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ /pozdravljena,nace mes0lin (IN šerif tw ii fliht CITTM/ v mfjta.kaj sta opravila, BILO je ko t sem domncvallrofakja I ANK IN FILIP sta haišir ila lažno. ho-vko.da je (,vapo izkopal bojno seki= vRO.HOTTLA sta pobiti navado,ki '30 je oblast razpisala na njegovo slavo. v.samotnih PfČINAH°STA 1 „MU PRIPK/ML/l, TAM sta JF sprla. FILIP je hanka vr-sel v prepad. nato je počakal svapa j qa NAPADEL IN skalpiral.teva3 sva PRI&A MIPM.BFŽAL je,a zdaj je že t v VEČNIH loviščih. gvapo pa je NF- , pol ž en; SPREMIL TFI CI77;M,T»,' v KALIfl resnico ste I/IDR I vnaprej' MR.N ace! -STA NACE MESOUN IN -šerif msy - zapustila l-coklahomo., o.K.NAcrr Zapuščena domovina Število vrtljajev je naglo upadalo in čeprav se je pilotu to zgodilo tudi že prej (nekoč celo samo deset metrov nad pristajalno stezo zagrebškega letališča), je bilo to pot vendarle drugače: letalo je bilo preveč otovorjeno, da -bi si lahko privoščilo izgubo moči v tako kritičnem trenutku. Toda potem je kot po čudežu motor znova zabrnel in vse je bilo v redu. Savoia machetti se je mirno spustila na tla in zdrsela po pristajalni stezi. Lovca sta ta čas krožila 100 metrov visoko in pozorno opazovala pristanek. Izpred stolpa kontrole poletov se je pripodil tovornjak, na katerem je čepelo ducat mož v uniformi. Bili so do zob oboroženi in njihove strojnice so bile grozeče uprte na letalo, ki seje počasi ustavljalo na sredi pristajalne steze. Tovornjak se je sunkovito ustavil pred pilotsko kabino, z njega pa so poskakali vojaki. Obkrožili so letajo in njihovi obrazi niso obetali nič dobrega. „Hudiča," je rekel radiotelegrafist, „kaj mar mislijo, da so na letalu oznake jugoslovanskega letalstva? Ali mar mislijo, da smo Italijani? " Po obrazih vojakov, ki so z naperjenim orožjem obkrožali letalo, ni bilo mogoče soditi nič zanesljivega, toda ljudje, ki so zaskrbljeno gledali iz letala, so tedaj presenečeno ugotovili, da je polovica njihovih stražarjev oblečena v uniforme grške, polovica pa v uniforme britanske vojske. ,,Vsaj z nekom izmed njih se bomo menda vendarle le sporazumeli," je rekel pilot in z odločno kretnjo ugasnil motorje. Letalo seje umirilo in zavladala je gluha tišina. Potniki so začeli drug za drugim zapuščati letalo. Vsakdo, ki je izstopil, je moral dvigniti roke nad glavo in tudi Peter II. Karadjordjevič, čigar prvi korak v izgnanstvu je bil tako več kot čuden. Z rokami nad glavo so izstopili tudi drugi ugledni pot- niki, med njimi minister dvora Radije Kneževič. polkovnik Rakič in drugi. Toda položaj se je naglo popravil, ko je poveljujoči častnik na pomožnem letališču Paramitiju, kjer je letalo pristalo, ugotovil, kdo so osebe iz italijanskega trimotor-nika. Zvečer je bil kralj že v Atenah, od koder je kasneje nadaljeval pot preko Jeruzalema v Kairo . . . toda to je že druga zgodba. A začelo se je vse pred komaj dobrimi dvajsetimi dnevi daleč na severu, v tedaj še svobodnem Beogradu svobodne Jugoslavije, kjer pa na žalost ta svoboda vendarle ni veljala za vse. PRISTOP K TROJNEMU PAKTU ' Jugoslavija je 25. marca 1941-pristopila k trojnemu paktu in črnilo ministrovega podpisa na listini se še ni posušilo, ko je del višjih častnikov jugoslovanske vojske že začel z zadnjimi pripravami na vojaški udar. Načrt za vojaški udar so izdelali oficirji, ki jih je vodil letalski general Dušan Simovič, že zdavnaj prej: z nepored-nimi pripravami na udar so začeli že 4. marca, ko se je razvedelo za tajni obisk kneza Pavla Hitlerju. V pripravah so sodelovali tudi nekateri politiki. Za vse to je vedelo malo ljudi Že od vsega začetka sta.obstajali dve inačici. Ena, kije predvidevala državni udar še pred podpisom pristopa k paktu (da bi ga tako preprečili), in druga, ki je predvidevala državni udar takoj po pristopu. Za drugo inačico so se uporni oficirji odločili šele 11. marca dopoldne, ko jo je sprejel tudi general Dušan Simovič. Načrt za izvedbo državnega udara so izdelali dokončno samo nekaj dni pred udarom, predvideval pa je, da bo vojska zasedla radijsko postajo, mostove, važnejša poslopja in ustanove (pošto itd.) ter poslopje generalštaba. Šef štaba za izvedbo udara je bil-general Mirkovič, vodila pa sta ga pod njegovim nadzorom polkovnik Dragu-tin Savič in podpolkovnik Živojin Radojevič. Tema je bila neposredno podrejenih več skupin, ki so imele čisto konkretne naloge. Načrt je predvideval, da bo središče Beograda zasedel prvi bataljon kraljeve garde, poslopje generalštaba, mostove na Savi in Donavi in poslopje beograjske pošte pa naj bi zasedle enote drugega gardnega bataljona, drugega bataljona oklepnih vozil, 101. protiletalskega bataljona in del 329. protiletalskega diviziona. Zasedbo pomembnejših križišč na Avtokomandi so za-' upali enotam tretjega bataljona oklepnih vozil in delom drugega topniškega polka. Ko je bil podpisan dokument o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu, je bilo že vse nared. Zanimivo pa je, da so ta čas krožile govorice, da vojska podpira pristop k paktu. Te govorice so imele dvojen učinek: tistim, ki so bili za pristop k paktu, so vlivale zaupanje, upornim častnikom pa so dajale potrebno zaščito skrivnosti, kajti v takih pogojih ne bi nihče pomislil, da se pripravlja udar. Mimogrede rečeno sta priprave na udar podprli tudi ameriška in britanska obveščevalna služba, ki sta bili zainteresirani, da Jugoslavija ostane izven pakta. OGORČENJE LJUDSTVA Dan po podpisu pristopa k trojnemu paktu na Dunaju se je Jugoslavija zbudila v morečem vzdušju, ki seje čedalje bolj umikalo ogorčenju in besu. Množice so čedalje jasneje izražale svoje nezadovoljstvo. ■Ulice so bile polne. Križanka VODORAVNO: 1. priljubljeni zimski šport na drsalkah, 6. običajno manjvreden nadomestek, 8. Edo Mohorko, 9. medmet, ki opozarja, kar se pojavi; glej, 10. sladki janež. 13. luka in kopališko mesto na vzhodni obali Italije v provinci Bari, 14. človek iz istega kraja, 17. zgodovinska pokrajina v Južni Španiji in glavno mesto te pokrajine, 19. desni pritok Donave na Bavarskem, 20. akademski klub, 21. prebivalci Blok. 24. veliko jezero v evropski SZ, kraj in reka, ki se izliva v Belo morje. NAVPIČNO: 1. šegavost, vedrina, dobra volja, 2. oranje, 3. avtomobilska oznaka za Kotor, 4. v starorimski mitologiji nimfa, svetovalka kralja Nume Pompilija, 5. najpomembnejši indonezijski otok, 6. peneče se vino, 7. telovadni element, sukanje, točitev, 11. najtežja atletska disciplina, 12. azijska reka iz. Mongolije, pritok Šilke na vzhodu SSSR. I industrijsko mesto v jugovzhodni Turčiji, 16. zlato jabolko, 17. stalna likovna oznaka posameznikov, držav, mest, družin, 18. roleta, navojnica, 22. ako, 23. znak za srebro, argentum. . Brez blazine - osebe, ki vedno spijo brez blazin, želijo ohraniti dobro kondicijo in ne dovolijo nobenih popuščanj. Znajo biti tudi idealisti, hkrati pa znajo izkoristiti sleherni trenutek v svoje dobro] Z objeto blazino — to je značilnost odločnih in neodvisnih ljudi, hkrati pa kažejo precej emocionalne nezre-& losti. V teh ljudeh se pojavlja česta sentimentalnost in želja po stalnem ljubimkanju. Iščejo predvsem močne in odločne prijatelje. Glava pod blazino - običajno strog človek. Išče TAKŠNI SMO o <► « samoto in se najbolje počuti, kadar je sam. Odločen je v svojih sklepih, v ljubezni se do kraja preda, če pa nekoga sovraži, je to za vedno. Često je tudi preobčutljiv. Odeja do brade - ti ljudje se običajno bojijo slabih ljudi, miši in raznih žuželk. Strah kažejo, so nezaupljivi in neodločni na vsakem koraku, sicer pa imajo dober značaj. Zaviti v odejo — v njih živi stalna želja, da bi jih nekdo ščitil, hkrati pa iščejo molčeče in vase zaprte prijatelje, ker so takšni tudi sami. V ljubezni so običajno srečni. Pokrite oči in uspavalne tablete - značilno za te ljudi je, da so površni, da infajo precej lepih pa tudi slabih navad, ki se jih običajno držijo. Nagnjeni so k neodločnosti in hipohond-riji. Spanje na hrbtu, z rokami pod glavo — ljudje zaupajo v svojo moč, sposobnost in inteligenco. Njihova najpomembnejša odlika je zvestoba. Noge izpod odeje — rajši so brez dela, kot da imajo kakršnekoli dolžnosti. So nemirne narave, hkrati pa ne spoštujejo nobenih pravil, ki so običajna za večino ljudi. Skrčen na boku — ti ljudje so v stalni napetosti, ki se je ne morejo znebiti. Prepogosto se spominjajo svojega otroštva, zelo so občutljivi, s svojo okolico pa se- le težko sporazumevajo. Tridesetletni gostilničar iz Regensburga v ZR Nemčiji je svojevrstni svetovni rekorder: progo od Regensburga do Muenchna, ki meri 132 kilometrov, je prehodil na rokah v 48 urah, v števši kratke počitke. Stojo na rokah je znal že pri petih letih, kasneje je postal zahodnonemški mladinski prvak v telovadbi. Doslej je za svojega konjička, hojo na rokah, porabil že preko 350 parov usnjenih rokavic, podloženih z gobasto gumo. Potem pa še trdijo, da človekov organizem ne zdrži dolgotrajne lege z nogami kvišku in glavo navzdol... - ■■■■■ Poprečen Američan je nadvse ponosen, da živi v „najbolj svobodni" deželi na svetu, pri tem pa se običajno sploh ne zaveda, da je ta svoboda bolj zgodovinska kot današnja. O tem priča zgodbica o uporabnosti računalnikov. Dogaja se v newyorški mestni četrti Brooklyn, kjer deluje ugledna tovarna igrač „My Toy" (moja igračka), ki zaposluje okrog sedemsto ljudi. Po prihodu na delo se vsak delavec izkaže s plastično kartico, ki vsebuje podatke o obliki njegove dlani! Obenem položi dlan na čitalrro napravo računalniškega terminala (po eden je ob vsakem izmed sedmih vhodov v tovarno). Ta odčita sliko dlani, osrednji rcčunalnik Data General „Nova 1200" pa vzporeja podatke s kartice z rezultatom čitalne naprave: Če se oboje uje'ma, se odprejo vrata in delavec sme na delo. Ko se potem odpravlja domov, postopek ponovi in odčitke upošteva računalnik pri izračunu mesečnih osebnih dohodkov. Če pa delavca več dni ni na delo, osrednji računalnik enostavno ,,pozabi" podatke o njegovi dlani — in vrata v tovarno se ne odpro. Delavcu ne preostane drugega, kot da potrka na vrata uprave in razloži, zakaj ga ni bilo na delo ... Delavci delajo igračke. So delavci pri tem igračke v rokah računalnika, ki bere brazde z njihovih rok? Atomske muhe Dvanajst nuklearnih inženirjev, 6 biologov in skupina, v kateri je več kot 100 tehnikov, bo v Meksiku „sterilizirala" vse muhe. To je začetek boja proti oboleli živini. Znano je, da je Meksiko dežela z zelo razvito živinorejo. Močna ovira v razvoju pa so razne bolezni, ki jih povzročajo obadi in razne gosenice. Zato bodo v tem letu strokovnjaki ^,atomizirali" okrog 300 milijonov muh, ki bodo uničile škodljive obade in gosenice. S posebnim nuklearnim reaktorgm bodo znanstveniki osposobili muhe, da bodo odporne proti vsem boleznim. hkrati pa bodo z določenimi količinami radioaktivnih snovi sterilizirale vse insekte v svoji bližini, v dotiku z njimi pa bodo celo povzročale smrt. Muhe bodo razporedili na ozemlju, širokem približno 180 kilometrov, kjer so največji pašniki in kjer je največ živine. Za ljudi pa muhe ne bodo nevarne. 7-letno Raichel Fittler, ki je eta žene podpredsednika ZDA " effelerja, je izzvala veliko senečenje in zgražanje. Spo-a sta se lansko leto v nekem :elu v Palm Beachu, kjer je ael delal kot natakar. Kas-ga je Filleijeva vzela za svo-šofeija. Objavila sta za-,o, toda Fitlleijeva je začela m resno premišljevati. I*- Zelo bi bila vesela, če bi Michael nekoliko starejši, tu ne moremo ničesar dti, je dejala. Nisva žaljena kot ljudje pri šestih letih, toda priznati moda se odlično razumeva, se še dokončno odločila, lim, da mi bo v veliko po-in imela bom prijetno b ..., seveda, če se bova poročila... :rarne adko vodo. Raziskovalci so fcotovili, da bi bili helio-ttergetski sistemi najučin-iVitejši na polotoku Mangiš-na vzhodni obali Kaspij-;a morja ter v puščavah ukum in Betpak-Dala. Ti i bi v sončnih dnevih dejali kot heliocentrale, v ob-[čnih dneh pa bi centrale iz-iščali kot navadne termične ktrarrie. lih najrazličnejše slike, ia pa sta se domislila ilastično glavo slavnega i je bil gluh, prav gotovo otiebe je poudarjati, da BREZ BESED humor - Ali so tole omare? — Ne, to so sobe! ... V Paški vasi se pravzaprav že cela tri leta „dviguje prah" okrog kuijih farm, ki si jih je s pomočjo šoštanjske kmetijske zadruge in po pogodbah z zaloško farmo ter s privolitvijo občinske skupščine Velenje postavilo nekaj krajanov. V zadnjem času smo tudi v naše uredništvo dobili nekaj pritožb vaščanov, ki omenjajo, da je zaradi kuijih farm v Paški vasi zrak zasmrajen in da se iz modernih kokošnjakov dviga žago vina, pomešana s peljem. Zavoljo tega smo se odločili poizvedeti o pravih vzrokih teh nesoglasij. Šoštanjski kmetijski zadrugi so spori zaradi pitanja piščancev v Paški vasi dobro znani. Kmetijski strokovnjaki so nam povedali, da so načrte za broj-lerska vzrejališča izdelale strokovne organizacije iz Ljubljane, ki so posebej usposobljene za načrtovanje kuijih farm, velenjski projektivni biro pa je pred- možnosti, da bi omenjena vzrejališča vplivala na onesnaženje Paške vasi in s tem ogrožala zdravje sovaščanov. Po številu vzrejenih živali, predvsem pita-nih bikov, sodi Paška vas med najizrazitejša živinorejska področja v občini Velenje, zato je povsem razumljivo, da se bo živinoreja še naprej razvijala. .. .KRAJANI PA Nadlegovali smo tudi predsednika konference SZDL v Paški vasi Franca Štefančiča. V odgovorih na naša vprašanja je bil modro zadržan, kar smo opazili tudi pri drugih vaščanih. „Razvoj kmetijstva v Paški vasi nam je vsem koristen," je vendarle pripomnil Franc Šte-fančič. ,,Občinski plan razvoja je tak, da se bo v prihodnje kmetijstvo najbolj razvijalo pri nas in v Skomem. Zavedamo se, da so prav za živinorejo pri nas zelo ugodni pogoji. -Krajevna skupnost in konferenca SZDL nista sodelovali pri odločanju Za ali proti gradnji vzrejališč piščancev v Paški vasi, saj je bila takrat šele v obliko-. Diujrcisna viicjaiisua ložene zamisli popravil le v toliko, da so bili stroški izgradnje manjši. Lastniki vzrejališč se ravnajo po predpisanih preventivnih merilih. Po šestinpetdese-tih dneh spitane piščance odpeljejo v Zalog, zatem pa kurje hleve temeljito razkužijo. Tekoči gnoj odvažajo na njive, suhe, sipke iztrebke pa mešajo z mleto koruzo, sojo in dehidri-rano krmo ter s tako mešanico pitajc? mlado govedo. V kooperaciji z Zalogom dosegajo rejci piščancev zelo dobre rezultate, to pa zato, ker kažejo dovolj zanimanja in pripravljenosti za to delo. V kmetijski zadrugi Šoštanj menijo, da sta sporni le dve vzrejališči piščancev, in sicer vzrejališče Angelce Obu in Jožefe Ažman. Zaradi smradu in onesnaženja zraka, ki ga povzroča proizvodnja brojleijev, se najbolj pritožujeta soseda Marija Jelen in Ferdo Dobnik. STROKOVNJAKI PRAVIJO ... Zaradi nenehnih sporov so v septembru strokovnjaki pregledali vsa vzrejališča v Paški vasi. Strokovno mnenje so izrekli strokovnjak veterinarskega zavoda Slovenije v Ljubljani, veterinar zaloške farme, veterinarski inšpektor pri skupščini občine Velenje, v prisotnosti kooperantov ERE Velenje, TOZD Kmetijstvo Šoštanj. Ugotovili so, da vzredijo kooperanti v Paški vasi okoli 360.000 piščancev letno, kar predstavlja pomembno količino živinorejskih proizvodov za domače tržišče. Organizacija vzrejališč, higienske razmere v samih vzrejališčih kot tudi v sami okolici so primerne, z izjemo nekaterih manjših nepravilnosti. Geoklimatske razmere so takšne, da ni nikakršnih Strokovna komisija na podlagi teh ugotovitev meni, da so pritožbe nekaterih sovaščanov, ki se ne ukvarjajo z živinorejo, neutemeljene. vanju, SZDL pa tudi ni imela takšnih pooblastil, kot jih ima dandanes. Osebno nimam nič proti kurjim farmam in čeprav stoji tudi za mojo hišo ena, se Raztezalna lestev — nujnost Na rednem letnem občnem zboru gasilskega društva Velenje - mesto smo slišali podatek, da je bilo v Sloveniji pred dvema letoma 1313 požarov, ki so povzročila za 9,5 starih milijard dinarjev škode. Od tega je bilo več kot polovico požarov zaradi malomarnosti oziroma neprevidnosti. Lani je resda bilo požarov nekoliko manj, vendar še vedno 1021. "V ognju je v letu 1974 zgorelo' 9 ljudi,- opeklinam, ki so jih dobili pri gašenju požarov, pa so podlegli tudi trije gasilci. Te podatke navajamo zato, ker so velenjski gasilci na sobotnem občnem zboru poudarili, da je že skrajni čas, da v Šaleški dolini dobimo avto-lestev, s katero bo možno ob morebitnih požarih reševati ljudi tudi iz nadstropij visokih stolpnic. Takšna lestev je resda razmeroma zelo draga, saj bi bilo zanjo treba odšteti približno 300 starih milijonov dinatjev. Vendar, če to številko primerjamo s škodo, ki so jo povzročili požari pred dvema letoma, lahko ugotovimo, da bi za ta denar dobili kar 32 takšnih razte-zalnih lestev. Na sliki je požar, ki je izbruhnil v kletnih prostorih zavoda za urbanizem v Velenju 4. septembra lani. Zaradi gostega dima, ki seje širil po nadstropjih, prebivalci nismo mogli takoj odditi na delo in so ostali zaprti v svojih stanovanjih. Gasilci so potrebovali kar pet ur, preden so zadušili požar v kleti, na pomoč pa so morali poklicati tudi rudniške reševalce, ki so za takšno gašenje veliko bolje opremljeni kot gasilci - prostovoljci. Toda, kaj bi bilo, če bi dim začel.prodirati v stanovanja, ali če bi požar izbruhnil - na primer — v desetnadstropni stolpnici in bi bilo reševanje ljudi po stopnicah nemogoče!? Zelje gasilcev oziroma to so bile kar zahteve, mislimo da upravičene, je podprl tudi predsednik1 skupščine občine Velenje Nestl Žgank. Seveda gasilci tako velikega denarnega bremena sami ne bodo zmogli. Za pomoč bodo zaprosili delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti, saj rešujejo njihove objekte in življenja. Omenimo naj tudi to, da je Velenje, ki ima že dvajset tisoč prebivalcev, med tistimi slovenskimi mesti, ki še vedo nimajo dežurne službe v gasilskem domu, kar je prav gotovo precejšnja ovira, da gasilci pri svojem delu niso še uspešnejši. K temu vsemu pa se nam zdi vredno dodati še nekaj: - ( Ob koncu lanskega leta so šošotanjski gasilci dobili lestev na ročni pogon, ki so jinvjo podarili gasilci iz Špitala. Gasilci so morali sami plačati dva milijona dinarjev (stara), za carino. Odvečno je poudarjati, da je njihovo delo prostovoljno, lestev pa uporabljajo za nas vse. -vos- Jožefa Ažman ne pritožujem nad smradom in onesnaženjem zraka, ker je to najbolj čutiti samo takrat, kadar je nizek zračni pritisk in tisti teden, preden piščance odpeljejo na zakol. Veseli me, da so si že mnogi kmetje v naši vasi opomogli z vzrejo brojleijev ali bikov in se tako izkopali iz prejšnjega vrtič-karskega životaijenja." V pogovoru z drugimi občani Paške vasi smo izvedeli, da v vasi, sicer smrdi, vendar vedo, da bodo farme ostale. To jih najbolj moti tedaj, ko zapiha južni veter, ki tišči slab zrak k tlom. Zavzemajo se zato^da bi • montirali na farme boljše zračnike. Verjamejo pa, da so tisti, ki so bližje farmam, bolj ogroženi. Menijo, da je bila osnovna napaka že storjena pri določanju lokacije za te farme, ki najbrž res ne sodijo med stanovanjske hiše, še toliko bolj, ker prebivalci Paške vasi niso sami kmetje. Prepričani so, da bi morala vzrejališča biti odmaknjena od stanovanjskih hiš. Poleg neprijetnega smradu in prahu je postal nadležen tudi mrčes, zlasti v poletnem času. GLAVNI TARCl NAPADOV Angelca Obu, lastnica ene izmed spornih farm: pritožujejo se samo priseljenci, najbolj pa Ferdo Dobnik, pleskar po poklicu, ki je pred štirinajstimi leti prišel iz okolice Mozirja in ima blizu naše farme enodružinsko hišico. Tudi Joža Jelen, delavec v Gorenju, naju z Angelca Obu Ažmanovo obtožuje zaradi smradu in prahu, ki ga povzročajo piščanci, ko se kopajo v Žagovini in spuščajo peije. Ker pa sta obe hiši več kot dvajset metrov stran od vzrejališč, gradbena inšpekcija pred gradnjo le-teh ni terjala soglasja od teh dveh sosedov. Soseda Jelen in Dobnik ne nasprotujeta temu, da bi vzrejališča ostala, zahtevata le, da bi zgradili betonske jaške, napglnjene z vodo, v katere bi se usedal prah, zračniki pa naj bi bili tako speljani, da bi smrad šel višje v zrak in bi se tako razpršil. Bojim pa se, da se takšni zračniki ne bi obnesli, saj se lahko zgodi, da bi potem ves, prah ostal v hlevu, kar bi živalim prav gotovo škodovalo. Sicer pa bo o tem odločil pristojen inšpektorat iz Ljubljane, ker se je zato zavzelo Trgovsko in proizvodno podjetje ERA. Pred zadnjo Jelenovo pritožbo smo že namestili zračnike med oba hleva, tako da se sedaj bolj useda prah na naša tla in ga manj nosi k Jelenovim. Vendar se s to spremembo nista zadovoljila niti Jelen niti Dobnik. Resnica je, da se najmoč-• nejši smrad širi od gnoja, predvsem ob slabem vremenu in v času, ko piščanci odraščajo. Med tritedenskim čiščenjem hlevov, pa z vaščani nimamo nikakršnih sporov". Jožefa Ažman pj je dodala: „Zadruga v Šoštanju je s privolitvijo občine 1971. leta pomagala nam malim kmetom v Paški vasi, da smo si mogli najeti posojila za izgradnjo brajlerski vzrejališč. Od takrat smo si precej materialno opomogli in lahko rečem, da se reja piščancev izplača, Čeprav v zadnjem času nekoliko manj, zaradi prevelikih količin mesa na domačem trgu. Prepričana sem, da z brojler-skimi vzrejališči ne delamo Ferdo Dobnik ljenje, nisem mogel niti slutiti da bodo tu postavili kokoi njake, saj", prosim vas, od kdi pa spadajo „kurniki" in stano vanja skupaj? Da je neprijet nost še večja, moram povedati da imamo kuhinjsko okni obrnjeno nasproti kuijemi hlevu in skozenj nam naravnosi vidra prah in peije piščancev Če je vzreja piščancev p« membnejša od zdravega počutji moje družine, potem se bon pač rajši odselil, kakor pa, da b nenehno prenašal to nadlogo Trava pred hišo je vsa zaprašen in živali je zato ne marajo, pi tudi slabše uspeva, podgane st se množično razmnožile, naj huje pa je poleti, ko se pojavij« veliki roji muh. s Če se bo dalo kokošnjak tako urediti, da iz njih ne bo vd smrad in se dvigal tolikšen pral bom zadovoljen, vendar močni dvomim, da bi za toliko piščai cev taki ukrepi zalegli." Jelenova žena Marija pa je pripomnila: „S postavitvijo pitališč je bilo ustreženo le kmetom, ne pa tudi delavcem ki nas v vasi ni tako malo. Ki nas je obiskala strokovna ko misija, se nam je posmihala in ji najbrž odšla v prepričanju, di> se razburjamo zaradi zavisti, kei ti kmetje zdaj bolje živijo in da smo našli priložnost za obujanje starih družinskih sporov, kar pa ne drži. Tisti, ki se o tem še nii prepričal, ne more vedeti, kako težko je prenašati nesnago, ki jo povzročajo piščanci. Zaradi velikih količin prahu, nam je zadnja stena hišne fasade čisto poijavela, b raj da okoli hiše nam ne uspeva več (prej smo na leto pridelali 150 litrov vina), tudi vrt smo bih prisiljeni opustiti, na dan pa smo pomorili že tudi po sedemnajst podgan, poleti pa so najbolj nadležne muhe. Ce bi kurje farme postavili : im :.if. ..i i . ' P: I i :. m Idilika odprtih gnojišč v Paški vasi nikomur škode, res pa je, da zadnji teden predno piščance oddamo, malo bolj smrdi po vasi. Vendar pa iz hlevov ne moremo pričakovati najbolj prijetnih vonjav. Tudi v mestih je slab zrak, pa še tudi niso nič ukrenili, da bi bilo drugače. Od pitanja piščancev nimamo koristi le mi, temveč tudi zadruga in občina. Če ne bi bilo tako, bi vzrejališč sploh ne bilo." TOŽEČA SOSEDA Ferdo Dobnik, najbolj vnet nasprotnik kuijih farm, ki je resnično tudi zelo prizadet, je dejal: „Neznosen smrad se začne širiti iz vzrejališč po treh tednih, od dne, ko pripeljejo enodnevne piščančke. Že štirinajst let živim v tem kraju in ko sem zaprosil za gradbeno dovo- izven vasi, bi ne prišlo do skalji nih sosedskih odnosov in tui mi se ne bi spuščali v zamudi tožbe po sodiščih." Strinjamo se, da so kurj farme pripomogle k hitrejšemi razvoju Paške vasi in da se je z njihovo pomočjo poslovil o" revščine in neučinkovite^ kmečkega garanja ..prenekate kmetovalec, toda projektanti,) gradbeni inšpektorji in druu pristojni strokovni organi bi morali .vendarle vedeti, da v soseščini s tolikimi kurami ni 5 najbolj prijetno živeti, saj sodijo 'j kokoši oziroma piščanci poleg 0 svinj med" najbolj nesnažne ži- ' vali. Najbrž tudi najbolj sodobni u kokošnjaki ne bi smeli nastati med -domovi naših delovni*« ljudi! MARJETKA EBERLINC • KAKO SO SE PAŠKOVAŠČANI SPRAVILI OB SVOJ MIR naš čas NAŠ KOMENTAR • NAŠ KOMENTAR * NAŠ t; Glede na to, da člani sindikata uresničujejo pomemben del svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter s tem svojih interesov tudi v kraju svojega bivanja, je nujno, da se sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda ustrezno poveže tudi s krajevno organizacijo socialistične zveze. Delavci se povezujejo v krajevno skupnost na več nači-; nov, in to neposredno kot delovni ljudje in občani v tisti * krajevni skupnosti, v kateri prebivajo; organizirani v svoji ■ temeljni organizaciji združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnostih v samoupravne organe i krajevne skupnosti; organizirani v sindikatu in drugih j družbenopolitičnih in družbenih organizacijah v okviru i socialistične zveze kot enotne fronte vseh organiziranih socialističnih sil in kot demokratične zveze vseh delovnih ljudi in občanov. i S povezovanjem v krajevni skupnosti bodo delavci, člani sindikata, ustvarili družbenopolitične pogoje, da se uresniči ustavno načelo krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne celice, v kateri delovni ljudje in občani oblikujejo dogovore o vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja in dela. Za to, da bodo interesi delavcev v kraju bivanja lahko uresničeni, je sindikat politično odgovoren. Gre za politično odgovornost sindikata pri organiziranju delavcev za uresniččevanje njihovih interesov kot tudi za nudenje neposredne pomoči pri oblikovanju in izvajanju programa dela krajevne skupnosti. Povezovanje i Da bi zagotovili neposredno prisotnost sindikata v krajevni konferenci socialistične zveze, predvideva statut socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije zastopanost delovnih ljudi in občanov po delovnem principu, organiziranih v osnovne organizacije sindikata, ki izvolijo v ta namen svoje delegate. Statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v . socialistični republiki Sloveniji pa predvideva več načinov za povezovanje sindikata v krajevne skupnosti. In kakšne bodo pravice, dolžnosti in odgogovornosti delegatov osnovnih corganizacij sindikata v krajevni konferenci socialistične izveze delovnega ljudstva? Aktivno bodo sodelovali v detlu krajevne konference SZDL in tako prispevali k uresničeevanju interesov delavcev v kraju njihovega prebivanja. )V krajevno konferenco SZDL bodo prenašali gledišča s svoje osnovne organizacije sindikata do vprašanj, probleemov in ukrepov, ki so povezani s samoupravljanjem v krajevni> skupnosti, otroškim varstvom in varstvom ostarelih delavcev, izobraževanjem, kulturo, telesno kulturo in rekreacijo, komunalnimi storitvami, trgovino, prometom, urejenostjo okolja in drugimi življenjskimi problemi delavcev. V osnovni organizaciji bodo vplivali na to, da bo dala predloge in druge politične pobude samoupravnim organom za zagotovitev ustreznega deleža temeljne organizacije združenega dela ali druge samoupravne delovne skupnosti v sredstvih in drugih oblikah materialnega sodelovanja pri reševanju problemov delavcev v kraju njihovega prebivanja. Poročali bodo o svojem delegatskem delovanju. Na svojo zahtevo pa bodo delegati dobili stališča oziroma usmeritev osnovne organizacije sindikata ali njenega izvršnega odbora za svoje delovanje v krajevni konferenci socialistične zveze. Za uresničevanje vseh teh oblik povezav in vloge osnovne organizacije sindikata v krajevnih organizacijah socialistične zveze je potrebno, da vsaka osnovna organizacija sindikata pripravi pregled svojih članov po krajevnih skupnostih. V občini Velenje morajo biti ti pregledi izdelani najpozneje do 8. februarja in posredovani na občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Do konstituiranja krajevnih konferenc socialistične zveze pa bodo osnovne organizacije sindikata izvolile delegate v krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva. w * * * * * + P * * * t * * * * * \ S # S * s i I * \ 5 I Ž »K * * * * i * * * * * V ŠALEŠKI DOLINI SE JE V ZADNJEM RAZDOBJU POVEČALA VLOGA DELOVNIH LJUDI Nalog še zmeraj veliko Komisija za spremljanje in uresničevanje ustave, ki sta jo imenovala Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje in Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, je te dni znova ugotavljala, kako v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela v Šaleški dolini uresničujejo ustavne določbe. Osnovna ugotovitev je, da so bili doseženi v zadnjem razdobju pomembni premiki. Povečala se je vloga delovnih ljudi in njihov vpliv na odločitve o vseh pomembnih vprašanjih. Kljub temu pa je še zmeraj mogoče ugotavljati nekatere pomanjkljivosti. Predvsem v velikih temeljnih organizacijah združenega dela so se lotili akcije za poglabljanje samoupravnih odnosov preveč formalno, saj so si prizadevali le za priglasitev in formalno registriranje temeljne organizacije združenega dela, premajhno pozornost pa so namenili dejanskemu uresničevanju - ustavnih novosti. Pri tem so, kot vse kaže, pozabili, da velike organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela same po sebi V.e omogočajo vsestranske izmenjave mnenj in informacij delavcev za uveljavitev njihovega družbenoekonomskega položaja v združenem delu in v družbi. Zato predstavlja že sama velikost objektivno oviro za poglabljanje samoupravljanja. Nadalje je mogoče ugotavljati slabosti v odnosih med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela v okviru organizacij združenega dela ter na drugih ravneh, zlasti še kar zadeva združevanje dela in sredstev. Dejstvo je, da sta združevanje dela in sredstev v nekaterih samoupravnih sporazumih pomanjkljivo obdelana, saj združujejo v glavnem le tista sredstva, ki še niso ustvarjena, če pa naj bi združevali tudi druga sredstva, pa ni določeno dovolj natančno, zakaj bi jih združevali. Prav omenjene pomanjkljivosti so bile poglavitna ovira, da ne poteka hitreje in bolj dosledno uveljavljanje določb nove ustave. Razumljivo je, da so šle vse akcije družbenopolitičnih organizacij za tem, da se kar najhitreje razrešijo vsa odprta vprašanja in omogoči dosledno uveljavljanje ustavnih določb v združenem delu. Potem ko je bila septembra lani izdelana prva ocena o samoupravljanju in samoupravnih odnosih v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela v Šaleški dolini, je Komite Občinske konference Zveze komunistov Velenje zalite val od ko- munistov v vseh večjih delovnih organizacijah, da znova preučijo možnosti za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja in ustanovijo komisije, ki bodo pripravile konkretne predloge za dopolnitev samoupravne or- ganiziranosti, če bo to potrebno. V osnovnih organizacijah Zveze komunistov so že ob koncu lanskega leta obravnavali ocene o uresničevanju ustavnih določb ter naloge v zvezi z uresničevanjem akcijskih programov gospodarske stabilizacije. Podrobno so ocenili samoupravno organiziranost v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje, na Rudniku lignita Velenje, Termoelektrarni Šoštanj, v Tovarni usnja Šoštanj in Gradbenem industrijskem podjetju ,,Vegrad" Velenje. Organizacije Zveze komunistov so sprejele akcijske programe za poglobljeno spremembo samoupravnih odnosov, v katerih so določili roke za izvedbo posameznih faz procesa uresničevanja ustave. Ugotavljati je mogoče, da so nekatere naloge že opravili, uresničevanje drugih pa je v teku. # DEJAVNOST SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V OBČINI VELENJE: Tri pomembne naloge Pred občinsko in krajevnimi organizacijami Socialistične zveze delovnega ljudstva so v občini Velenje tri poglavitne naloge, in sicer oblikovanje Socialistične zveze na novih načelih, delegatska sestava samoupravnih organov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje družbenega plana občine Velenje za leto 1975 ter srednjeročnega razvojnega načrta za obdobje do leta 1980. Prejšnji teden sq se sestali na skupni seji predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze in krajevnih skupnosti, v petek pa je bila seja Izvršnega odbora Občinske konference SZDL Velenje. Na obeh 'posvetovanjih so ugotovili, da med dosedanjo javno razpravo ni bilo večjih pripomb k statutu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, zato so sklenili, da bodo izoblikovali predlog za novo organiziranost Socialistične zveze v Šaleški dolini, tako v krajevnih skupnostih kot v občini. V četrtek, 6. februarja, pa je bil seminar za člane izvršnega odbora Občinske konference SZDL Velenje, za predsednike krajevnih organizacij SZDL ter krajevnih skupnosti in pa za predstavnike občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, na katerem naj bi, kot je bilo predlagano, sprejeli dokončen dogovor o oblikovanju krajevnih konferenc Socialistične zveze in o njihovi sestavi. iz temeljne organizacije združenega dela živi v posamezni krajevni skupnosti. Kjer je iz osnovne organizacije sindikata od 20 do 50 članov, bodo imeli ti svojega delegata v krajevni konferenci Socialistične zveze. Sicer začenjajo zdaj v Šaleški dolini tudi s pripravami na predkandidacijske sestanke in na volilne konference, na katerih bo tekla beseda o novih pravilih ter o kandidatih za izvršne odbore in za vodilne funkcije. Tudi v občini Velenje so odločeni, da bodo v prihodnje izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL sestavljeni frontovsko,- to je iz predstavnikov vsega družbenopolitičnega in samoupravnega življenja v posameznem kraju. Predkandidacijski sestanki morajo biti opravljeni do konca marca, do konca meseca junija pa se bo konstituirala na delegatskih osnovah tudi Občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Velenje. TUDI SAMOUPRAVNI ORGANI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH -NA DELEGATSKI OSNOVI Istočasno s pripravami predkan-didacijskih sestankov in volilnih konferenc organizacij Socialistične zveze pa bodo potekale priprave na volitve svetov krajevnih skupnosti. Tudi samoupravne organe v krajevnih skupnostih bo treba oblikovati na delegatskih osnovah, zato bodo potekale v krajevnih skupnostih istočasno volitve v krajevne konference SZDL ter v samoupravne organe krajevnih skupnosti. URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA Pred organizacijami Socialistične zveze v občini Velenje je tudi nadvse pomembna naloga - storiti vse za uresničitev programov, zapisanih v družbeni plan občine Velenje za leto 1975 ter v srednjeročni razvojni načrt Šaleške doline do leta 1980. V teku so pogovori s predstavniki krajevnih skupnosti za oblikovanje programov negospodarskih naložb. Gre za pripravo novih programov in prednostnih redov, da bi v prihodnjih letih, s sodelovanjem delovnih ljudi in občanov, rešili še preostala pereča vprašanja. V KRAJIH Z DO 250 VOLIVCI BODO VSI SESTAVLJALI KRAJEVNO KONFERENCO Med drugim je predlagano, naj bi v krajih oziroma krajevnih skupnostih, kjer ni več kot 250 volivcev, prav vsi volivci sestavlj tli krajevno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva. Tako sestavljenih krajevnih konferenc bi bilo predvidoma v občini Velenje sedem. Vse druge krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva pa bi oblikovali na delegatski osnovi. Pred tem bo treba ugotoviti organiziranost drugih družbenopolitičnih organizacij v posameznih krajevnih skupnostih, nato pa določiti delegate za vodstva krajevnih konferenc Socialistične zveze. Te dni poteka akcija popisa članov osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotoviti je treba, koliko članov osnovne organizacije sindikata Gre za poglobljene odnose Ob koncu preteklega leta se je delavski svet Rudnika lignita elenje, temeljne organizacije združenega dela Rudarsko elektro-ergetskega kombinata Velenje zavzel za čimprejšnjo izdelavo stabi-acijskega programa, da bi tako kar najbolj dosledno uresničili ite sklepe z zadnjih sej centralnega komiteja Zveze komunistov ovenije, ki govore o stabilizaciji. Samoupravni organ je zadolžil rokovne službe in komisije za pripravo programa, v katerega naj zapisali naloge na področju obveščanja, odločanja delavcev pri Jitvi dohodka, odnose v temeljni organizaciji združenega dela, tnanjanje delavcev z investicijsko politiko, izvozno in uvozno ilitiko, večanje proizvodnje in zmanjševanje poslovnih stroškov, ig storilnosti, itd. V stabilizacijski program so lenjski rudarji napisali kot novno nalogo, da je treba lenzivno nadaljevati delo pri glabljanju samoupravnih od-sov v njihovi temeljni organi-:iji združenega dela. Tako bo v kratkem pripravljen pred-; za ustanovitev nekaterih vih temeljnih organizacij ruženega dela znotraj Rud-:a lignita Velenje, ža ustano-ev skupnosti temeljnih orga-:acij, sistem delovanja noupravnih organov ter za dsebojne ekonomske od-se. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so dolžne, da do podrobnosti seznanjajo delavce z dosežki in delitvijo celotnega dohodka. Zagotoviti je treba, da bodo delavci odločali o razporejanju celotnega dohodka, tako o tistem delu, ki gre za razširjeno reprodukcijo združenega dela, kot o delu, ki gre za osebne dohodke, prav tako pa tudi o sredstvih za rezervo. V tej zvezi je treba izoblikovati tudi sistem obveščanja. Sindikalnim organizacijam je treba omogočiti pobudo za organizacijo in usmeijanje delavcev v sistem notranje delitve dohodka, tako da bo sistem prispeval k izboljšanju delovne storilnosti, racionalizaciji proizvodnje ter ne nazadnje tudi k zmanjšanju proizvodnih stroškov. Znova je treba preučiti in dopolniti obstoječi razvojni program gospodarskega in družbenega razvoja do leta 1980. Program mora izhajati iz celovitosti interesov s tem, da se vključijo v razvojne načrte družbenopolitične skupnosti. Pri dopolnjevanju programa je treba upoštevati zahtevo za nadaljnje povečanje proizvodnje na 4,5 do 5 milijonov ton letno. Ob tem pa bo naloga, da se pravočasno zagotovi denar na nadaljnjo modernizacijo proizvodnje, zagotovi zadosten dotok novih delavcev v rudarstvo ter primerno rast družbenega standarda. V okviru Rudnika lignita Velenje je treba okrepiti prizadevanja za večjo proizvodnjo, delovno storilnost, dohodek, boljše izkoriščanje delovnih zmogljivosti in znanja. za racionalizacijo proizvodnje, za manjše stroške poslovanja, za večjo delovno disciplino, smotrnejše zaposlovanje dclavcev ter organizacijo dela. Posebno pozornost namenjajo tudi produktivnosti dela, in sicer z izboljšanjem osnovnih procesov na osnovi raziskav in razvoja, izboljšanimi metodami dela, izboljšano organizacijo, načrtovanjem in kontrolo ter s povečano storilnostjo zaposlenih na vseh ravneh. Stalno bodo poslej spremljali gibanje cen drugih partnerjev. Služba za mehansko obdelavo podatkov pa bi v prihodnje spremljala stroške proizvodnje in prikazovala zaloge reprodukcijskih materialov. Realni osebni dohodek zaposlenih mora rasti na osnovi povečevanja proizvodnje in produktivnosti. Storiti je treba vse za izboljšanje kvalitete premoga, iz uvoza pa naj bi kupovali samo tiste stroje in opremo, ki jih doma ni ali pa so pri nas dražji, kot so na tujem. Del slušateljev in predavateljev seminarja za delegate tovarne usnja Šoštanj. • DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ORGANIZIRALA VEČ SEMINARJEV Izobraževanje delegatov Delavska univerza Velenje je v začetku letošnjega leta začela z družbenopolitičnim izobraževanjem delegatov in članov samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela. Prvi, ki so začutili potrebo po takšnem izobraževanju, so bili v tovarni usnja Šoštanj. Za prvo skupino se je začel seminar 20., za drugo pa 27. januarja. Vsaka skupina je imela 16 ur predavanj. Slušatelji seminarja so se seznanili z naslednjimi temami: družbenoekonomsko in družbenopolitično ureditvijo SFRJ, temelji delegatskega in skupščinskega sistema in z družbenimi dogovori ter samoupravnimi sporazumi, komuniciranjem v delegatskem sistemu, organiziranostjo samoupravljanja v tovarni usnja ter prikazom in obrazložitvijo interne samoupravne zakonodaje v TOZD; gospodarjenjem v TOZD in OZD ter s programom razvoja industrije usnja Vrhnika in tovarne usnja Šoštanj. Ob koncu seminarja pa so imeli slušatelji še sklepni pogovor z vsemi predavatelji. Posamezne teme so predavali dipl. politolog Kristjan Hrastelj, politolog Jože Veber, politolog Tone Šeliga, pravnik Oto Persoglio, dipl. ekonomist Ludvik Kastelic in dipl. inž. Matjaž Vouk. V ponedeljek je delavska univerza organizirala podoben seminar za Galip Šoštanj, danes pa se bodo začela predavanja za delegate iz G1P Vegrad. Zatem pa bo delavska univerza podoben seminar organizirala še za Ero in Lesno Šoštanj ter druge delovne organizacije in delegate v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. aš ČAS 9 OB 30-LETNICI OSVOBODITVE V VELENJU Republiška likovna revija VELENJSKE RAZGLEDNICE Kulturni praznik je en sam Še nekaj dni in praznovali bomo največji kulturni praznik leta - Prešernov dan. Gotovo je, da veličine njegovih misli in čustev ne more do danes odtehtati noben drug poet. Umetniška sila pesmi in preroška vizija v njih sta elementa, ki ju velja spoštovati in ceniti. Zato ne bo kraja v Sloveniji, kjer bi se ne spomnili genija in optimista slovenske tvornosti z dostojno proslavo. Zdi se, da bi bilo skoraj absurdno stopati v veliki dan s pustnimi burkami. Kako je vendar mogoče pozabiti pesnikovo izročilo v revolucionarni Zdravljici? Kako je vendar mogoče prav ta dan prezreti Prešernovo misel iz Sonetnega venca, da bodo Kranjcem milše zvezde zasijale? ! Prezreti misel, današnjo svobodo! Tako sem razmišljal, ko sem stopal po cesti, zamaknjen vase. Potem me je zbodlo poročilo, da bodo 8. februarja organizirali veliko maškarado .. . Nekdo je rekel, da se Prešeren in pust ne srečata vsako leto. Res je. Ne bi hoteli odvajati ljudi, da se vsaj enkrat letno pošteno na-smejijo. Sicer pa bo pustni torek šele tri dni pozneje. Zato gotovo ni prav, da se organizatorji marsikje ne zavedajo dveh pomembnih datumov. Še bolj lahkomiselno je, da v nekem kraju napnejo vse sile za organizacijo karnevala, kulturni praznik pa prezrejo. Kulturno osveščen Slovenec danes bi vsaj vsako leto enkrat moral čutiti veličino in lepoto pesnikovega izročila. In mi vsi bi morali vplivati, da se oba praznika ne zlijeta v en dan. Občinska kulturna skupnost in zveza kulturno-prosvetnih organizacij Velenje bosta skupaj z združenjem likovnih skupin Slovenije organizirali v Velenju II. republiško revijo likovnih skupin Slovenije. Razstava bo v počasititev 30-obletnice rudnika lignita Velenje. Najprej bodo manjše razstave po vsej Sloveniji. Na njih bo posebna republiška komisija do konca aprila i?brala 80 do 100 najboljših del, katera bodo zatem razstavili na republiški razstavi v Velenju predvidoma konec junija ali v začetku julija. Otvoritev razstave bodo po vsej verjetnosti združili z občnim zborom združenja likovnih skupin Slovenije. Organizatorji nameravajo k sodelovanju na razstavi pritegniti ,tudi likovnike iz drugih republik, tako da bi bila to vse-jugoslovanska razstava, ki bi najbolje prikazala enoten boj jugoslovanskih narodov in narodnosti in ustvarjanje v zadnjih tridesetih letih. Iz Velenja pa bi nato razstava potovala tudi v druge republike. Predstavniki likovnih skupin iz Slovenije so se prvič sešli na posvet o organizaciji razstave v Velenju v soboto, 25. januarja, teden dni zatem pa se je prav tako v kulturnem domu v Velenju sešla na sestanek o tem organizacijska komisija. Sestanek organizacijske skupine Rekordni izkop lignita Delovna skupnost Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je spoznala, da je ena od neodložljivih in stalnih nalog -sprotno izpolnjevanje proizvodnih načrtov. Zato tudi ni slučaj,da si v vseh temeljnih organizacijah združenega dela prizadevajo, da bi že na začetku leta dosegali takšno proizvodnjo, oziroma takšen obseg gospodarjenja, kot so ga predvideli z-letnim načrtom V prvem mesecu 1975. leta so bili najbolj uspešni delavci v obeh največjih temeljnih organizacijah združenega dela Ru-darsko-elektroenergetskega kombinata Velenje. Tako sta Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj dosegla prav v januarju rekordno mesečno proizvodnjo. Velenjski rudarji so prejšnji mesec dvakrat, in sicer 10. in 31. januarja izboljšali rekordni dnevni izkop lignita, in sicer od 16.300 don lignita, kolikor so ga nakopali 28. decembra lani, najprej na 17.600 ton, da bi zadnji dan januarja nakopali kar 18.400 ton lignita. Zato tudi ni slučaj, da so velenjski rudarji januarja dosegli tudi rekordni mesečni izkop lignita - 376.000 ton. V Termoelektrarni Šoštanj pa so v januarju 1975 proizvedli 256 milijonov KWh električne energije in tako postavili nov rekordni mesečni proizvodni dosežek. Za proizvodnjo 256 milijonov KWh električne energije so prejšnji mesec v Šoštanju po- rabili 295.000 ton velenjskega lignita. Ob tem velja omeniti, da je potekal proizvodni proces tako v Rudniku lignita Velenje kot v Termoelektrarni Šoštanj v prvem mesecu tega leta nemoteno, brez večjih zastojev, na rekordno mesečno proizvodnjo pa je prav tako pomembno vplivala zavest vseh članov obeh delovnih skupnosti, da zagotovijo gospodarstvu in vsem drugim porabnikom kar največ premoga in električne energije! • Dejavnost Zveze komunistov v Šaleški dolini Zadnji ponedeljek, 3. februarja, je komite občinske konference Zveze komunistov Velenje razpravljal med drugim o uresničevanju nalog, ki izhajajo iz predloga družbenega načrta občine Velenje za leto 1975 ter o investicijskih nalogah temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti. Sredi tedna pa so bili na komiteju občinske konference pogovori s sekretaiji osnovnih organizacij zveze komunistov o poglabljanju samoupravnih odnosov ter o uresničevanju stabilizacijskih programov ter programov varčevanja. Pogovori s sekretaiji osnovnih organizacij sodijo v okvir priprav za bližnjo sejo občinske konference Zveze komunistov Slovenije Velenje. LETNA KONFERENCA GASILSKEGA DRUŠTVA VELENJE-MESTO Financiranje prek krajevnih skupnosti V teh dneh se v velenjski občini vrstijo redni občni zbori gasilskih društev, na katerih ocenjujejo delo v preteklem letu, sprejemajo delovne programe za letos, opozarjajo pa tudi na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem prostovoljnem delu. Pisali smo že o občnem zboru škalskih in šoštanjskih gasilcev, v soboto, 1. februarja, pa so se sešli na občni zbor oziroma redno letno konferenco člani gasilskega dru- štva Velenje — mesto. Poleg predsednika skupščine občine Velenje Nestla Žganka in načelnika za notranje zadeve Draga Tratnika so se vabilu odzvali tudi predsedniki nekaterih krajevnih skupnosti, predstavniki sosednjih gasilskih društev, občinske gasilske zveze in nekaterih delovnih organizacij. Gasilsko društvo Velenje — mesto je imelo lani 72 članov, 7 članic,- 18 mladincev ter dva podporna člana. Glede na to Poveljnik občinske gasilske zveze Ivan Ojsteršek izroča priznanje Ivu Krofiu da so pionirji že prerasli v mladince, bodo v tem letu poleg strokovnemu izobraževanju vsega članstva posebno skrb namenili tudi vzgoji nove pionirske desetine. Poleg tega jih meseca julija čaka tudi organizacija občinskega tekmovanja veteranov. Kot je razvidno iz skupnega poročila, ki ga je podal predsednik društva Stanko Hudales, so velenjski gasilci opravili lani nekaj pomembnih akcij, na katere so lahko ponosni ne le gasil cr sami, ampak vsi občani. V lanskem letu so med drugim sodelovali v štirinajstih požarnih akcijah in pri tem opravili 680 ur napornega prostovoljnega dela. Pohvalijo se lahko, da so junija v Velenju uspešno organizirali republiško tekmovanje gasilcev. Na tem srečanju 147 desetin iz vse Slovenije je prva desetina zmagala v skupini B, najboljši pa so bili tudi v vaji trodelnega napada. Seveda je društvo sodelovalo tudi na raznih tekmovanjih na občinski ravni in pri tem doseglo nekaj zavidljivih rezultatov. Na članskem občinskem tekmovanju junija v Velenju je bila prva desetina najboljša, druga pa je osvojila sedmo mesto. Mladinci so zmagali na občinskem tekmovanju^ ki je bilo v Šoštanju. Zelo spretni pa so tudi veterani, ki so prav tako osvojili prvo mesto. V. lanskem letu Se je društvo precej ukvarjalo tudi z vprašanjem, kako dobiti denar za opremo in tekoče vzdrževanje. Veliko težav imajo tudi s knt-jem nekajmilijonskili (starih) stroškov za kurjavo in elektriko v domu. „Z reorganizacijo služb občinske skupščine in ustanovitvijo krajevnih skupnosti bo treba poiskati skupno pot za zagotovitev dotacije finančnih sredstev za kritje potreb gasilske službe v Velenju, saj sami nismo sposobni dobiti tega, kar narekujejo potrebe in zahteve," je v zvezi s tem dejal Stanko Hudales. Na sobotni letni konferenci GD Velenje — mesto so podelili tudi priznanja članom za dolgoletno delo v društvu. Za dvajsetletno delo so prijeli priznanja Cilka Pečečnik, Jože Meh, Jožica Melanšek, Ivo Krofi in Karel Majdak. Za desetletno pa Mirko Kasesnik Peter Raz-devšek in Štefan Suman. - '"T/* ■ r •Se« % * MS . ' • Zbiralci starih avtomobilov Ljudje se navdušujemo za različne konjičke. Eni zbi znamke, drugi star denar, tretji značke, itd. Kot pa k imajo nekateri Velenjčani že takšen standard, da se navdi jejo za zbiranje „skelotov" starih avtomobilov. Tako namreč lahko sklepali iz posnetka, ki smo ga napn prejšnji teden pri bloku na Tomšičevi cesti. Vendar to ni edini takšen avtomobil, ki smo ga odkrili med našim krati sprehodom po Velenju. Za staro Namo ob Kidričevi c smo opazili še eno škodo, prav tako v zelo revnem stai pred blokom, ki stoji za Erino tržnico ob Kidričevi ogrodje starega fiata. JSŽIlshfcii«! »1 %. %,- , "-m • Paka odlagališče kovinskih sodov Pred leti smo Pako regulirali, zato ker se je v preteki^ pogostokrat razlila iz struge in poplavila mnoge kleti in i novanja. V nekaj letih se je na njenem dnu nabralo že to proda in druge navlake, med drugim tudi kovinskih sodo da se bojimo, da ob daljšem deževju njena struga kmalu l bo več dovolj globoka. Pa ne le to. Pogled z mostu v stan Velenju našemu mlademu mestu vsekakor ne more biti ponos. - jk, ' v ~ - ttHiv • Kdo je kriv? Tudi ta posnetek peskovnika in klopi brez desk za blok ob Tomšičevi ulici si bo - kot kaže - pridobil domovir pravico v našem časniku. Le malo udarniške dobre stanovalcev in slika bi bila lahko drugačna. m iOi* i • Premajhen znak? Prešernova cesta v Velenju postaja ozko grlo za pron Toda ne vedno! Le takrat, kadar vozniki spregledajo metni znak prepovedano ustavljanje in parkiranje. mali oglasi ODAM 8 ugodno prodam, led popoldne od 14. do ure. Alojz Saje, Tomšičeva 28, Velenje. T 850, letnik 1969, v voznem stanju in fiat 850, letnik 1968 ugodno prodam po delih. Plačilo možno s čekom. Sevčni-kar Anton, Lajše 199, Šoštanj. OHIŠTVO za manjšo dnevno sobo, primerno tudi za samsko sobo, prodam po zelo ugodni ceni. Kastelic, Šaleška 22, Velenje. UPIM IPAČKA, letnik 1973, kupim. Naslov v uredništvu. KINO REDNI KINO VELENJE f Petek, 7. 2. ob 17.30 japonski ffavni film „Bitka za Okinavvo". težija: Kihaci Okamoto. Igrajo: Eequ Kobayashi, Yuzo Kayama, Petsuto Tanba. Sobota, 8. 2. oh 17.30 in 0 japonski barvni film za Okinavvo". lelja^ 9. 2. ob 17.30 in japonski barvni film za Okinavvo". orek, 11. 1. ob 17. in 19.30 ski barvni film onec pomladi". Režija: Ste-Petrovič in Miguel Iglesias. Milena Dravič, Mira Stu-Sonja Jusič, Josip Ta tiči. " 12. 2. ob7.30 in U.9.30 :r barvni film „Kjee je f" Režija: James Cldavel. Tommy Steele, Staanley »r, Fiona Levvis. itrtek, 13. 2. ob 17.300 in 0 ameriški barvni film ,.„Kje i?" :ek, 14. 2. ob 17.30 aimeri-barvni film „Leto 42". Re-: Robert Muligan. Igrajo: šnifer CNeal, Gary Greims. Sobota, 15. 2. ob 17.30 in 9.30 ameriški barvni film Leto 42". ; Nedelja, 16. 2. ob 17.30 in 9.30 ameriški barvni film Leto 42". KINOGLEDALISČE VELENJE Ponedeljek, 10. 2. ob 20). uri igo slovan ski barvni film Konec pomladi". Režija: S telil Petrovič in Miguel Iglesias. [rajo: Milena Dravič, Mira Stu-ica, Sonja Jusič, Josip Tatič. "Ponedeljek, 17. 2. ob 20. uri meriška drama „Hammersmith i pobegnil". Režija: Peter Usti-»v. Igrajo: Richard Burton, lizabeth Taylor, Peter Ustinov, eau Bridges. KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ Sobota, 8. 2. ob 19.30 franco-a barvna kriminalka „Policaj". ežija: Jean Pierre Melville. jrajo: Alain Delon, Chaterine enevue. Nedelja, 10. 2. ob 17. in J.30 ameriški vohunski film »alzburška zveza". Režija: Lee . Katzin. Igrajo: Barry New-an, Anna Karina. Sreda, 12. 2. nemški barvni m „Osceola", ob 19.30. Re-ia: Konrad Petzold. Igrajo: »iko Mitič, Horst Schultze. OBISKALI SMO ATLETE V KOPRU Velenjski atleti so se na našo željo za slovo še slikali Ji • + V '« * w .t «• ■ „ • , 'ilipsš f' -1* V Kopru je bilo 40 atletov iz Velenja. PROMETNE NEZGODE ODPOVEDALE ZADNJE ZAVORE Avtobus CE 449-72 je 26. januarja vozil šofer Miodrag Petrovič na lokalni progi Velenje-Topolšica. Pred odhodom iz Topolšice je pozabil pregledati vozno stanje avtobusa. V levem blagem ovinku, blizu topolške pošte se je srečal z osebnim avtomobilom LJ 289-10, ki ga je vozil Peter Pogorevc. Ze pred srečanjem je voznik avtobusa zaviral, a ga je zaradi pokvarjenih zavor zaneslo na desni rob ceste. S prednjim desnim kolesom je zadel v cestni robnik, zgornji del avtobusa pa je oplazila velika veja z bližnjega drevesa. Odbilo ga je proti sredini ceste prav takrat, ko se je srečeval z osebnim avtomobilom. Vozili sta se bočno oplazili, pri čemer pa sta voznika ostala nepoškodovana. Z NEREGISTRIRANIM MOPEDOM PO SREDINI CESTE Voznik osebnega avtomobila CE 673-70 Mihael Smonkar je dne 28. januarja peljal iz Plešivca proti Velenju. Pred hišo številka 15 v Plešivcu mu je v desnem nepreglednem ovinku pripeljal nasproti voznik neprijavljenega mopeda Edo Priteržnik, ki je vozil po sredini cestisča. S prednjim delom mopeda je trčil v levi prednji del osebnega avtomobila. Mopedist je dobil lažje telesne poškodbe in je moral iskati pomoč v celjski bolnišnici. Na obeh vozilih je za okoli 3000 din materialne škode. TRČENJE PRED PREHODOM ZA PEŠCE 27. januarja je pripeljal Janez Rutar s svojim osebnim avtomobilom po Celjski cesti v Velenju do križišča Partizanske in Celjske W "S™ je vozil Franc Movh z osebnim avtomobilom CE v- Je začel v križišču zavijati na desno na Partizansko cesto, ki so jo prav tedaj na označenem prehodu prečkali pešci zato je moral Movh pred prehodom svoje vozilo zaustaviti. Takrat se mu je v zadnji del vozila zaletel voznik Rutar, ki je bil po ugotovitvah vinjen. Povzročena škoda znaša blizu 1500 din. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA Lemež se je 29. januarja vozil z osebnim avtomobilom CE °2°-?2 PO krajevni cesti iz Velenja proti Podkraju. V Podkraju je pri hiši številka 5/a zapeljal na levo stran ceste in trčil s prednjim blatnikom v prednji levi blatnik osebnega avtomobila CE 702-85 s katerim je iz nasprotne smeri pripeljala voznica Marija Obu. Z alkotestom so ugotovili, da je Lemež vozil v vinjenem stanju in je zaradi tega povzročil škodo za okoli 8000 din. B hotel Daka Veselo pustovanje 1975 - HOTEL „PAKA" VELENJE vas vabi na veselo, že tradicionalno pustno rajanje na pustno soboto in pustni torek. - NOČNI BAR bo odprt že ob 21. uri. Nov barski spored, ob 23. uri. Vstopnina 50 din. - JEDILNICA -POSEBNA SOBA rezervacija sedeža in pustni rikvizit 40 din. - KEGLJIŠČE HOTELA „PAKA" posluje normalno. - V RESTAVRACIJI »JEZERO" rezervacija - vstopnina in konzumacija 30 din. REZERVACIJE V HOTELU „PAKA" SPREJEMA IN PRODAJA RECEPCIJA HOTELA, telefon 851-220 in RESTAVRACIJA »JEZERO", telefon 850-170. BODIMO VESELI IN NA SVIDENJE! Marljivo se pripravljajo Kot že večkrat doslej so tudi letos velenjski atleti izkoristili zimske šolske počitnice za skupne enotedenske priprave. Pod vodstvom trenerja Valterja Stajnerja je na pripravah v Kopru 40 atletov. S predsednico atletskega kluba Yero Zupančič smo obiskali atlete. Že ob prihodu v Koper smo opazili ob cesti atlete s -trenerkami AK Velenje, ki,so hiteli na popoldanski trening na stadion. V hotelu „Žuster-na" imajo poleg izdatne hrane tudi na voljo pokrit bazen z morsko vodo, savno in kegljišče. Te pogoje seveda s pridom izkoriščajo. Po napornem treningu dopoldan in popoldan imajo vsi obvezno sprostitev \f bazenu, po potrebi pa tudi v savni. V hotelu jim delajo družbo osnovnošolci nižjih razredov iz Novega Sada, ki imajo tu v okviru šole v naravi plavanje. Take počitnice veljajo učenca 500 dinarjev. Vredno posnemanja! Kot je povedal trener Valtcr Štaj-ner, ima na skrbi zelo različen sestav fantov in deklet - od osnovnošolcev do že izoblikovanih atletov. Delo je težavno in odgovorno, saj terja njegovo prisotnost ne samo na treningih, temveč mora reševati tudi vse mogoče probleme, ki se pojavljajo v taki pisani dniščini. Nekateri so prvič od doma, dnigi preživljajo zaradi napornih treningov psihofizične krize itd. Osnovni smoter priprav atletov, ki so v pretežni večini tekači, je preveriti psihofizične sposobnosti in odpraviti pomanjkljivosti v tehniki. Cilj teh priprav je čimbolje pripraviti tekmovalce za bližnje prvenstvo v krosu. Saj AK Velenje letos brani naslov ekipnega republiškega prvaka v krosu. Posebna skrb trenerja pa je priprava treh kandidatov za državno reprezentanco, za balkansko prvenstvo v krosu, ki bo v Romuniji. Ve-lenjčana Edo Hojan in Andreja Šverc ter članica Kladivarja Danica Urankar bi morali na skupne priprave v Ulcinj, zaradi oddaljenosti so skrb za te tri kandidate poverili trenerju Štajnerju. Zato si prizadevajo, da bodo za zadnji pregledni kros, ki bo v Medulinu, čimbolje pripravljeni. Sicer pa je trener Štajner z delovno vnemo mladih atletov zelo zadovoljen. Delo poteka po programu, ki ga spričo dobrih pogojev brez težav uresničujejo. „Dobrcga atleta je moč narediti le z dolgoletnim načrtnim in trdim delom - to jim skušam vcepiti v njihovo zavest. Če bodo s tako prizadevnostjo nadaljevali, lahko pričakujemo dobre rezultate," je v razgovoru poudaril vodja priprav. Mnenje atletov - Danica Urankar (uslužbenka iz Celja): „Od tekmovalne sezone nc pričakujem veliko, Udeležila se bom izbirne tekme za reprezentanco za BK v Medulinu. Želim ubraniti naslov državne prvakinje na 800 m. Če bo letošnja sezona uspešna, bom še eno sezono tekmovala, sicer pa želim športni režim življenja spremeniti v zakonskega." Edo Hojan (dijak elektrotehniške šole RŠC): „Ker treniram in tekmu-jenj vso zimo, treninge brez posebnih težav opravljam. V Medulinu se bom potegoval za mesto v reprezentanci za balkanski kros med mlajšimi člani v teku na 6000 m. Vse moje priprave so usmerjene za dosego tega cilja, kar pa bo zelo težko • Tudi letos letovanje v prikolicah ' Občinski svet zveze sindikatov Velenje bo s svojimi avto prikolicami tudi v letu 1975 zagotovil članstvu ustrezno število počitniških kapacitet. Prikolice, ki so nameščene v Premanturi (6) in Rabcu (8), naj bi omogočile letovanje predvsem tistim članom, katerih delovne organizacije nimajo možnosti organizirati letovanja v lastnih počitniških objektih. Vse podrobnejše informacije v zvezi s koriščenjem teh prikolic (cene, kriterij) lahko dobijo člani sindikata pri svojem predsedniku osnovne organizacije ali predsedniku konference v OZD in ostalih skupnostih. Članom sindikata priporočamo, da izkoristijo ta letovanja, s katerimi občinski svet zveze sindikatov Velenje nadaljuje z organiziranim reševanjem počitniške rekreacije. • Kros v Velenju Atletski klub Velenje prireja v nedeljo, 9. februarja 1975, na stadionu ob jezeru meddruštveno tekmovanje v krosu. Sodelovali bodo vsi najboljši tekači iz vse Slovenije. To bo zadnje tekmovanje pred republiškim in državnim prvenstvom in preizkušnja kandidatov za balkansko prvenstvo. Pričetek tekmovanja bo ob-11. uri. uresničiti. V teku na 1500 m bom startal na rezultat 3:45, to je moja želja letošnje sezone." Andreja Šverc (dijakinja gimnazije Velenje): „Treningi so tempi-rani na bližnja prvenstva v krosu, kjer imam možnost za reprezentančni grb. Po dosedanjih rezultatih sem med kandidati za balkansko prvenstvo." „Pridobivanje moči in hitrosti sta poglavitni pogoj, da bo Andreja izboljšala rezultate na 800 in 1500 m v letošnji tekmovalni sezoni," je dodal trener Štajner. Ivan Lampret (učenec poklicne kovinarske šole RŠC): „Sem prvič na takšnih pripravah. Treniram dvakrat na dan. Brez treningov doma bi težko izpolnjeval te obveznosti. Tekmoval bom na srednje proge od 800 do 3000 m pri mlajših mladincih. Upam na dobre rezultate." Vera Zupančič (predsednica AK Velenje): „Za tako težko in odgovorno delo bo moralo v bodoče skrbeti več ljudi - trenerjev. Želim, da bi se delo atletov in trenerja obrestovalo na republiškem prvenstvu v krosu, kjer branimo naslov ekipnega prvaka in da bi se Andreja in Edo uvrstila v jugoslovansko reprezentanco za balkanski kros." Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9. do 12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč ter 4. do 8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč. JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski „Šalek-Gorica" Za gradnjo individualnih družinskih stanovanjskih hiš se oddaja stavbno zemljišče v soseski Šalek-Gorica in sicer naslednje gradbene parcele: 1. za gradnjo vrstnih hiš tipa „Atrij-l": parcela 108 velikosti 325 kv. m parcela 100 velikosti 327 kv. m parcela 222 velikosti 319 kv. m parcela 225 velikosti 322 H. m parcela 226 velikosti 322 kv. m parcela 213 velikosti 298 kv. m 2. za gradnjo vrstnih hiš tipa „Terasa-l": parcela 49 velkosti 217 kv. m parcela 56 velikosti 183 kv. m parcela 60 velikosti 185 kv. m parcela 61 velikosti 175 kv. m parcela 62 velikosti 182 kv. m parcela 66 velikosti 184 kv. m parcela 67 velikosti 184 kv. m parcela 51 velikosti 372 kv. m ' 3. za gradnjo vrstnih hiš tipa „Terasa-2": parcela 27 velikosti 346 kv. m parcela 28 velikosti 336 kv. m 4. za gradnjo stanovanjske hiše tipa „Dom-2": parcela 262 velikosti 405 kv. m 5. za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše parcela. 347 velikosti ca. 800 kv. m Vse parcele ležijo v k. o. Velenje in imajo oznako gradbene parcele. Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena za zemljišče znaša 35 din za kv. m in se mora plačati v treh dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. V tej ceni je že zajet občinski prometni davek ter stroški zemljiškoknjižnega prepisa pravice uporabe na zemljišču. 2. Stroški" komunalne ureditve posamezne parcele znašajo 50.000 din in se morajo plačati v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uprabo, sicer se zaračunajo 12 % obresti. Stroškov komunalne ureditve ne plačajo tisti,'ki se izkažejo s potrdilom delovne organizacije, ki je podpisnica samoupravnega sporazuma o komunalni ureditvi soseske „Šalek-Gorica" in v kolikor je taka delovna organizacija poravnala vse obveznosti po sporazumu ter še ni bil izčrpan znesek vloženih sredstev. V plačilu komunalnega prispevka niso zajeti stroški toplovoda, ki bremenijo investitorja neposredno, niti stroški morebitnih asana-cijskih del na zemljišču. 3. Z gradnjo je treba pričeti v roku šestih mesecev in končati v roku treh let po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo, sicer zgubi investitor pravico do uporabe zemljišča. V tem primeru bo sklad odvzel pravico do uprabe zemljišča pod enakimi pogoji, kot ga je oddal. 4. Interesenti morajo najmanj en dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v višini 3.000 din na račun štev. 52800-652-28073 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje z oznako, da. je varščina. Brez vplačane varščine se ponudnik ne more udeležiti natečaja, za eno vplačano varščino pa sme ponudnik kandidirati samo za eno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vračuna v plačilo komunalnega prispevka. V kolikor ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja, zapade varščina v korist sklada., 5. Sestavni del tega razpisa je Analiza prostih površin v 1. fazi zazidave „Salek-Bevče", ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. 159/MO-MJ dne 4. 12. 1973 in ki se nanaša na pogoje zazidljivosti posameznih parcel, ki so v razpisu. Analiza je na vpogled na Zavodu za urbanizem. 6. Vse ostale stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah nosijo investitorji (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, gradbeno in lokacijsko dovoljenje, hišni priljučki itd.). Za najugodnejšega ponudnika se bo štel tisti, ki bo sprejel vse razpisane pogoje natečaja in ponudil najvišjo ceno za zemljišče. Javni natečaj bo dne 27. februarja 1975 ob 15. uri na Zavodu za urbanizem Velenje - Tomšičeva 18.- Vse informacije lahko dibe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Številka: 464-14/73-3 Datum: 3. 2. 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame BRIGITE POLENIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje in ob bridki izgubi kakorkoli pomagali ter zasuli njen poslednji dom z venci in cvetjem. Posebna zahvala dr. Črepinšku za mnogo let zdravljenja in lajšanje maminih bolečin. Hvala tudi govorniku Kvartiču za poslovilne besede. Žalujoči: hčerki Cirila In Marija, sinova Franc in Jože z družino Bdništvo in uprava Velemje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, ne Vovk m Rudi Zevairt - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik deški rudar uhajal d« 1. januaija 1973 - Zdaj. izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna očmna je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretanata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeS davek od prometa proizvodov. r j j aš ČAS 11i m V NEDELJO NA VRHU Tj f i Solidarnostna akcija gasilcev Franc Ovčjak je eden izmed tistih petih prebivalcev Loma, ki lani, ko so drugi prebivalci tega zaselka v krajevni skupnosti Topolšica dobili vodovod, niso mogli biti deležni veselja, da bi tudi v njihova stanovanja in hleve pritekla zdrava pitna voda. Črpalke, ki potiskajo vodo po ceveh, niso dovolj močne, da bi ta pritekla tudi na vrh Loma na višino 884 metrov. Franc Ovčjak že dolga leta lovi deževnico v dva velika, 50.000-litrska vodnjaka - rezervoarja, ki jih je skopal pri hiši. Vendar se je letošnjo zimo zaman oziral v nebo in iskal oblake, iz katerih naj bi pritekel dež ali pa se vsul sneg na njegovo. streho, se potem topil in v „Oh, ko bi bila voda vedno tako čista," je dejala Franceva žena njegova velika vodnjaka bi spet tekla voda. Žal dežja pa tudi snega ni bilo, vode za 11 glav živine in družino pa je vse manj. V zadnjem času se je moral vsak dan -odpraviti z voli in 250-litrskim sodom po vodo v potok Strmina. Ker je pot zelo strma in slaba, je več naenkrat ni mogel pripeljati. Za dve vožnji na dan je porabil kar tri ure. Suha zima in prazna rezer-voaija. Vse to gaje tako skrbelo, da ponoči ni mogel spati. Razmišljal je in razmišljal, kako bi vendarle napolnil rezervoarja in zagotovil živini zadosti vode. Z vodo je namreč moral zaradi suše v zadnjem času zelo varčevati, zato je tudi živina ni dobila toliko, kot bi jo popila. „Brez vode pa tudi ne moreš imeti lepe živine," je menil. . In Franc Ovčjak se je odločil. Odpravil se je h gasilcem v Topolšico in jih prosil za pomoč. Gasilci, seveda, kot tolikokrat doslej, tudi njemu niso odrekli solidarnostne pomoči. Takoj so bili za to, da pridejo napolnit vodnjak. Od nedelje naprej pa Franc Ovčjak spet mirno spi. Že zgodaj zjutraj se je pred njegovo hišo pripeljalo 21 gasilcev iz To-polšice, 18 iz Šoštanja, 6 iz tovarne usnja Šoštanj, 3 iz Druž-miija in 6 iz Gaberk. Z njimi je bil tudi poveljnik gasilske občinske zveze Ivan Ojsteršek. S sabo so pripeljali pet črpalk, kajti črpanje vode na vrh Loma ni bilo tako lahko, kot bi morda kdo pomislil. Gasilci so morali napeljati kar 750 metrov cevi, višinska razlika med črpališčem in vodnjakoma pa je znašala kar 300 metrov. Posebna Franc Ovčjak: „Voda je kriva, da v hlevu ne stoji več glav živine." zasluga zato, da sta bila vodnjaka na vrhu Loma polna že nekaj po dvanajsti uri, gre tudi strojnikom - gasilcem Karlu Pun-gartniku, Danilu Čebulu in Ivanu Egovniku iz gasilskega društva Šoštanj-mesto, Francu Mevcu iz tovarne usnja in Francu Galoviču iz Topolšice. Franc Ovčjak je tako zdaj preskrbljen, z vodo približno za dva meseca. Že precej časa pa razmišlja, podobno kot preostali štiije domačini, kako bi vendarle tudi v njegovo kuhinjo in hlev tekla stalno voda. Če ne bi imel težav z vodo, bi bil lahko redil še več živine. Pašnikov ima veliko, na njih bi se lahko paslo najmanj petnajst glav. „Edina možnost bi bila, da potegnemo vodovod iz Šentvida." Dolg bi bil pet kilometrov, zato je razumljivo, da sami stroškov gradnje ne bi zmogli. Vso živino bi lahko pro-. dal, pa še pol grunta zraven, da bi plačal gradnjo vodovoda iz Šentvida," je ob koncu še dejal Franc Ovčjak. Okrog petnajste ure so se gasilci vrnili nazaj pred gasilske domove. Čeprav so preživeli lepo in sončno nedeljo ob delu, so bili veseli, da so rešili Franca Ovčjaka vsaj za nekaj časa skrbi glede vode. Njihova nedeljska solidarnostna akcija pa je pokazala, da so gasilci zelo usposobljeni, saj doslej nikoli še niso vlekli vode na takšno višino. Tako je bila akcija zanje tudi uspešna praktična vaja'. PROFIL Ob koncu te solidarnostne akcije gasilcev pa še „združeni' minek spo- MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA Prvi kilometri Slovenci se vztrajno približujemo najbolj motoriziranim narodom po svetu, saj je že vsak sedmi Slovenec šofer. Armada motoriziranih se nepretrgoma povečuje in to nas je vzpodbudilo, da smo poiskali nekaj novo-pečenih avtomobilistov, da bi nam povedali, kako se spopadajo z začetnimi kilometri. Franja Tasič iz Mislinja: „5o-' ferski izpit sem odbrenkala že kar pri prvem poizkusu, pri čemer pa ima največ zaslug inštruktor Slavko Ožir. Moj šoferski staž poteka šele od prvih dni tega leta. Za volanom me ni nič strah, razen pri vzratni vožnji in pri menjanju hitrosti. Dokler začetnik dodobra ne obvlada tehnike vožnje, zadene pač na prenekatero težavo med vožnjo. Hujše nezgode med vožnjo še nisem doživela, rane tega, da nisem znala zaustaviti avtomobila pred domačimi vrati, a se je tudi to pot srečno izteklo. Ob so--botah in nedeljah navadno peljem svoje domače v Ljubljano in tako so za mano že tudi težje preiskušnje, vožnja po ntanj znanih cestah. Čisto sama pa sem se doslej popeljala samo do Mežice. Prepričana sem, da so šoferji po naših cestah dovolj kulturni, vsi skupaj pa premalo upoštevamo prometne predpise. V vožnji znam uživati, še toliko bolj, ker sem pet let hodila peš, doma v garaži pa je sameval avto. Začetnikom bi priporočala, da imajo v prvih samostojnih vožnjah po možnosti ob sebi izkušenega šoferja, ki jih opozarja na nepredvidene nevšečnosti." Bojan Križan, Šoštanj: „Izpit sem opravil pred dobrimi tremi meseci, na „švarc" pa sem se vozil že prej. Vozim že čisto avtomatično, s svojim avtomobilom pa sem prevozil že devet tisoč kilometrov. Najdlje sem se z dekletom popeljal do Bohinja. Po moje je najvažnejše, da se uspe voznik med vožnjo sprostiti in da ne misli neprestano, kaj bi se moglo zgoditi. Avto imam za nujno potrebo, saj se s čakanjem na avtobus izgubi preveč časa. Večkrat se tudi zgodi, da avtobusi na dolge proge puščajo ča-• kajoče potnike brezbrižno za seboj. Ni mi do tega, da bi se z avtomobilom postavljal in menim, naj ima človek takšno vozilo, kakršno je zmožen vzdrževati, ne da bi se zato moral odrekati celo življenjskim nujnostim. Naše ceste sicer niso najboljše, vendar se da s previdnostjo marsičemu izogniti." Jožica Pikelj, Velenje: „Pri nas doma sem voznik le jaz, mož ni nikoli kazal navdušenja nad avtomobili. Od kar pa sem si v juliju pridobila pravico voziti se po cestah, se je tudi on zatrdno namenil „ugrizniti v izpitni oreh". Prinza vozim vsak dan, najbolj8pa me je strah nočne vožnje, ker se mi zaradi slabega vida preveč blešči, še posebno tedaj, ko je cestišče mokro. Spočetka sem pozabljala uporabljati, smerni kazalec in gledati v ogledalo, sedaj pa se upam že celo pogovarjati med vožnjo. Nekateri vozniki so do nas začetnikov dovolj uvidevni, se pa najdejo tudi taki, ki potrobijo, žugajo ali svetijo z dolgimi lučmi. Rada vozim hitro, če je le mogoče, največkrat pa popeljem svojo družino do staršev v Trbovlje in do vznožja gora, ker sva oba z možem ljubitelja planin". Angelca Debevc, Rečica ob Savinji: „Vozniško dovoljenje' sem si pridobila mesec dni pred novim letom. Iz avto šole sem veliko odnesla in dozdeva se mi, da kar dobro napredujem, saj vozim že s prav malo treme. Prve dni sem bila najbolj okorna pri obračanju vozila in pri pogledovanju v desno in levo ter med prehitevanjem ali zaviranjem. Vsem novim šoferjem svetujem, da dosledno uporabljajo znanje , iz šoferskega tečaja. Na prvo daljšo pot sem se odpravila štirinajst dni po izpitu. Dozdeva se mi, da je na krajše .razdalje boljše, da vozi začetnik sam, na daljših poteh pa je bolj prav, -da ima koga ob sebi. Navdušujem se nad prostovoljnimi avto tečaji, ker menim, da bodo na tak način mladi vozniki postali poprej primerno samozavestni za volanom." , Boris Matjaž,-Topolšica: ,;V petih mesecih, od kar imam vozniško dovoljenje, sem prevozil s svojim fičkom devet tisoč kilometrov. Ne mine dan, da ga ne bi zapeljal na cesto. Vozim zelo hitro in večkrat se zalotim, da,se v hitrosti premalo kontroliram in tedaj pozabljam tudi na prometne predpise. Avto šolo bom najbrž vse življenje pomnil, ker sem v njej poleg znanja našel tudi deklico. Kmalu po izpitu sem še odpeljal v Maribor in v Ljubljano. Najbolj me moti, kadar me sopotniki med. vožnjo opozarjajo, kako naj vozim, ker ^takrat napravim največ napak! Med prvimi vožnjami nisem imel posebnih težav in zdi" se mi, da me tudi starejši šoferji niso imeli za začetnika. Potrjen voznik sem postal ravnov tistem času, ko se je uveljavil nov prometni zakon in morda je prav to pripomoglo, da sem v v začetku z drugimi vred vozil obzirneje in odgovorneje. Na cesti sem že videl hude nesreče, vendar med vožnjo ne razmišljam o takšnih neprijetnostih". Mladim voznikom ne primanjkuje poguma, večina je dokaj hitro premagala začetne težave in njihova samozavest se krepi od vožnje do vožnje. Znajdejo se že tudi na zahtevnejših cestah, p i tudi večjih težav med vožnjo še nis6 doživeli,- Sodeč po njihovin izjavah mladi vozniki vendarle niso med najpogostejšimi povzročitelji prometnih nezgod. MARJETKA EBERLINC Med danes in jutri Če se bližaš ^zadnjemu letu pred drugim desetletjem, tedaj ni. to niti premalo, preveč pa sploh ne. Kdor pri teh letih začne s samostojnim življenjem, se seveda prej vključi v svet odraslih in se tudi poprej zave, kako bo naravnal svoje življenje. Čisto drugače pa je s tistimi mladenkami in mladeniči, ki so po letih sicer radi sklicujejo na svojo odraslost, vendar to ni vselej dovo§ prepričljivo. To velja predvsem za tiste, ki bodo še nekaj let presedeli v šolskih klopeh ali celo v visokošolskih predavalnicah. Prenekateremu dijaku in študentu se zategadelj podaljša čas odvisnosti od starejsih, zato se tudi počasneje samostojno odloča in uveljavlja samega sebe. Razpeti so med kopico obveznosti, ki jim jih načrtno nalagajo „veliki", in med željami, da si pridobijo 'pravo mesto v družbi. Med takimi navzkrižji živi tudi Jerca Baškovič, maturantka velenjske gimnazije, ki je prav živahen deklič. Jerca živi v lepo urejenem domu s svojimi starši, s starejšo sestro in mlajšim bratcem v prijetnem sožitju. Njena sobica pa je prava paša za oči; stene si je sama poslikala s protestnimi simboli, naperjenimi zoper ameriško vojno v Vietnamu. Ameriško zastavo razjedajo gosenice, ki v razvitem metulju doživljajo svoj neizogiben pogin. Po Jeričini sobi je videti tudi vse polno ljubkih okrasnih predmetov, od japonskih školjk, neobičajnih lutk, značk, zbirke pisanih glav-ničkov, do stropnih pahljač. Za vsaj približen ogled vseh teh okraskov bi obiskovalec potreboval kar en dan dopusta. Pa si je vendarle moč kaj hitro ustvariti vtis, da je lastnica vseh teh drobnjarij čisto sodobno dekle, ki precej dobro predstavlja današnjo generacijp mladih. Jerca ne pozna večjih težav v življenju, pri tem ji največ pomaga njena lahkotna in brezskrbna narava, ki ji ne dopušča, da bi jo lahko karkoli preveč užalostilo, še manj pa zagrenilo. Najraje je v družbi svojih prijateljev in pravi, da je članica „matije šestih deklet", kakor so se poimenovale . nerazdružljive prijateljice iz njenega letnika. Na dan najinega klepeta je imela Jerca sicer „rahlo oblačen dan", zaradi navzkrižja s svojim dragim, zato sem jo zatekla pri pisanju dnevnika, kamor se zateče, ko se mora nekomu oziroma nečemu izpovedati. Zato je brž povedala, da bi bil kak drug dan primernejši dan za najin pogovor, vendar je pristala tudi tokrat na pomenek. Jerci je moška družba bolj povšeči kot ženska, njena sestra Vesna zatrjuje, da bi mogla Jerca napisati celo knj o moških in predlaga, da bi naslovila Jerca in sto ljuba Ona sama pa je dejala, da i med „pobi" veliko prijatelja da si to prijateljstvo prav po variško porazdeli. Pobliže se veže samo s takim fantom, zna biti dovotj zabaven, poS in odkritosrčen. Doma je ne< rajo v navezovanju stikov s pi telji, če je seveda v šoli vse redu, vendar ne odhaja od hi ne da bi povedala, kam je nai njena, pa tudi vrniti se zna dogovorjenem času. Sprel krmari med gimnazijskimi zali vami in ne dopusti, da bi ogrozili debelejši koli. Najbolj navdušena je nadj čitniškimi potepanji, ki si jih Jerca Baškovič doslej privoščila že po Sv Franciji in Nemčiji. Tedaj počutila zares odraslo, saj ji bilo treba nikomur pojas kam in kod jo vodi pot. V tu jo vleče predvsem želja po s znavanju. novega sveta, pa i veselje do izpopolnjevanja j kov. Zadnje čase vse češče h mišlja, kam bi usmerila svojo hodnost, a je zaenkrat še ved neodločena. Doma ji pripoi čajo študij ekonomije, ker se zdi, da kaže precej nagnjenja poslovnost in sklepanje pogod K Jeričini živahnosti soditi stopanje, ki ji omogoča obis znancev in prijateljev po Sloveniji, drsanje v Celju, nal povanje v Trstu in še kako s njej poznano tiho uresničitev. V kino in gledališče zaide l poredkoma, ker jo preveč zav majo razglabljanja o svojih drugih mladoletniških proh mih. Dogodke v svetu in sebe spremlja bolj mimogre ker pač vsega ne zmore. Oči je, da si Jerca še ne dovoli, da jo čas stisnil v svoje klešče. MARJETKA EBERL h «- tf Franja Tasič Jožica Pikelj Boris Matjaž Učinkovita rešitev? Precej časa so razmišljali prebivalci na Efenkovi v Vej lenju, kako bi preprečili vožnjo po njihovi cesti tisti« voznikom, ki ne poznajo ali nočejo poznati prometnej znaka na sliki v ospredju. Kot smo slišali, so jim cesto,! njeno asfaltiranje so prebivalci sami prispevali precej i naija - najbolj uničevali težki tovornjaki, ki so vozi material na bližnje gradbišče četrte osnovne šole. tudi lepe besede niso zalegle, so čez cesto postavili težal betonski steber (avtobus je bil ob našem fotografiral menda le slučajno na prepovedanem delu ceste). Steb ki bi bil verjetno tudi kje drugje uporaben, je zdaj dovol velika ovira tudi za najtežje tovornjake in prebivalci te] dela Efenkove ceste imajo mir pred nediscipliniran vozniki, s tem pa so zaprli pot tudi pešcem. Žal pro meti znak hoje ne prepoveduje. Ponoči pa najbolj varna ta prepreka tudi ni! Tisti, ki jo je samovoljno postavil, I moral poskrbeti vsaj za osvetlitev.